45 Počivavšek: Privlačnost izbire Marija Počivavšek PRIVLAČNOST IZBIRE PRODAJNI KATALOGI TRGOVINE STERMECKI KATALOŠKA PRODAJA – NOVOST 20. STOLETJA Ideja izbire je bila prisotna že od zgodnjega kapitalizma dalje, najbolj seveda v smislu potrošništva, pa vendar ne le tega. Družba postane potrošniška šele, ko doseže določeno stopnjo razvoja, njene vrednote pa izražajo tudi predmeti kot dobrine. 207 Izbira se (je) tekom stoletij in spreminjajočih se gospodarskih razmer spreminja(la). Spreminjala se je tudi trgovina na daljavo. V 20. stoletju jo je zaznamovala razvejana mreža trgovskih poti, pojavili pa se tudi novi načini prodaje. Med slednje lahko uvrstimo tudi moderno kataloško prodajo, katere zametki segajo v zadnjo četrtino 19. stoletja; leta 1872 je enolistni katalog v ZDA izdal Aaron Montgomery Ward (1843–1913), 208 15 let kasneje pa mu je v Evropi sledilo podjetje Kastner & Öhler. 209 Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je v urbanih naseljih najbolj razširjen tip trgovine z mešanim blagom postopoma izgubljal prevlado: zaradi procesov urbanizacije in modernizacije se je tudi na trgovinskem področju uveljavljala specializacija. Nov trend razvoja so trgovini začrtali tudi vse večja prisotnost oglaševanja (časopisni, interni in eksterni oglasi), novo nastajajoče (vele)blagovnice 210 in razpošiljalna 207 Miller, Potrošnja, str. 53, 83. 208 Montgomery Ward, Encyclopedia Britannica. 209 Damjan in Lazarević, Pionir, str. 27. 210 Ustanavljanje večjega števila (vele)blagovnic v Sloveniji lahko umestimo v čas med svetovnima vojnama. Takrat so takšne nakupovalne centre, v katerih je bil omogočen neposreden stik kupcev s 46 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem trgovina – torej kataloška prodaja v današnjem pomenu. Trgovina predstavlja most med proizvajalci in potrošniki. Njen silovit napredek 211 – od krošnjarja do modernega trgovinskega centra je bila dolga razvojna pot – pa (je) nedvomno podpira(lo) oglaševanje. Pod pojmom oglaševanje razumemo različna sredstva, s katerimi se skuša vzbuditi zanimanje za določen(e) predmet(e). Gospodarsko oglaševanje je zacvetelo konec 19. in v začetku 20. stoletja, v procesih urbanizacije, industrializacije in modernizacije ter v času razvoja grafične umetnosti. 212 Tako se je sčasoma oblikovala kompleksna in za kupce privlačna in zadovoljujoča trgovina. In ko kupci pravijo, da je neka prodajalna dobra, pomeni, da je namesto njih našla idealno ravnovesje med različnimi lastnostmi (funkcionalnostjo, videzom in ceno) blaga. 213 Proces modernizacije se je različno intenzivno dotaknil tudi našega prostora; trgovska hiša Stermecki je bila pri nas med prvimi, ki so v večjem obsegu zasnovale oglaševanje. Stermecki je bil pionir kataloške prodaje v našem prostoru. In ne samo to: konfekcija, ki jo je prodajal s pomočjo katalogov, je nastajala v okviru njegovega podjetja. Sicer pa je bil ta trgovec znan po izvirnih oglaševalskih akcijah. Izdajal je tudi vzorčne kolekcije manufakturnega blaga, ki jih je na zahtevo pošiljal malim trgovcem po Jugoslaviji. Njegovi ilustrirani ceniki, ki so v jugovzhodnem delu Evrope predstavljali novost, so bili brezplačni. TRGOVSKI DOM STERMECKI Že sama geografska lega je Celju nudila veliko možnosti za razvoj trgovine. Mesto je bilo namreč v trgovskem oziru težišče obsežnega ozemlja: Savinjska dolina, na zahodu območje do Litije, na jugu in vzhodu pa področje do Save in Sotle. Med svetovnima vojnama je mesto gospodarsko napredovalo. V novi jugoslovanski državi so se namreč odprla nova tržišča, kar so nekateri podjetniki znali izkoristiti. Med novodobnimi podjetnimi trgovci zasluži v Celju največjo pozornost Trgovski dom Stermecki, ki se je z inovativnim pristopom, kvalitetno in ugodno ponudbo ter dobrim oglaševanjem uveljavil že v času avstro-ogrske monarhije, znan pa je postal zlasti s svojo razpošiljalno trgovino. Z leti se je trgovina razširila v veliko manufakturno, modno in galanterijsko veletrgovino, v tovarno konfekcije in razpošiljalnico po vsej tedanji Jugoslaviji. 