Št. 84 (14.480) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/73lT90~ 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 26. MARCA 1993 _____ ITALIJANŠKO-SLOVENSKI ODNOSI V Rimu pogovori o nadgradnji Osima Delegaciji bosta sedaj poročali vladama Opozicija v Sloveniji ne soglaša z večino ________ITALIJA / ODOBRITEV V SENATU_ Občine in pokrajine imajo nov volilni sistem Zakon predvideva neposredno izvolitev županov _____Vojmir Tavčar Bogo Samsa -Pogajanja rtu 111 Slovenijo se bodo oblaki, ki so se zgrnili med sc* ®0 Ulil Vsai HoTnr, ram je prispeval t s®stanek med italij; ®jovensko delegc S^vnava vprašanja dogovora in iz delovanja med d ^emureinpc k znatnemu ^kne. Delegaciji j^^pCali vsaka sv ^UjGTln TTO In sestali. Točen datum ni ^določen . Sestanek v dvarani Mcro- ^Oa italijanskem zunanjem ^stestvu se je začel s pri-7~tlO polurno zamndn in v a“®1 negotovem, vzdušju, saj 01 ™Io jasno, ali bo pogajal-Uspelo spet vzpostaviti Strmola«, kot sta obe dokaj pozitivno ocenili talo prvega srečanja. pT^eni obrazi po koncu ^govtffov pa so bili dokaz, ^tiimaobdiraktnanpo-boljša, potem ko so si »nalili čistega vina«. K pa je treba takq dodati, 08 tudi včmajšnje ni presno ^stne, uvodne laze in da, j°| je dejal vodja slovenske /^egacije Tgnac Golob, »smo vedno v fezi pogovorov, fe-P^anj pa je Se daleč«. .OelegacijL sta ob razdSčev- Kr ,se bosta nato pogajali, udvomno pa je pozitivno, * pogovori na enakopravni8^ in da je bilo mogoče z besedo vsaj delno pre-®Wti mučno vzdušje dni Pot do doknnč-^^^^°vora pa vsekakor ne na 2. strani LJUBLJANA - Predstavniki štirih opozicijskih strank (demokratov, ljudske in nacionalne stranke ter samostojne poslanske skupine), ki v sredo zvečer niso glasovale za pooblastilo za pogajanje z Italijo, so včeraj pojasnjevali, zakaj so to storili. Dimitrij Rupel: Italija izsiljuje (TRIO) Poslanec Ludvik Toplak je v imenu SLS dejal, da je vlada prekoračila pooblastila zakona o zunanji politiki, da je pristala na »pogajanja«, in ne na »pogovore« z Italijo, da je pristala na tristransko obravnavanje varstva italijanske manjšine in da ne spoštuje zakona o financiranju osimskih cest. V tej zvezi je poslanec vlado obtožil, da so bili oktobra v Sežani tajni pogovori, na katerih je baje vlada nekaterim podjetnikom dala koncesijo za gradnjo osimskih cest, pri čemer naj bi obšla zakon, ki predvideva javno licitacijo in nadzor parlamenta. Včerajšnje glasovanje razumejo demokrati kot nacionalno katastrofo (tako France BuCar), saj je državni zbor pristal na ultimativne zahteve, zaradi katerih je Slovenija v podrejenem položaju. Na take zahteve so pristale iste stranke, ki so kolebale glede osamosvojitve, tokrat pa so se jim je pridružili še krščanski demokrati. Dimitrij Rupel pa je opozoril na dve obliki italijanskega pritiska in izsiljevanja, v zvezi z vključevanjem v svet Evrope in pridružitvijo Evropski skupnosti. Tudi Zmago Jelinčič in SNS sodita, da sklepi parlamenta niso v interesu slovenskega naroda. Pogajanja potiskajo Slovenijo v katoliško »alianso« s Hrvaško in Italijo pod vodstvom Rima in Cerkve. Neodvisna skupina pa je opozorila na nasprotje med dvema členoma zaključne resolucije. Občine, ki imajo nad milijon prebivalcev, bodo po novem imele 60 svetovalcev in osem odbornikov. Občine z več kot pol milijona prebivalcev bodo imele 50 svetovalcev, do pol milijona 46 svetovalcev in nad 100 tisoč prebivalcev pa 40 svetovalcev. To velja npr. za Trst. Vse te občine bodo imele osem odbornikov. Uprave z nad 30 tisoč prebivalci bodo imele 30 svetovalcev in šest odbornikov. Občine z nad 10 tisoč prebivalci 20 svetovalcev in šest odbornikov. Uprave, ki imajo več kot tri tisoč prebivalcev (npr. Dolina in Devin-Nabrežina) bodo imele 16 občinskih svetovalcev in le dva odbornika. Dva upravitelja - poleg župana - bodo