Ferdinand Ossendorski   Življenje in prigode male opice
Padla je kakor kamen na hrbet kozla. Odtrgal se je in zbežal, noseč na sebi roparja. Črez hip se je zamajal in padel. Iz pregriznje« nega vratu je brizgala kri.
Morali smo dolgo sedeti na drevesu. Šele ko je odšla nasičena civeta, lakomno se oblizujoč, sva krenila na daljšo pot. Kmalu sva že lezla po strmem pobočju naših gora.
Mamica je jokaje lizala moj obrazek. Atek, ki je bil sicer samo " resen in silen vodja, si je otiral solze. Dedek Bo«Bo je nekaj renčal z   ganljivim   glasom.   Sosede   so   ihtele. Hara«Ua je venomer klepe* tala.   Otroci so izpraševali,   kje sem bila in kaj  sem delala. Vsi so hvalili OrisOrija za njegov čin in se mu zahvaljevali.
»Spreten si, cenjeni sosed,« mu je dejal sivi Ngu*Ngu, »vendar bi te imenoval najplemenitejšega izmed šhnpanzov... Ti si junaški in požrtvovalen.«
Po teh besedah mu je podal roko.
»Striček« je bil ganjen in sratn ga je bilo radi teh pohval. Da bi zakril zadrego, je zaklical:
»Soseda Si*Ma, daj mi kako zelišče. Prehladil sem se nekoliko in kiham kakor je kihal moj lajnar, če je ponjuhal močan tobak.«
Nihče ni tega razumel. Učenka vseznale I=So stara Si*Ma mu je dala ščipec zelišča.
Očividno je bilo grenko, zakaj »striček« se je tako namrdaval, da mu je nos skočil na čelo, a ves obraz se mu je skrivil.
Požrl je, zaklel in šel spat.
Dan krikov in solza.
Današnji lepi, jasni dan je zvabil ves narod na skale. Greli smo se na solncu. Mladina se je igrala skrivalnice in uganjala neumnosti. Vsem je že postalo dolgčas, ker so morali prebivati v mračnem brlogu.
Brambovci so krenili na savano. Doma so ostale le samice. Ob« stopile so Hara=Uo in poslušale njeno klepetanje. Hara=Ua vedno pri* poveduje nenavadne stvari. Stari Ngu-Ngu jo posluša in se potrpljivo
smehlja. Zdi se mi, da Hara«Ua često laže. Vendar ji to ne škodi. Šimpanzke z veliko radovednostjo poslušajo pripovedovanje sose« dinje.
Danes je uživala, ko ni bilo samcev. Nihče ji ni ugovarjal. Nihče ni silil k delu. Klepetala je brez nehanja.
Mladina je ostala brez nadzorstva. »Pojdimo v sotesko!« je pred* lagal namah veseli Kal. »Pojdimo!« smo zaklicali. »Moramo si ogledati slonove kosti!« je dodal deček. Začeli smo se naglo spuščati po po* bočju gora. Šli smo tiho, da bi matere ne preprečile našega pohoda. Skrili smo se v grmovju in dospeli na poljano. Ogledali smo si raz« metane kosti ogromnega slona in kose debele kože. Začeli smo ruvati sveže listje, izkopavati korenine blatnih rastlin. 2ivljenje nas je že naučilo opreznosti. Veselili smo se, ker smo našli sladčice, vendar smo pazljivo opazovali.
Kmalu smo slišali tihi hrest. Slišal se je v bližini, v gostem grmov« ju. V enem hipu smo že bili na drevesih. Bil je že skrajni čas za to. Iz grmovja je v polnem diru pridrvel serval. Velika, siva mačka. Okrutna in drzna roparica. Napada celo antilope.                                 i
Spoznavši, da mu je plen ušel, se je ustavil. Tolkel je z repom po bokih, gledal na nas z zlobnimi pogledi in jezno renčal. Skočil je k drevesu in se začel spenjati. Preskočili smo na sosednje drevo. Serval nas je preganjal. Nikdar bi nas ne bil dohitel. Tega se nismo bali prav nič. Vznemirjalo nas je le, ker smo se na ta način oddaljevali .   od gora. Naposled smo začeli vpiti na pomoč.
Dolgo nam ni nihče odgovoril. Končno so začuli naše krike. Na robu gora, okoli jame, se je zarojilo od šimpanzek. Slišali smo njih skrbno renčanje. »Ser*val! Sersval nas lovi!« smo kričali vsi vprek.
