r v ^^ 11. Štev. V Novem Mestn 1. junija 1890. Izhajajo 1. in 15-vsaccga meseca. Cena jim je za ceJo Kdor Želi kako oKnanilo v „Dolenjske Novice" nalete 1 gld., za pol leta &0 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plaiSa za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za »prejema J. Krajec v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat ]5 kr. Gospodarske stvari. Nove zemljiške odveze bode zopet treba? Do L 1848 je bil kmet odvisen od graščin, katci'iju jo moral oJrajtovafi ra/.iie davJic, ):iiane navadno le pod iinoiioni deseti-rni, iii delati tlako. Tťh nťmiilih bremen f^e je liotel kmet. oprostili, pri (Vmar so mu pomajg-iili vladu îit Ijuftski za.stopiiiki. In res seje kmet oprostil svojih tlol/.jio.^ti iias])roti jiTař-čiiiom. Ali to ni hIo biTz-plačjio. Treba je bilo plačati /afo vi.'^oko odkupnino, ki jf^ iiiana pod imenom zemljti'ka oilvezn. Ta odkupnina za graSfîiiiske pravice .'ie je cenila za Kranjsko bli/.o na Ï) milijonov goldinarjev. Da se ta (iolg- z obresti vred plačuje, pobira Be po vseli dežeiub posebna prikîada. Več dežela bode vendar ta dolg, GoriJka n. pr. 1. 18U0, poplačalo; Kranjska pa še takrat ne, ker mora vrniti državi posojilo, lii ^a je bila v ta namen dobila. Srečnejša je v tej /adevi Galicija, za katero je diiava plačala ' Ofi milijonov fi'oldinarjev, v kar je ravno letos državni zbor z nova ])i'ivoliI, ker so bile vlade vze pred 40 leti enako obljubile Poljakom. Človek bi mislil, zdaj bode kmet g-ospod, ko država in dežela zatij piačnjejo bremena, katera bi moral on nosili, za katera je bi! on nasproti graščinam zavezan. Kaj ie! Nas kmet, je zopet tam, kjer je bil pred 40 leti. Takrat je bil čisto v oblasti svojih grašcinskiii igos])odaijev, zdaj ga. imajo vse drug-e moči v rokah. Dolžnosti ima nasproti državi, ki teija od njega diivke in vojake, nasjtroti deželi, okraju in občini, ki liočejo imeti od njega tudi obilo I'aznih davkov in priklail. Ali vse to bi že še prenašal, ako ne bi bil prišel po dobljeni svobodi upnikom tako hudo v pest. Upnikov se menda nikoli ne bode mogel več iziiebiti, zlasti Če mu zemlja ne bode mogla več roditi, kakor se je n. pr. to na T^olenjskem gledé vinogradov bati. Skoro da je bila to napaka, skoro da je bila to prevelika svoboda, da so se kmetu zeiriljiSke knjige kar tako odpide, da jih je smel popisati tako, kakor učenec svojo pisanko popiše. Oe premisiljujemo, kako je naš kmet vže zado žen, nas oliidf groza, ako ])osledii;e tega zadolženja premišljuje 1(10. Kmet iiamrt'č kljiibu svojim vknjiženim dolgovom misli, da je še po.sestvo lako njegovo, kakor je bilo pred zadolženjem. Kako ga tmde peklo, kako se Í>ode vedel, ako upniki pi'itisnejo? ! V tem trenoîku se bode mirna kmetska duša spremenila v obupanega človeka, katerega bode teiiko krotiti, težko tolažiti, kateremu bode še težje pomagati. Dežela, država bode na slabem glasu, v slabem položaju, ako se bode revščina tako širila med kmetskimi .'stanovi, kakor se Mri, Skrb vseh (lomoljnbov in državnikov naj bi bila, da se novo vknjiženo zadolževanje z ab r a n i — zemljiške knjige naj bi se tako radovoljuo vec ne odpirale. Ali tudi na to je misliti, da je treba zemljiške knjige začeti snažiti, treba dolgove plačevati in vknjižene zneske brisati. V tej zadevi naj bi se ii delale kakošne postavK. Kdor že dobi aH dá Jia posodo, naj tega ne stori za večne Čase. Kdor vzame na posodo, Jiaj tntli vrne. Ali to je lahko reči, težko pa storiti. Marsikdo ima vknjižene dolgove, ki jih ni sam naredil. Koliko je posestnikov, ki so vže prevzeli ol)i]o intabulirauili dolgov, o katerih se jim še sanjalo ni. V takih slnčajih naj bi prišla država ali dežela s postavami ali z denarniiiii sredstvi na pomoč. Naj bt se olajševalo