214 prodajnim blagom in kjer je bila na ogled vrsta blagovnih znamk, ki so diktirale modo in vplivale na okus potrošnikov, poznala večja mesta v Evropi, Ameriki, pa tudi na Daljnem vzhodu. Več o uvedbi (vele)blagovnic Počivavšek, Veleblagovnice, str. 46–51. 211 Prim. Počivavšek, En gros, str. 45–105. 212 Počivavšek, »Brez reklame«, str. 103–113. 213 Miller, Potrošnja, str. 183. 214 Počivavšek, Trgovec, str. 50. 47 Počivavšek: Privlačnost izbire Že Benjamin Franklin je trdil, da je večina najuspešnejših mož v zgodovini izšla iz skromnih razmer in da so bili pogosto samouki. Skupna jim je bila sposobnost, da so znali premagovati težave, ki jim jih je na pot postavilo življenje in da so pri zasledovanju svojih ciljev izkoristili prav vsako priložnost. Ideal ameriškega selfmademana je temeljil na prepričanju, da je obogatenje naravna posledica tega, da človek uresničuje svoje talente; biti selfmade v tem primeru pomeni, da se je človek z odločnostjo in trdim delom povzpel po lestvici uspeha, in to nad družbene in gospodarske okoliščine, v katerih se je rodil. 215 215 Salecl, Izbira, str. 21–22. Rudolf Stermecki na začetku svoje uspešne poslovne poti (Muzej novejše zgodovine Celje, foto: Viljem Pick) 48 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem Tak primer selfmademana bi lahko predstavljal Rudolf Stermecki (1876– 1957). Izhajal je z Bizeljskega, iz kmečke družine, po trgovskem uku v Brežicah in službovanju v Ljubljani 216 se je leta 1905 osamosvojil in naselil v Celju. Začel je z enim pomočnikom in enim vajencem, in kar je pri tej zgodbi najpomembneje, je to, da je imel odlično podjetniško idejo. Ustanovil in vodil je eno največjih trgovskih hiš v državi. Leta 1911 je kupil enonadstropno hišo v središču mesta in jo kasneje dvakrat adaptiral: prvič leta 1926, ko ji je nadzidal drugo nadstropje in dvorišče pokril s stekleno streho, drugič pa v letih 1937/1939, ko jo je praktično zgradil na novo – večnadstropna vogalna stavba z dvema traktoma je v dolžino in širino merila po 25 metrov. 217 Predmeti trgovanja so bili predvsem manufakturno, modno in galanterijsko blago, čevlji in konfekcija, ki je v veliki meri skupaj s perilom nastajala v lastnih šivalnicah. Trgovinski dejavnosti je bilo namenjeno kar 3 500 kvadratnih metrov prostora; v vseh prostorih je bil parket, stavba je imela dvigalo, centralno kurjavo, lastno avtomatsko telefonsko centralo, skratka vse tedanje udobje. Celotno podjetje je zaposlovalo okrog 200 ljudi, v času izdelave vzorcev in opremljanja cenikov pa še dodatnih 100. 218 Podjetje je bilo med največjimi trgovskimi družbami v Sloveniji, podjetnik Stermecki pa med najbolj angažiranimi gospodarstveniki: ves čas med svetovnima vojnama je bil predsednik celjskega trgovskega gremija, bil je podžupan mestne občine, vodja Javnega skladišča in prevozne družbe v Celju, zaslužen za izgradnjo palače Pokojninskega zavoda v Celju, predsednik Trgovinske in obrtne kreditne zadruge, pa banovinski svetnik, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in tako dalje. 