imele občine z manj kot tri tisoč prebivalci, ki bodo ohranile dvanajst svetovalcev. RIM - Reforma za izvolitev občinskih in pokrajinskih svetov je od včeraj državni zakon. Senat je namreč v rekordnem Času dokončno uzakonil reformo krajevnih uprav in s tem morda preprečil enega izmed dveh volilnih referendumov, ki je bil že sklican za nedeljo, 18. aprila. Zadnja beseda pripada vsekakor kasacijskemu sodišču. Nova določila za neposredno izvolitev Zupanov in predsednikov pokrajin, ki predstavljajo pravo revolucijo za italijansko upravno in politično življenje, so podprli predstavniki KD, DSL, PSI in PSDI, vsi ostali so bili proti, z izjemo zelenih, ki so se vzdržali. Senatorji Severne lige, ki so v zbornici glasovali proti zakonu, so iz protesta zapustili sejo, češ da je imel senat premalo časa za proučitev tega normativa. Zupane in predsednike pokrajin bodo odslej naprej neposredno izvolili občani, kot se dogaja v skoraj vseh evropskih državah. Mandat izvoljenih teles bo trajal štiri leta, na kandidatnih listah posameznih strank (ali volilnih kartelov) bo morala biti vsaj tretjina žensk. V primerjavi z besedilom, ki ga je odobrila poslanska zbornica, je senat uzakonil člen, ki razširja Cisti večinski sistem na občine do 15 tisoč prebivalcev. V upravah, ki imajo več kot 15 tisoč prebivalcev, bo stopil v veljavo tako imenovani mešani sistem. Lista, ki bo vezana na župana, bo dobila 60 odst. svetovalcev, opozicija pa preostale mandate. V vseh občinah pa bo - kot rečeno - župan direktno izvoljen od ljudstva. V občinah z manj kot 15 tisoC prebivalci bo večinska lista dobila ne samo župana, a tudi dve tretjini svetovalcev, opozicija pa tretjino mandatov. Povsod bomo dobili samo eno glasov- nico, na kateri bomo izbirali Zupana in občinske svetovalce. V občinah, ki imajo nad 15 tisoč prebivalcev, bo izvoljen za župana kandidat, ki bo dobil absolutno večino glasov. Ce nihče od kandidatov ne bo dosegel absolutne večine bo potrebna balotaža med kandidatoma, ki sta prejela največ preferenc. Balotaža bo na sporedu dva tedna po prvih volitvah. Nove zakonske predpise bodo zaCeli konkretno izvajati junija v nekaterih velikih mestih, kjer so razpustili občinske svete in kjer trenutno vodijo občine vladni komisarji. KANADA / PRISRČEN SPREJEM Gorbačov v Kanadi Nekdanji sovjetski partijski in državni voditelj Mihail Gorbačov je prispel v Kanado, kjer so I ga kot običajno prisrčno sprejeli in z zanimanjem poslušali njegove ocene o Rusiji (AR) RUSIJA / DANES DEVETI KONGRES POSLANCEV Obrambno ministrstvo poziva vojake, naj se ne mešajo v politiko Patriarh Aleksej poziva k enotnosti in opozarja no državljansko vojno Boris Jelcin med včerajšnjim govorom na ruski televiziji (Telefoto: AP) meljili na protiustavni uzurpaciji oblasti. Parlament je tudi povabil Jelcina, naj se udeleži današnjega zasedanja. Sestala se je tudi vlada, ki je obravnavala stanje v državi. Podpredsednik vlade Su-mejko je ministre pozval k enotnosti, hkrati pa jih je prosil, naj ne zapuščajo Moskve, in da naj bodo pripravljeni na »vse možne izide in ukrepe«. Zunanji minister Kozi-rjev, ki se je vrnil iz ZDA, je v televizijskem intervjuju izjavil, da kongres nima pravice odstaviti Jelcina, saj ima to pravico samo ruski narod. Rusko obrambno ministrstvo pa je pozvalo pripadnike oboroženih sil, naj ostanejo nevtralni in naj se ne pustijo vplesti v politične spopade. (Reuter) Berlin: Pomnik žrtvam Gestapa BERLIN - Na kraju, kjer je nekoč stala centrala zloglasne nemške tajne policije Gestapo bodo zgradili po-slopje-spomenik, ki bo opozarjal na grozodejstva, ki jih je Hitlerjeva organizacija zakrivila. Poslopje bodo gradili dve leti, prav včeraj pa so predstavili projekt, ki je bil nagrajen na posebnem natečaju. Poslopje bodo zgradili po projektu Švicarja Petra Zumthorja in bo imelo