izbrisaiije zastarelih dolgov^) — ali naj bi se pomagalo plačevati stare ne po krivdi lastnika prevzete dolgove. Začelo naj bi se misliti pač na odvezo — zemljiških dolgov. Naj bi se v skupni državi ali v posameznih deželah začela nabirati zaloga, ki bi imela ta namen, pomagati v vrednih slučajih, da ne pride zemljišče radi nezakrivljenih terjatev na boben. Naj se pač začne enkrat na kmeta misliti, in to resno misliti! Velika je zasluga vlade in poslancev, če skrbe zdaj za urade in uradnike, zdaj za ěole in nčitelje, pa zopet za cerkev in duhovnike, potem pa za železnice in ceste — naj enkrat skrbe še za zadolžene kmete in kmetije — drugače bodemo v teku 50 let imeli le hlapce in dekle, k večemu še zakupnike in štantmanc Kmetov na gruntih več ne bo, če se razmere ne juedrugačijo •) Po pOBUïi od na. junij» 188S je bilo voliko olajSaT glede iïbrisftiijH kniiževníh doljfov doToljeno; do 1, «priIn t 1. ne je tudi na âtajarufeem, Krpinjskem in KnrdStrom iibh ulti 66.647 ïknjiienih terjatev ? znBMku a,8l7,579 gid. Kaj Je noTega po avstrijskem cesarstvu? Po Doleniskem se ljudstvo sicer veseli, ko mil travniki obecajo obilno košnjo, polje pa bogato žetev, a boji se, da mu botlo lelos vinogradi še bolje o])eíali, kalcor lani. Tudi sadja pri nas veliko ne pričakujejo. Slovenci se bodo letos po leti z drugimi narodi vred veselili radostnega dogodka v iia.'^i cesarski rodovini, ko se bode najmlajša hči naSega. vladarja, presvetla nadvojvodinja M a rij a Valerija porodila z avstrîjskiîn vojvodom. V ta spomin delajo razni mestni za-stopi različne ustanove. Kranjska liraiiilnica bode v m n;nmen utemeljila 20 ustanov po 50 gld., za obiskovalce ljubljanske obrtne šole in ljubljansko mesto je v la namen napravilo 4 uslaiiove za siromake Na Goriškem je pri mestnih volitvah zmagala prava avstrijska in Slovencem prijaznejša stranka. Goriški državni poslanec dr. vitez Ton-kli marljivo podpira ondotno slovensko dekliško šolo. Goriški Slovenci, ki imajo že ^ liste, zařeli bodo pod imetiom „Gorica" izdiijati še 4. listič, ki bode menda našemu podoben. Tiikili lističev je pa res treba ! Na Štajerskem so imeli o binkoštiii slovenski učitelji svoj shod, ki seje za nje kaj Častno obnesel, kajti govorilo se je stvarno in preniišljeno o zadevali slovenskega šolstva in nČi-teljstva. Na Dunaji je kmetijska in gozdarska izložba, ki je obilo obiskovana. Udeleži sc je tudi kranjska kmetijska družba. V Gornji Avstriji, v Lincu, je zboroval zloglasni nemški „šniferajn", ki bi se rad tudi v slovensko šolstvo utikal. Ne bodt^ ga treba! Naša družba sv. Cirila in Metoda bode imela še posla dovolj ] Na Solnograškem so izvolili novega nadškofa. Umrl je baron Rodi6, nekdaj namestnik v Dalmaciji, ki je bil Slovanom prijazen. Predno se je bil državni zbor razšel, je bil dovolil Galiciji 100 milijonov gold., katere bode država plačala za ondotno zemljiško odvezo. Zdaj zboruje češki deželni zhor, kamor so po dolgem prestanku prišli tudi Nemci. Obravnava se Češko-nemška sprava, ki pa ne bode lako hitro pod streho, ker zdaj niso več Staro-, zlasti pa ne iVlladočebi popolnoma zadovoljni s predloženimi novimi postavami. Sam ministeiski predsednik, grof Taaffe se je podal v zlato Prago, da bi v resnici potrebno spravo pospešil. Na Ogerskem so se posvetovali v državnem zboru zopet o domovinski postavi. Vladi nasprotna stranka bi imela rada tak zakon, da bi ž njim pridobil siari, v Italiji v pregnanstvu živeči Košut domovinsko pravico na Ogerskem. Vladna stranka pa tega ne moi'e dopustili, ker je Košut bil in je še zagrizen nasjirotuik presvetlemu kralju ogerskemu, našemu cesaiju. Osem avstrijskih deželnih zborov je raz-puščenih. V Sleziji, na Solnograškem, Moravském, Štajerskem in Koroškem se vže sedaj