219 Med drugo svetovno vojno je doživljal usodo izgnanca, po vojni pa je bilo zanj še huje. Sodni senat Vrhovega sodišča LRS ga je po Zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže leta 1946 obsodil na 10 let odvzema prostosti, na izgubo državljanskih časti za dobo 10 let po prestani kazni in na zaplembo celotnega premoženja. V tem procesu so celjskim trgovcem – poleg Stermeckega sta bila obsojena še Miloš Pšeničnik in Franc Dobovičnik, oba na smrt – očitali, da so v skladiščih svojih trgovin skrivali blago oziroma da so nekaterim strankam blago prodajali pri stranskih vratih. Ker je šlo v tem primeru za političen proces in ker so med postopkom našli vrsto nepravilnosti, je bila na obnovljenem sodnem procesu leta 1991 sodba razveljavljena. 220 Sicer pa je bil zasebni sektor do leta 1948 tudi na področju trgovine praktično ukinjen. Trgovski dom Stermecki, ena najmodernejših trgovskih hiš v Jugoslaviji, je tako v socializmu postala Ljudski magazin. 216 Slovenski biografski leksikon, str. 475–476. 217 Počivavšek, En gros, str. 210–211. 218 Oris, str. 687. 219 Počivavšek, En gros str. 209–211. 220 Mikola, Zaplembe, str. 214–224; Mikola, Sodni, str. 130–141. 49 Počivavšek: Privlačnost izbire KATALOGI STERMECKI: NAJBOLJŠA KAKOVOST IN NAJNIŽJE CENE Stermecki je s pomočjo kataloške prodaje blago sprva razpošiljal po Avstro- Ogrski in kasneje po vsej Jugoslaviji; v ta namen je imel lasten poštni ter reklamno-propagandni oddelek. Izdajal je vzorčne kolekcije manufakturnega blaga (sukna, kamgarna, ševiota za ženske in moške obleke, barhanta, cefirja, hlačevine, platna …), ki so se na posebno zahtevo pošiljale malim trgovcem po Jugoslaviji. Brezplačno pa je bil vsem zainteresiranim na razpolago ilustrirani cenik s številnimi prodajnimi artikli. Spomladi 1911 je Stermecki izdal prvi katalog z oznako Jugoslovanska razpošiljalnica Rudolf Stermecki Celje: »Na obče zahtevanje narodnega občinstva po slovenskem ilustrovanem ceniku, sem se odločil izdajati dvakrat v letu in sicer prvega v mesecu svečanu za spomlad in poletje in druzega v avgustu za jesen in zimo. S tem je vstrežena želja marsikaterega rodoljuba in rodoljubkinje, ki lahko sedaj podpira svoj lastni narod ne pa različne nemške in židovske tvrdke, katere prodajajo svoje blago z večkratnim dobičkom kakor jaz. Omenim pa vnaprej, da ne bodem Prodajni katalogi so se z leti spreminjali tako po obliki kot tudi po obsegu – št. 2 (Jesen/zima 1911/12), 15 (Pomlad/poletje 1918) in 58 (Jesen/zima 1939/40). (Muzej novejše zgodovine Celje) 50 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem tolike važnosti polagal na krasno izpeljavo cenika in kričečo reklamo kakor na strogo solidno postrežbo, to je, razpošiljal bodem samo dobro blago po nizki ceni. Moj princip je in bode vedno: mali dobiček velik promet, da pa to res lahko izpeljam, ni nobena tajnost. Jaz kupim samo velike množine blaga, plačam takoj in na ta način dobim res po najnižjih cenah naravnost in sicer od samih prvih in najboljših fabrikantov. Povrh tega izdajam in razpošiljam svojim odjemalcem samo navadne cenike in vzorce, torej nimam nobenih dragih potnikov in agentov , ne dajem nič na up, da bi moral z zgubami računati, ampak pošiljam samo po povzetju in s tem prihranim tudi stroške velikega knjigovodstva.