več funkcij: bo istočasno razstavni prostor, dokumentacijski center in prostor za mednarodna srečanja. V svoji predstavitvi je odbornik za kulturo Ulrich Roloff-Mo-min dejal, da so zamudili vrsto let pri obnovitvi zgodovine tretjega rajha. BALKAN / ZADNJE NOVICE Izetbegovič in Boban podpisala mirovni načrt -Morillon pri Miloševiču V Sarajevu ranjena francoska vojaka NEW YORK, BEOGRAD - Predsednik BiH Izetbegovič je podpisal Vance-Ownov mirovni sporazum, ki sta ga posrednika ZN in ES uskladila z muslimanskimi zahtevami. Sporazum je podpisal tudi voditelj bosanskih Hrvatov Boban. VVashington je ob tem povedal, da bo razmislil tudi o odpravi embarga na uvoz orožja za Muslimane - in z drugimi »ukrepi, ki jih svet še ni videl« -, če sporazuma ne bo podpisal tudi voditelj bosanskih Srbov Karadžič. Ta je dobil za podpis mesec dni časa. Poveljnik Unproforja za BiH francoski general Philippe Morillon pa je v četrtek po številnih zapletih prišel v Beograd. Pogovore s srbskim predsednikom Miloševičem sta prekinila ob 21. uri. Nadaljevala jih bosta danes ob navzočnosti generala Mladiča. »K predsedniku Miloševiču prihajam zato, da pomaga končati sovražnosti v vzhodni Bosni, da ne bi več Filip Morillon (Telefoto: AP) preprečevali dela opazovalcem ZN in da bi lahko nemoteno potovali človekoljubni konvoji. Če mi predsednik ne bo pomagal, bom moral o tem obvestiti Varnostni svet OZN,« je že pred pogovori izjavil general Morillon. D. P. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Od danes v Trstu italijansko-slovenski seminar o beguncih Danes popoldne se začne na Univerzi v Trsti tridnevni italijansko-slovenski Studijski seminar o zaščiti beguncev in pribežnikov po tragediji, ki je zajela bivšo Jugoslavijo. ....................stran 4.. Protestna manifestacija zaradi odpustov SIP Včeraj so v Trstu bučno demonstrirali uslužbenci treh podjetij, ki delajo za telefonsko družbo SIP, ker je ta s kršitvijo predhodnih dogovorov povzročila odpust številnih ljudi, ....................stran 5.. Deljena stališča v tržaški PSI Tržaški socialisti se ne morejo na noben način zediniti o skupni politični strategiji. Edinole, kar jih združuje, je zahteva po takojšnjem pokrajinskem kongresu. ....................stran 6.. Delni sporazum o tržaškem pristanišču Soudeležba privatnikov in preustroj Enotne družbe pristaniških delavcev v podjetje za storitve: to sta osnovni točki delnega sporazuma o tržaškem pristanišču, ki so ga siglirali v sredo ponoči po dolgotrajnih pogajanjih. Nov niz pogajanj, ki se bo nanašal na celo vrsto ključnih vprašanj od organizacije dela do določevanja plač uslužbencev, naj bi se predvidoma začel že v torek. Vsekakor bi se morala pogajanja zaključiti v enem mesecu. ....................stran 6.. Srečanje o problemih okolja v Sovodnjah Pokrajinska uprava teži k temu, da bi v okviru pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov zaprli upepeljevalnik pri Sovodnjah. Tako je odbornica za okolje Di Data povedala na srečanju s sovodenjskimi občinskimi upravitelji. Sestanka se je udeležila tudi odbornica Devetak, ki je napovedala, da se bo zavzela za rešitev težav osnovne šole na Vrhu. ....................stran 8.. Na gospodarski strani o občnem zboru KZ Na današnji gospodarski strani objavljamo izvlečke še nekaterih pomembnejših posegov na nedeljskem občnem zboru Kmečke zveze. ....................stran 9.. Odpoved smukov na Švedskem bo sprožila polemike Tudi letošnji finale svetovnega smučarskega pokala na švedskem nima sreče z vremenom. Včerajšnja smuka, moškega in ženske-> ga, so po nekaj prestavitvah zaradi močnih sunkov vetra, ki je pihal s hitrostjo 80 in več kilometrov na uro, odpovedali. Kljub temu današnjega, jutrišnjega in nedeljskega sporeda tekmovanj ne bodo spreminjali. Dveh tekmovanj, ki bi v skupnem seštevku