močno pripravljajo zanje, ['parno, da se bodo poštenjaki potrudili, da si pribore kaj sedežev zoper liberalce. Kaj je novega po širokem svetu? Na Nemškem se posvetujejo o novi uredbi vojne. Bismark se l)ode, čei'avno ,je Šel v pokoj, tnenda Še v politiko vtikal Med Rusijo in Nemčijo so zopet bolj napete razmere, ker je nemški cesar pri ])!ir j>rilikah govoril nekako bojevito. Na Bolgarskem se vrši še sedaj sodnij.9ka obravnaťa zoper zarotnike, ki so se nameravali vzdigniti zoper sedaiijega kneza Ferdinanda, lirez dvoma bodo obsodili nekatere zarotnike v snjrt. — Tudi so odprli Bolgari novo zeleztiico Jamboli-Hurgai. Slovansko skupščino se namerava letos sklicati, da bi se ])osvelovali o eni editii pisavi vseh Slovanov. Piič bi bilo želeti; ali težko bode kaj, ker pač ne bode hotel nolien narod popustiti svoje pisave! Xa Francoskem je razpadla siratika tako imenovanih Btilanžistov. Italijanski prestolonaslednik je obiskal rusko Moskvo, kjer so ga kaj slavno sprejeli. Turek je tako oslabel, da več ue more zabraniti Čisto navadnih ropov pri belem dtievtJ. Tako je blizo Erzerutna napalo 20 ropaijev neko armensko katoliško cerkev. Lopovi so pobrali že-natn dragocenosti ter oropali cerkveno Iilagajnico slednjič pa zahtevali še 300 lir odkupnine. Piše se nam: iz Kostanjevice. — Dra^e „Novice", danes itoČem Vam poročati o prelepi slavnosti, katera se je vršila na binkoštno nedeljo v našem prijaznem mestecu. Na binkoStno nedeljo se je pri ttas ustanovila podružnica za Kosianjeviški okraj prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda, hi ravno na ta dan sta nas počastila s svojim pobodom slavni družtvi vrlo „Dolenjsko pevsko drtržtvo" iti čili „Dolenjski Sokol" in z nju jtrijaznim sodelo-vatijem se je vsa slavtiost tako nepričakovano lepo in veselo vršila., da bo ta dan ostal še dolgo v •spominu nant Kostanjeveem in vsim vrlim gostotn iz bližnje in daljne okolice, kateri so se te redke trojne slavnosti udeležili. Mesto je imelo ta dan prav praztiičen obraz. IliŠe so bile okrašene s zastavami in zelenjem. Pred mestnim vliodom je bil postavljen slavolok z napisom „Sriiii ])ozdrav!" Tu sta hili slavni družtvi iz Rudolfovega vspre-jeta po mestnom zasto[ni. Po vsprejemu se je pomikal slavnostni Sjírevod z g'odbo na relii in za njo iili „Sokol" s svojo prekrasno zastavo, vrlo „Dolenjsko pevsko druiitvo" in mnog'o občinstva iz Kostanjevice in okolice po glavnem trgni, kjer so čile „.Sokole" in vrle pevce naše rodoljubne go-spice obsipavale s šopki. Konc glavnega trga krenil je sprevod na desno na glavno ceslo ter se pomikal po isti nazaj do gostilne Fran Bučarja, kjer je nnstanjeno bralno dnižtvo Kosta-njevSko. Po končanem slavnostnem sprevodu je bil skupni xíijutrek v Marokovi gostilni. Ob desetih je bila slavnostna maša pri Materi Bo?ji dobrega sveta, pri kateri je si. „Dol, pevsko društvo" pelo iříborno Nedvědovo mašo. Po maši so si gostje ogledavali Kostanjeviško grajščino — klo-ster. Ob eni uri je bil sknpni obed v gostilni Fran Ručaija, Po krščanskem nauku sbod v ])ro-storih bralnega družtva in volitev stalnega odbora podružnice za Kostanjeviški okraj družbe sv. Cirila in Metoda, izvoljeni so bili in sicer prvo-mestnikom g, Viklor Kosina, tajnikom g. Jože Rob rm a n n in blngajtiikom g. Miha N o va k. Nato se je podalo vse občinstvo z vi'lini pevskim (Iružtvom in čilim ^.Sokolom" in z godbo na čelu T sprevodu, katei'i se je ])omikal od gostilne Fr. fiiičarja po državni cesti do župne cerkve iti od ondot na glavni trg nazaj — na slavnostno po-zorigče. Tu je bi! pripravljen okusen oder za si. Dol. pevsko društvo in tukaj se je vršil baš najlepši del slavnosti, kajl.i vrlo Dol, pevsko društvo je tako okusno popevaio, da. se slavno občinstvo ni moglo