« 221 Stermecki je bil pionir kataloške prodaje, ki je v tem delu Evrope predstavljala novost; kot podjetnik je na ta način nezadržno širil svoje poslovanje brez posrednikov in maloprodajne mreže. Letno sta v izjemni nakladi, praviloma med 60 000 in 70 000 izvodov, izšla dva prodajna kataloga: pomlad/poletje in jesen/ zima. Skupaj je v tridesetih letih izšlo 61 številk, od številke 1 (pomlad/poletje 1911) do številke 61 (pomlad/poletje 1941). Katalogi so bili sprva v slovenskem, od leta 1921 pa v srbohrvaškem jeziku. Njihov obseg je z leti naraščal: od 22 strani v prvih dveh letih pa vse do 144 v zadnjih letih izhajanja. Izjema je čas ob koncu prve svetovne vojne – leta 1918 sta bila oba kataloga najskromnejša, saj sta obsegala le po štiri strani. Tudi po prvi svetovni vojni je trajalo kar sedem let, da so se katalogi po obsegu vrnili na predvojno stanje. Vzporedno s tem se je izboljševala tudi kvaliteta tiska: notranjost je bila vsa leta črno-bela, sprva tudi naslovnice, od leta 1928 pa so uvedli barvni ovitek. V svojih katalogih je Stermecki naročnike nagovarjal, naj po končani izbiri katalog posredujejo še svojim sorodnikom in prijateljem oziroma vsem tistim, ki bi lahko kaj naročili. Na zahtevo je poslal franko (s plačano poštnino) tudi vzorce blaga za ženske ali moške obleke. 222 Glede vzorcev je pričakoval, da jih naročniki v roku 8 dni vrnejo ali pa plačajo stroške pošiljanja. 223 Samo za cenik in vzorce je podjetje letno porabilo 4 vagone papirja in 15 000 metrov tekstilnega blaga. 224 Stranke so blago lahko naročale od doma, saj so bile katalogu priložene naročilnice s kuvertami. Naročeno blago je trgovina odposlala s plačilom vnaprej (v tujino) ali po povzetju, v prvih letih nad določenim zneskom naročila brez poštnine. Kasneje je bilo za vsako pošiljko treba plačati poštnino, zato je Stermecki svetoval, da se sorodniki, prijatelji ali sokrajani povežejo in naročilo oddajo skupaj. Tistemu, ki je organiziral takšno skupno naročilo, je pripadla 221 Prodajni katalog Strmecki, št. 2, Jesen–zima 1911/1912, str. 2. 222 Prav tam. 223 Prodajni katalog Strmecki, št. 28, Jesen–zima 1924/1925, str. 1. 224 Šink, Razvoj str. 687. 51 Počivavšek: Privlačnost izbire nagrada v blagu – na primer v sukancu ali ostankih blaga. 225 Kupljeno (seveda nepoškodovano) blago je bilo v primeru neustreznosti mogoče tudi vrniti. Stermecki je torej uspel zadostiti naročilom iz vse države z dobavo velikih količin blaga iz »najboljših tovarn« in z razpošiljanjem cenikov in vzorcev. Ker tovrstno moderno nakupovanje ni bilo nekaj povsem običajnega, se je že takoj 225 Prodajni katalog Strmecki, št. 28, Jesen–zima 1924/1925, str. 1–2. Naslovnica kataloga št. 5 (Pomlad/poletje 1912/13), ki je bil še v slovenskem jeziku. (Muzej novejše zgodovine Celje) 52 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem na začetku svoje kataloške prodaje skušal približati morebitnim kupcem: »Ako še tedaj niste moj naročnik, poskusite enkrat, ker sem prepričan, da bodete zadovoljni in ostanete moj stalen odjemalec. Niste pa s čim zadovoljni, sem vedno pripravljen zamenjati ali vrniti denar, torej kak riziko ali izguba je izključena.« 226 Trgovski dom Stermecki je obsegal v pritličju trgovino na drobno (en detail) z 251 kvadratnimi metri površine, v prvem nadstropju pa razpošiljalnico, veliko 205 kvadratnih metrov. Ostali prostori (pisarna, trgovina na veliko (en gros), prostori za krojače, čevljarje in proizvodnjo perila) so skupaj znašali 310 kvadratnih metrov. 227 T rgovski dom je bil največja domača veleblagovnica, znanilec moderne, in se je lahko meril s podobnimi v velikih mestih v Jugoslaviji in tudi v Evropi. 