lahko odločili o marsičem, preprosto ne bo... ...................stran 19.. SLOVENIJA / VLADA Nove odkupne cene za mleko in novi prelevmani Za mleko poslej 9,8 odstotka več LJUBLJANA - Sinoči se je vlada ponovno sestala in obravnavala predvsem gospodarski položaj kmetijstva. Na seji je sprejela ukrepe, o katerih sama pravi, da »pomenijo postavitev absolutnih uvoznih dajatev pri uvozu mesa«. Tako za uvoz goveje živine in uvoz govedine poslej velja uvozna dajatev v višini 8 odstotkov od povprečne cene za mlado pitano govedo na domačem trgu. Takšna cena, preračunana na posamezne kategorije mesa, pa znaša 153 tolarjev za kilogram mesa. Enaka uvozna dajatev velja tudi za uvoz prašičev in svinjskega mesa, pri Čemer pa je povprečna cena na domačem trgu za posamezne kategorije svinjine preračunana na 145 tolarjev za kilogram mesa. Razmerje med ceno mladega pitanega goveda in ceno prašičev tako znaša 1: 0, 95. Vlada je zvišala tudi odkupno ceno mleka, ki se je povečala za 9, 8 odstotka, kar pomeni, da bodo liter mleka s 3, 6 odstotka tolšCe poslej odkupovali po 23, 50 tolarja. V vladi trdijo, da zvišana odkupna cena pomeni 63, 31-odstotno pokritje lastne cene mleka. Člani kabineta pa so sprejeli tudi sklep o uskladitvi rejnin, ki velja od letošnjega 1. marca. Rejnine so se glede na lanski oktober, ko so bile nazadnje zvišane, zdaj povečale za 32 odstotkov. Od 1. marca letos pa veljajo tudi novi zneski denarnih dodatkov za oskrbovance v socialnih zavodih; ti poslej znašajo 1500 tolarjev na mesec. NOVICE Srbi kmalu v Srebrenici BEOGRAD - Vodja civilnega oddelka Unproforja Cedric Thomberry je v Četrtek opozoril na hitro prodiranje srbske vojske proti Srebrenici. Dejal je, da Srbi vsak dan zavzamejo eno do dve vasi. Ce ne bo prekinitve ognja, bo Srebrenica padla najkasneje v dvajsetih dneh. To je zelo nevarno za nadaljevanje mirovnih pogovorov, saj načrt Vancea in Owna predvideva, da Srebrenica ostane v rokah Muslimanov. Thomberry je govoril tudi o razmerah na Hrvaškem. Opozoril je, da je položaj zelo zaostren v t. i. srbskih Krajinah. Povedal je, da so morale sile ZN pred dnevi evakuirati velik del hrvaškega prebivalstva iz zadrskega zaledja. Thom-berry je kritiziral tudi hrvaško stran. Poleg raznih vojaških aktivnosti, ki jih prevzema Hrvaška navkljub drugačnim dogovorom, hrvaške oblasti cenzurirajo celo radijske oddaje Unproforja. (D. P.) Obrat pivovarne prevzel BUP ZAGREB - Poslovna agonija pivovarskega obrata v Buzetu, ki je bil del Pivovarne Union, naj bi se končala do konca meseca. Poslovanje tega obrata naj bi prevzelo novoustanovljeno podjetje BUP, d. o. o. Ker meni, da bi z zapiranjem obrata in prevzemanjem repromateriala ter opreme moCno zmanjšali vrednost in bi bili pri tem oškodovani manjšinski solastnik Hrvaški sklad za privatizacijo in delavci pivovarne, je vsem zainteresiranim (Skladu, občini Buzet, Istrski zbornici, Pivovarni Union iz Ljubljane in podjetju Coin iz Pulja) ponudil po eno mesto v upravnem odboru delniške družbe. Pričakovati je, da taka hrvaška rešitev za pivovarno, ki je bila še do nedavna v sestavu slovenske Pivovarne Union, ne bo še en kamen spotike v slovensko-hrvaških odnosih. (G. G.) Napetost v Makedoniji narašča SKOPJE - Po šestmesečnem bivanju v Makedoniji je predstavnik delegacije Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ameriški veleposlanik Wil-liam VVhitman izjavil, da kljub sorazmerno urejenim razmeram v Makedoniji in na njenih mejah narašča napetost v zvezi s prihodnjim dogajanjem v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Kot mu je povedal makedonski notranji minister Frckovski, Makedonijo skrbi nadaljevanje premikov srbske vojske na jugu Srbije in mobilizacije rezervistov. (Reuter) Angola: nadaljevanje pogajanj LUANDA - Po drugem srečanju s predstavniki ZN je