Naši glasovi so dospeli do ušes vznemirjenih mater. Z velikimi koraki so zbežale navzdol. Skakale so sredi ostrega kamenja. Grozno so renčale.                                                                             ••-.,,-'
Vse je nadkrilila mati Kala. Bila je v strahu za svojega edinca. Bilo je to njeno prvo dete. Kot blazna je hitela z naježenimi lasmi na glavi in na vratu. Šklopotala in grizla je z zobmi. Tolkla se je po prsih in renčala. Ne da bi kaj mislila, je dirjala k servalu. Ta je skočil na zemljo in čakal. Ko se je šimpanzka približala, je iztegnil telo in , skočil. Razvil se je obupen boj. Bojevnika sta se valjala v travi, kri« čala, bežala drug pred drugim, da bi znova začela boj. Serval je bil vendar spretnejši. Posrečilo se mu je zasekati kremplje v vrat šim« panzke. Črez hip jo je zgrabil z zobmi za grlo. Mati Kala se je zgrudila. -Druge so v strahu splezale na drevo. Serval ni odšel. Legel je in čakal.
Namah je dospel od strani gora glasen žvižg. »Striček! Striček! Pridi! Serval je tu!« sem zakričala.
Zdelo se mi je, da se je takoj pojavil Ori*Ori, še preden se je porazgubil moj glas. Ni stopil na poljano, marveč je splezal na drevo.
Ogledal si je okolico in vse, kar se je zgodilo. Opazila sem, da je nosil s seboj svojo grčavo palico. Skočil je z drevesa in izginil v grmovju. Pla/il se je tako tiho, da niti mi niti serval nismo nič slišali. Pojavil se je nenadoma za napadalcem. Šel je po dveh nogah, grozno renčeč. Z obema rokama je držal nad glavo dvignjeno palico. Lasje so se »stričku« naježili, oči so se temno bleščale.
Divji maček se ni utegnil obrniti k Ori=Oriju. Palica mu je z za« mahom padla na hrbet. Serval se je spotaknil. Vendar je skočil na nasprotnika. Zagnal se mu je v prsi. Opazila sem, kako je brizgnila kri. OrisOri pa je z eno roko pahnil od sebe roparja. V istem hipu pa mu je prisolil silen udarec. Trikrat se je serval vrgel na »strička«.
Trikrat je brizgnila kri iz širokih prsi našega brambovca. Naposled
je palica padla na glavo mačka. Serval je omahnil in se začel zvijati,
' sikajoč in grabeč s kremplji zemljo in travo. Ori*Ori je mlatil s palico
t vse močneje. Sovražnik že davno ni več živel, a zbesneli »striček« je
v nezavesti mlatil. Vendar je oslabel, ker mu je kri vedno bolj lila
¦',-¦'¦ iz prsi.
Zgrudil se je na zemljo in se ni ganil. Odnesli smo »strička« v jamo. Težko nam je bilo to, ker je bil OruOri težak. Ranjenca smo položili na mehko postlano. Naša zdravnica se je zavzela za njegovo zdravje. Prinesla sem »stričku« sveže vode. Črez hip se je osvestil. - Ko je izvedel, da serval ne živi več, se je nasmehnil in rekel: »Ha! Seveda palice ni mogoče premagati...«
Znova se je onesvestil, a morda je zaspal, oslabljen.
Kmalu so se vrnili naši brambovci. Ko so zvedeli o prigodah, so obkolili ranjenca. Hoteli so se mu zahvaliti in ga pohvaliti. Ori^Ori je spal.
Atek nam je zvečer pripovedoval, da se je »striček« venomer vznemirjal radi nas. Naposled je sklenil vrniti se s savane. Drugi so bili zajeti z izkopavanjem bambusov. Šel je torej sam...
»Ori, Ori — je dober, plemenit šimpanz!« je končal atek svoje pripovedovan j e.
Ponoči sem vstala in šla k »stričku«. Ni spal in venomer govoril. Imel je vroči roki in čelo. Pojila sem ga z vodo. Kladala sem mu v usta zelišča. Ni me poznal. Jaz se bojim za »strička«! Morda tudi on pojde od nas za vedno?!
Nisem spala. Prejokala sem vso noč ...                        (Dalje prih.)