228 »Ne lepe slike, kričeča reklama in krasni popisi, kakor imajo tuje tvrdke, so potrebni za pridobitev stalnih odjemalcev, ampak dobro, sveže in lepo blago ter najnižje cene.« 229 Cenovna dostopnost in možnost takojšnje uporabe konfekcije sta v industrijskih družbah nagovarjala širše kroge potrošnikov, zlasti srednje sloje, pa tudi premožnejše delavstvo. Konfekcija je bila namreč prepoznana kot praktično vsakdanje oblačilo, ki je bilo zaradi enostavnejših in običajnejših krojev manj izpostavljeno hitrim modnim spremembam, po drugi strani pa je razvoj konfekcijskih tehnologij omogočil bolj množično proizvodnjo oblačil. 230 V katalogih je bila predstavljena moda nižjega in srednjega cenovnega razreda; slikovni del (ilustracijo) je spremljal natančen opis izdelka – barve, materiali, mere oz. konfekcijske številke ter cena. V svojem prispevku bom izhajala iz teh prodajnih katalogov ter analizirala blago, ki ga je prodajal, in nakazala spreminjanje kataloške ponudbe skozi tridesetletno obdobje (pred in med prvo svetovno vojno ter med obema vojnama). 231 KONFEKCIJA, METRAŽA Osrednji nosilec modernizacijskih procesov na različnih področjih (političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem) je bilo tudi v slovenskem prostoru meščanstvo. Te družbene skupine, ki ji je bila glavna vrednota delo, ni toliko opredeljevala njena gospodarska in politična moč, temveč predvsem meščanska kultura oziroma meščanski način življenja. Med razpoznavne znake meščanske kulture je sodilo tudi ravnanje po (zadnji) modi, potrošnja mode pa je postala del 226 Prodajni katalog Strmecki, št. 3, Pomlad–poletje 1912, str. 2. 227 Prodajni katalog Strmecki, št. 28, Jesen–zima 1924/1925, str. 1. 228 Gombač, Kulturni, str. 52. 229 Prodajni katalog Strmecki, št. 8, Jesen–zima 1914/1915, str. 2. 230 Žagar, Moda, str. 158. 231 Za analizo sem pregledala vse kataloge od št. 1 (Pomlad/poletje 1911) do 61 (Pomlad/poletje 1941), ki jih hrani Muzej novejše zgodovine Celje. 53 Počivavšek: Privlačnost izbire meščanske identitete. Meščansko družbo je definiral njen način življenja, vendar pa je meja te družbe »navzdol« postajala vse bolj zabrisana; nižji družbeni sloji so – kolikor so pač lahko – prevzemali meščanske kulturne in vedenjske vzorce, zlasti (modni) način oblačenja. Moda je bila torej med svetovnima vojnama v takšni ali drugačni obliki dostopna vsem družbenim slojem, tudi podeželskemu prebivalstvu. V obravnavanem obdobju so bile na Slovenskem razširjene tri med sabo konkurenčne oblike oblačilne oziroma modne proizvodnje: industrijska, obrtniška (šiviljska, krojaška) in domača, z različnimi cenovnimi razponi. Največji porast sta doživeli industrijska proizvodnja oblačil in obutve ter domača izdelava oblačil. K slednji sta pripomogla velika razširjenost šivalnega stroja (tako v meščanskih in delavskih kakor tudi kmečkih družinah) in dostopnost krojnih pol. Ekspanziji industrijskih oblačil in obutve je sledila tudi trgovina. Zlasti v mestih je nastala vrsta specializiranih trgovin z manufakturnim, modnim in galanterijskim blagom, ki so dajale velik poudarek privlačno urejenim izložbam in seveda oglaševanju. 