167
Obrtnija.
Za našo obrtnost.
(Obrtnopolitična premišljevanja.)
IV. Ako se ozremo po naši domovini, vidimo precejšnje število slučajev, da so si posamični obrtniki iz lastne moči in brez tuje podpore tudi pri najneugodnejših razmerah v svojem rokodelstvu pomagali najprej in da uspešno konkurirajo z veleproduucijo.
Ti slučaji morajo poživiti pojemajočo samozavest naših obrtnikov in jih morajo vzpodbujati, da bi, zanašajoč se na svojo lastno moč, iskali pomoči pred vsem v napredku, v spopolnjenju svoje strokovne zmožnosti in v združevanju za gospodarska podjetja.
Glavni pogoj vsake nacijonalne obrtne politike, podlaga te politike more biti jedino le samopomoč, poleg tega pa je dolžnost države in dežele kakor tudi druzih faktorjev, da prizadevanja obrtnikov, si pomoči, izdatno podpirajo in da zakonodajnim ali upravnim potom odstranijo one ovire, vsled katerih rokodelstvo ne more napredovati in se razvijati.
Upliv zakonodajstva na razvoj obrtnosti pa se ne sme precenjevati. Preveliko zaupanje v to podporo je provzročilo   že mnogo razočaranj, a vzlic temu še doslej
168
mej obrtniki ni ugasnila kriva vera, da se zakonodajskim potom zamore narediti konec klavrnim razmeram obrtništva sploh in zlasti rokodelstva.
Koncem sedemdesetih let nastala je mej obrtniki in v prvi vrsti mej rokodelci velika reakcijca proti obrtni prostosti, za katero zadene vsa krivda nemški laži liberalizem. To gibanje je merilo pred vsem na to, da se popolnoma odpravi obrtni red iz L 1859. Agitaciji roko delcev se je v istini posrečilo, da sta bili izdani 1. 1883 in 1. 1885 obrtni noveli, s katerima je bil v našem obrtnem zakonodajstvu provzročen popoln obrat, in se je ugodilo poglavitnim postulatom takratnih obrtnih shodov, namreč zahtevi o dokazu zmožnosti in zahtevi o obligatornih obrtnih zadrugah.
Upanja, katera so obrtniki in posebno rokodelci gojili glede teh zakonskih uredb, se niso izpolnila. Rokodelstvo je moralo slej kakor prej z naporom vseh svojih sil braniti svojo, v največji nevarnosti se nahaja-jočo pozicijo. In kolikor težji je bil ta boj, toliko bolj je naraščalo zlasti začetkom devedesetih let prizadevanje, da se rokodelstvu pomore z novo reformo zakona. Zahteva obrtnikov, formulirane po veliki obrtni enketi 1. 1893. so se pa le deloma izpolnile in vzakonile z novelo iz 1897 1.
Tudi ta reforma nima pričakovanega uspeha, in sam trgovinski minister baron Dipauli je v obrtnem odseku dne 27. januvarja t. 1. britko tožil, da se zadruge ne poslužujejo pravic, katere jim je dal zakon itd.
Po teh izkušnjah se je resnično čuditi, da še vedno v širše kroge obrtnikov ni prodrlo spoznanje, da se ne sme jedinole od zakonodajskih odredb pričakovati rešitve.
Dobro vemo, da bi nacijonalno obrtno zakonodajstvo moglo ugodno uplivati na razvoj rokodelstva in niti v sanjah nas ne obhaja misel, da je naše obrtno zakonodajstvo doseglo vrhunec popolnosti in dovršenosti, nego menimo, da so potrebne prav korenite premembe veljavnih zakonov na korist in v obrambo solidnega rokodelstva, in prav zato tudi želimo, da bi kranjski deželni zbor vzel zadevo v pretres in se zavzel za reformo obrtnega zakona v smislu opravičenih zahtev rokodelcev in sploh obrtnikov, dasi smo trdno prepričani, da tudi najboljši zakon ne zatre krize, katera razjeda ne le rokodelstvo, nego sploh ves naš srednji stan.
Važna okolnost, katere nikakor ni možno prezirati, je tudi to, da rokodelci in sploh obrtniki sami niso je-dini, kaka reforma obrtnega reda bi bila prav za prav potrebna. Ta nejedinost se je najjasnejše pokazala pri veliki obrtni enketi, ki se je vršila 1. 1893., in pri kateri je bilo zaslišanih do 500 ekspertov največ obrtnikov iz cele naše državne polovice. Pri tej enketi so bile ogla-šene raznovrste, mej seboj najostreje nasprotujoče se zahteve in izražene upravne neizpeljive želje, in jednaka nejedinost se kaže tudi v sklepih vseh obrtnih shodov, kar se jih je tedaj vršilo v različnih krajih.
V enketi 1. 1893 in na različnih obrtnih shodih se je jasno pokazalo, kako lahko je, delati obrtno politiko z besedami, in kako težko je, izdelati pozitivne načrte za rešitev tega problema, zlasti še v naši državi, kjer je toliko nasprotujočih si interesov.
Zadnji čas je pač, da se naši obrtniki otresejo uprav fatalističnega precenjevanja zakonodajnih reform na polju obrtnega zakonodajstva, katero so razni krivi proroki jim verjeli.
Taka in jednaka gesla so poglavitni vzrok gine-vanju vsake obrtnosti, ker ubijajo zaupanje v lastno pomoč, brez katere ostane tudi najpopolnejše zakonodajstvo mrtva beseda.
Naše rokodelstvo v istini nima vzroka, obupati nad svojo prihodnostjo, ako se odločno loti dela za svojo obrambo, ako se organizuje na krepki podlagi samopomoči, in če bo spoznalo, da mu je rešitev zagotovljena samo, če se splošno izobrazi, ako si pridobi strokovno spretnost, kakršno zahteva naša doba, in ako se združi na skupno delo v gospodarske namene. Ne od pomoči zakonodajstva nego od lastne pomoči je odvisna lepša bodočnost obrtnije.