prečudifi ter je svoje veselje in zadO' voljnost izkazavalo z obilnim odobravanjem. Ko se je ta najlepša točka slavnostnega sporeda izvršila, se je zopet vse občinstvo s slaviiinia društvoma iu godbo na čelu podalo v sporedu Jiazaj v gostilno Fiana Bučarja. Zdajci se je pričela prosta zabava na vrlu. Pričele so se (ia|)itnice polne rodoljnbja in narodne navdušenosti. A^'eseli in srečni smo sedeli v družbi vrlega Dol. pevskega društva in čilega „Sokola" iii rodoljubnili gostov iz bližine in daljine pozno v noč ter se poslovili od njih uprav srčno z gorko zeljo, da bi se nam zopet vsaj čez leto dni kaka enaka slavnost porajala v našem prijaznem mestecu. Na srdačno sviđanje ! í»a se je toraj ta prele[>a slavnost tako vi'lo obnesla, sta v prvi vrsti pripomogla slavni društvi, vrlo j,Dol. pevsko društvo" in Čili „Dol. Sokol"! V to naj bode iijima 5e enkrat uprav srčna bratska zahvala! Da so se pa tukajšnje priprave toli lepo in v popolno zadov.oljnost izvršile za to pa imata prvo zaslugo g. Iv. Ra- bu se in g. Ivan Kuntarič mlajši, kakor poznata okraševatelja in za njima naš vrli župan in ves slavnostni odbor! Naj bode njim vsem tnkaj še enkrat izražena presrčna zalivala za ves njihov trud! Iz Krškega. — (Odlikovanje uaše dobr o t n i c e.) Celo mestece je razveselila novica, da je presvetli cesar našo veltko dobrotnico, gospo Josipino Hočevar-jevo odlikoval s tem, da jej je podelil zlati križec B krono z& zasluge. Da si moSki, da s< čvrsto za blagor domovine delujoči gospodje pridobé tako odlikovanje, je redka prikazen. Da se pa katera gospa dospé do take řasti, čuti je ée bolj poredkoma. Sicer si je pa naša blaga dobrctnica to počeščenje v istini zaslužila. Vže 3 svojim rajnim Eoprogom je dobrote delil», kt) je podpirala Šolo in cerkev, učitelje, uĚence in reveže; in da je pokojni njen soprog velikanske šolske dobrote delil, k temu ga je seveda tudi ona vzpodbujala. Po njegovi smrti je naiJaljevala, kaj nadaljevala? podvojila in potro-jila je dobrodelstvo rjjpgovo. O piiliki cesarjeve ětiridefetletnice je Radovljici poklonila 28.000 gld., KrSkemu mestu je ustanovila faro s tem, da je za župnijsko plaio vtemeljila 20.000 gld. KrŠbo pokopališče je razSirila, obdala z novim zidom in sezidala ondi novo cerkev, kar bode etalo do 50.000 gld, in morebiti še več, Vikarijatna cerkev je dobila vže toliko reči od nje in zdaj doM Ře po njeni darežljivi roki novo malarijo in barvana okna. Vseh teh in drugih dobrot se živo zaveda krško mesto z okolic» vred. Zato so vsi občani, Iti so jej hvaležni vsi, od p.vega do zadnjega, od naSega dobrega gospoda občinskega predstojnika do zadnjega berača, uži-vajočega podpore od obeh — presrčno želeli da se blagpj gospej že na tem svetu izkaže hvaležnost. No, to odlikovanje z Najvišjega mesta naj častito gospo veseli tako, kakor nas. Naj vživa to veselje še veliko let, in sicer s tem prepričanjem, da smo pri izraževanji teh Čeatitek vsi Krčani enih misli, če tudi smo gi v političnih nazorih različni, če tudi se nekatpri le s sladkimi besedami radi ponai&jo, doSim drogi po srčnih čutilih in djanjih kažejo možati svoj značaj. Ko se je 24. maja križec slovesno izročil gospej, bilo je vse mesto na nogah; meščanstvo, uradnižtvo, šolska mladina z učiteljstvom, garda, požarna straža; godba je svirala, možnarji so pokali. V lepem govoru jej je slovesno izročil zasluženo odlikovanje g. okrajni glavar Weiglein, ki je poudarjal njene zasluge. Enako sta govorila v nemškem in slovenskem govoru g, župan Pfeifer in župan iz Radovljice, g. Roblek, ki je došel s poslanstvom čestitat dobrotnici radovljiškega mesta, rojstnega kraja gospe Hočevar- jeve. — Da so tega dneva veseli tudi reveži v Krškem, podarila jim je gospa po gosp. žapaao 100 gld. Iz Krš'