232 232 Prim. Gombač, »Modni pêle mêle«. Ponudba metražnega blaga. Katalog št. 59 (Pomlad/poletje 1940) (Muzej novejše zgodovine Celje) 54 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem Naročniki, ki so s katalogi prejeli tudi naročilnice s kuvertami, so lahko izbirali med različnimi konfekcijskimi izdelki, sešitimi v lastni delavnici – od delavskih, turističnih, belih likanih, pisanih srajc iz kretona in cefirja, belih platnenih ovratnikov, moških in ženskih triko hlač, klotastih spodnjih kril, pa vse do otroških predpasnikov. V katalogu so bile poleg risb izdelkov navedene velikosti ter cene. Ta skupina artiklov je bila v katalogih med najbolj zastopanimi. Zanimivo je, da se v letih prve svetovne vojne nabor prodajnih artiklov ni zmanjšal, je pa bilo v tem času poleg cen navedeno opozorilo, da so zaradi pomanjkanja surovin cene nestalne. Ponudbo so dopolnjevali moške srajce, tudi delavske, telovniki in perilo. Izbor konfekcije se je razširil po letu 1925, leta 1939 pa še izbor (krznenih) plaščev in pletenin. Pred drugo svetovno vojno je bila izbira res velika: moška, ženska in otroška kopalna moda, perilo (stezniki, podvezice za nogavice, kombineže, nedrčki, spodnje hlačke), spalne srajce. Ves čas je bilo v ponudbi prisotno metražno blago (platno, šifon, svila, bombaž in drugo), zadnja leta pred drugo svetovno vojno pa tudi izbor uniform – gasilskih, železničarskih, policijskih, rudarskih in sokolskih. Javno in intimno: kataloška ponudba uniform in perila. Kataloga št. 59 (Pomlad/poletje 1940) in 44 (Jesen/zima 1932/33) (Muzej novejše zgodovine Celje) 55 Počivavšek: Privlačnost izbire V letih med svetovnima vojnama so oblačila postajala udobnejša, obleke krajše in ohlapnejše. Običajno žensko oblačilo je postalo srajčna obleka, segajoča do kolen. (Meščanski) moški so nosili moške obleke, uveljavljati se začno puloverji in športna oblačila. Modi so po svojih močeh skušali slediti tudi nižji sloji – kmetje, delavci, služinčad. Njihov oblačilni videz se je sicer približeval meščanskemu po oblikah, ne pa tudi po materialih in količini oblačilnih kosov. Njihova oblačila so izdelovali šivilje in krojači, pogosto so bila izdelana tudi doma. 233 Poglejmo si še, kako se je spreminjala obleka šolskih otrok. Do večjih sprememb v oblačenju šolarjev, zlasti v mestih, je prišlo po prvi svetovni vojni. Deklice iz delavskih, pa tudi iz kmečkih družin na podeželju, so začele nositi enodelne obleke. Obleke za v šolo so bile iz boljših materialov. Pražnje obleke zlasti mestnih deklet so bile okrašene z belimi ali svetlimi polkrožnimi (tako imenovanimi bubi) ovratniki. Dečki iz delavskih družin so vse leto nosili kratke hlače, le da so pozimi spodaj oblekli še dolge volnene nogavice, ki so jih pripeli z elastiko. Dolge hlače so fantje dobili za prvo obhajilo ali za birmo in so jih nosili le ob večjih praznikih. In kakšna je bila obleka učiteljic? Leta 1925 je prosvetni minister izdal posebno naredbo o tem, kako naj se oblačijo učiteljice v šoli in izven nje. Nositi so morale dostojna oblačila, ki so bila v skladu z njihovim poklicem. Pedagoški tisk je dajal učiteljicam takšna navodila: »Učiteljica ne bodi 233 Studen, Modernizacija str. 504–506. Ženska moda se je v prvi polovici 20. stoletja bistveno spremenila. Katalogi št. 12 (Jesen/zima 1916/17), 14 (Jesen/zima 1917/18) in 59 (Pomlad/poletje 1940). (Muzej novejše zgodovine Celje) 56 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem modna dama ostriženih las, pobarvanih lic, razkošnih, gizdalinskih oblek in blestečega nakitja, kar vse obrača nase pozornost ulice in daje povod za umestne in neumestne opazke ter ponižuje vzvišenost in važnost zlasti vzgojne strani njenega poklica.« Malo pred drugo svetovno vojno pa je kraljevska banska uprava z odlokom določila uniformiranost učiteljic in učiteljev – v šoli so morali nositi halje temnejše barve z dolgimi rokavi. 234 Kaj lahko rečemo o cenah tekstilnih izdelkov v katalogih? Če vzamemo pod drobnogled delavske mezde in življenjske stroške, vidimo, da so cene zelo nihale. Za par delavskih čevljev je bilo treba leta 1913 delati 3 do 4 dni, leta 1928 pa 10 dni. Po izračunih Delavske zbornice je bil za leto 1934 minimum potrošnje obleke za delavca sledeč: na vsakih 5 let ena moška suknja, vsako leto pa po ena obleka, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 6 parov nogavic, 2 para čevljev in en klobuk. Za družino so računali pavšalno: za ženo 80 odstotkov teh sredstev, za 2 otroka tudi 80 odstotkov. 235 234 Balkovec Debevec, Obleka, str. 36–56. 235 Kresal, Zgodovina, str. 135–137. Oblačila za deklice in dečke. Katalog št. 42 (Jesen/zima 1931/32) (Muzej novejše zgodovine Celje) 57 Počivavšek: Privlačnost izbire MODNI DODATKI, OBUTEV Poleg konfekcijskih izdelkov je Stermecki s pomočjo kataloga prodajal tudi različne modne dodatke, čevlje, dežnike, ženske torbice, denarnice, cigaretne doze in podobno. Med modnimi dodatki velja omeniti izbor moških srajčnih ovratnikov in naprsnikov, kravat, naramnic, pasov, nogavic, gamaš, rokavic, sibirskih kap, robčkov, rut in raznih emblemov. V ponudbi so bili modni izdelki za ženske, moške in otroke. Konec dvajsetih let se v katalogih pojavijo tudi izdelki iz pravega in umetnega krzna. Pri obutvi je bila ponudba skromnejša kot pri tekstilu, a je bila namenjena tako ženskam kot moškim in otrokom. Med modnimi dodatki so lahko izbirali tudi moški. Katalog št. 50 (Jesen/zima 1935/36) (Muzej novejše zgodovine Celje) 58 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem Ponudba obuval med prvo svetovno vojno ni bila prav velika. Katalog št. 14 (Jesen/zima 1917/18) (Muzej novejše zgodovine Celje) 59 Počivavšek: Privlačnost izbire HIŠNI TEKSTIL Pred prvo svetovno vojno so bili v tej kategoriji zastopani zlasti prti, preproge, brisače, zavese in odeje. Leta 1928 se je pojavil velik izbor ročnih del, katalog jesen/zima 1928/29 pa je prinesel novost – stensko preprogo z motivom kraljevega para. Ponudba hišnega tekstila je z leti naraščala in tako najdemo v zadnjem katalogu izpred druge svetovne vojne tudi žimnice, rjuhe, prešite odeje, vzglavnike, brisače, prte, preproge (talne in stenske), zavese, ročna dela ter material zanje (volno, čipke, elastiko, šivalne pripomočke in pribor ter gumbe). GALANTERIJA, IZDELKI ZA ŠPORT Tovrstna ponudba je počasi naraščala, v zadnjih izdanih katalogih najdemo med galanterijskimi izdelki torbice, denarnice, kovčke, dežnike, med izdelki za šport pa žoge, loparje za namizni tenis, telovadne hlače, športne copate, šah in igralne karte. V to skupino lahko prištevamo še kolesa in rezervne dele zanje. Izdelki za krepitev (jugoslovanske) nacionalne zavesti. Iz katalogov št. 36 (Jesen/zima 1928/29) in 50 (Jesen/zima 1935/36) (Muzej novejše zgodovine Celje) 60 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem IGRAČE Med igračami najdemo tipične igrače za deklice (na primer punčke) in fantke (na primer avtomobilčke) ter lep izbor družabnih iger. Na veselje otrok so ponujali nekatere izdelke celjske tovarne Pyrota, ki je proizvajala najrazličnejša pirotehnična sredstva za prosti čas, med drugim kemikalije za bengalski ogenj, rakete, čudežne svečice in šaljive otroške igrače. 236 236 Goropevšek, Stoletje, str. 84. Ponudba izdelkov za smučanje. Katalog št. 46 (Jesen/zima 1933/34) (Muzej novejše zgodovine Celje) 61 Počivavšek: Privlačnost izbire FOTO, OPTIKA, SVETILA, GLASBILA Kataloška ponudba je bila tudi v tem sklopu bogatejša v tridesetih letih: kupci so lahko izbirali med daljnogledi, fotoaparati in različnimi fotopripomočki, pri svetilih med lestenci, petrolejkami in baterijskimi svetilkami, pri glasbilih pa med najbolj razširjenimi glasbili in rezervnimi deli zanje ter med gramofonskimi ploščami. Med igračami je bilo tudi orožje. Katalog št. 43 (Pomlad/poletje 1932) (Muzej novejše zgodovine Celje) Izbor gramofonov in gramofonskih plošč. Katalog št. 51 (Pomlad/poletje 1936) (Muzej novejše zgodovine Celje) 62 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem GOSPODINJSTVO, ORODJE Med gospodinjskimi pripomočki so lahko kupci iz katalogov kupovali kuhinjske pripomočke, posodo, izdelke iz stekla in porcelana ter jedilni pribor. Hišni mojstri pa so lahko našli različno orodje, žage, svedre, primeže, klešče, vijake, metre, ključavnice, barve ter orodje za rezbarstvo. HIGIENA Iz kataloške ponudbe lahko izluščimo tudi sklop izdelkov za osebno higieno, na primer mila, dišave, šampone, ličila, pribor za higieno, plenice, pralne vložke iz belega frotirja – ti se v katalogu prvič pojavijo leta 1929, šest let kasneje pa so v ponudbi tudi že higienski vložki za enkratno uporabo. Del obširne ponudbe gospodinjskih pripomočkov. Katalog št. 47 (Pomlad/poletje 1934) (Muzej novejše zgodovine Celje) 63 Počivavšek: Privlačnost izbire URE, NAKIT V katalogih sta bila na prodaj večji izbor ur (žepnih, ročnih, stenskih, budilk) in manjši izbor nakita – zlatega, srebrnega in iz alpake (zlitine bakra, cinka in niklja). V katalogu jesen/zima 1935/36 se v ponudbi pojavi srebrn, črno emajliran prstan z napisom »Čuvajte Jugoslavijo«. Pred drugo svetovno vojno je bila ponudba higienskih vložkov že kar izborna. Katalog št. 61 (Pomlad/poletje 1941) (Muzej novejše zgodovine Celje) Nakit za ženske, pa tudi za moške. Kataloga št. 46 (Jesen/zima 1933/34) in 50 (Jesen/zima 1935/36) (Muzej novejše zgodovine Celje) 64 Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem DRUGO Med ostalimi izdelki, ki jih ne morem uvrstiti med doslej navedene kategorije, lahko izpostavimo občasne priloge (1925/26 D. Gams – razni stroji, 1926/27 barve Brauns, 1928 kolesa in motorji Peugeot), cigaretni in kadilski pribor, pisemski in pisarniški papir, pisala, štampiljke in razna zdravila (npr. kapljice proti kurjim očesom, proti bolečinam v želodcu, smrekove esence, emulzije za masažo, inhalatorje). Omenimo lahko še nekaj šaljivih prodajnih artiklov: npr. magično dozo za cigarete (ko te nekdo zaprosi za cigareto, mu pokažeš prazno dozo, čeprav je v resnici polna), steklene bombice (polnjene s tekočino, ki pri razlitju širi neznosen smrad), prašek za srbenje, prašek za kihanje, žepnega lajajočega psička (njegov lajež se menda ni ločil od pravega), miki miška (nosi se v gumbnici; tistega, ki jo potipa, poškropi z vodo), škatlico s klovnom (ko si jo odprl, se je iz nje dvignil klovn s cvilečim glasom), žepni nož v obliki revolverja, etui za cigarete v obliki browninga (ko odpremo pokrov pištole, se pokažejo cigarete). Izdelki za zabavo. Katalog št. 42 (Jesen/zima 1931/32) (Muzej novejše zgodovine Celje) 65 Počivavšek: Privlačnost izbire SKLEP V primeru prodajnih katalogov celjske trgovine Stermecki je najpomembneje, da so imeli ljudje možnost (v miru) izbirati. T eorija racionalne izbire predpostavlja, da ljudje razmislijo, preden delujejo (v tem primeru kupujejo), in da bodo vselej poskušali kar najbolj povečati koristi in kar najbolj zmanjšati stroške v vsaki situaciji. Ljudje torej glede na okoliščine in ustrezne informacije izberejo možnost, ki jim bo najbolj v prid. 237 237 Salecl, Izbira, str. 12.