delegacija Unite izjavila, da se bodo pogajanja z angolsko vlado nadaljevala v petek. Predstavnik Unite Valentini je dejal, naj bi sprte strani oblikovale prehodno koalicijsko vlado, ki naj bi državo vodila dve leti. (Reuter) Koresh želi nastopiti na televizijskem kvizu s papežem NEW YORK - David Koresh, ki je odgovoren za najdaljše obleganje v teksaški zgodovini, bi rad skupaj s papežem in drugimi teologi sodeloval na televizijskem kvizu, kjer bi lahko vsi ugotoviti, kdo je bolje podkovan v Svetem pismu. Te želje pa mu agenti FBI ne bodo izpolnili. Po enem mesecu obleganja postajajo utrujeni tako pristaši Koresheve sekte kot policijski agenti. Fort Alamo so pred 157 leti mehiške sile zavzele že po trinajstnevnem obleganju ob notah Deguelloja. In prav z glasbo hoCe FBI streti živce verskih fanatikov. Iz ogromnih zvočnikov se proti utrjeni farmi valijo note Jingle Bellsa in pesmi Andyja VViltiamsa in Nancy Sinatre. Med »premori« farmo zasipajo z dolgočasnim zborovskim petjem tibetanskih menihov, jutro pa pozdravljajo ogluhajoci zvoki trobent. Agentom so seveda poskrbeti najsodobnejše dušilce zvoka in ušesne zamaške. Psihološka vojna je baje že dosegla prve učinke, saj so Koreshevi pristaši kljub prepovedi že zaceli popivati. (Ansa) RIM / ITALIJANSKO-SLOVENSKI POGOVORI Volja obeh strani, da ne zaoshujeta odnosov Velik poudarek na vlogi manjšin - Prihodnji sestanek ob koncu aprila Vojmir Tavčar RIM - V tango se še niso spustili, ker glasba ni bila primerna in luči premočne, da bi lahko zaplesali v ljubečem objemu argentinskega plesa. Toda klima je bila dovolj ugodna za dialog in je nedvomno prispevala k zadostni sprostitvi, da bi se v perspektivi lahko prepustili tudi omamnemu tangu. Italijanska in slovenska delegacija, ki sta zadolženi za pogajanja o vsestranskem sodelovanju med sosednjima Emilio Colombo državama, sta med včerajšnjimi vec kot triurnimi pogovori na italijanskem zunanjem ministrstvu spet vzpostaviti nov ton v odnosih med državama, ki so bili v prejšnjih dneh kar napeti. K temu rezultatu je prispevala volja obeh strani, da se odnosi ne zaostrijo; po odkritih besedah je zavel nov veter. Slovenska delegacija je pojasnila smisel stališč, Lojze Peterle ki jih je v sredo zavzel do odnosov z Italijo državni zbor, italijanska stran pa je pojasnila »doseg« tiskovnega sporočila, ki ga je izdalo zunanje ministrstvo v zvezi z vprašanjem odškodnine italijanskim optantom. Slo je za natančnejše pojasnilo enega od vprašanj, ki sodijo v sklop pogajanj, so poudarili Farnesinovi predstavniki, ki so se še v posej velikem številu udeležili pogovorov. In ob koncu so oboji z zadovoljstvom ugotovili, da srečanje ni bilo zaman. »Začrtali smo smer plovbe, ki bi se lahko izognila podvodnim Čerem,« je dejal vodja slovenske delegacije Ignac Golob, z italijanske strani pa so pritrdili, da je bilo »ozračje plodno in da smo z zahtevnim delom naredili nekaj korakov naprej«. Pri tem velja seveda poudariti, da srečanja itlaijanske in slovenske delegacije še niso prava pogajanja, pač pa pogovori, na katerih obe strani sestavljata seznam vpršanj, o katerih se bosta morali pogajati. In v tem so bili včerajšnji pogovori napredek, Čeprav je bil dober del srečanja posvečen prav razčiščevanju dogodkov, ki so od prvega sestanka v Sloveniji zaostrili atmosfero. »Cisto vino«, ki so si ga nalili sogovorniki, je omogočilo korak naprej. Evidentirali so večino vprašanj, ki bodo v prihodnje predmet pogajanj. Med Ljubljano in Rimom naj bi vzsposta-vili dobre in plodne sosedske odnose ter sprožili sodelovanje v vzajemno korist ob integraciji mladih republik v evropsko stvarnost. Teme pogajanj se bodo dotikale gospodarskega sodelovanja, kulturne izmenjave, socialnega varstva, pa tudi preteklosti, vendar naj bi skupna zgodovinska komisija to preteklost razčlenila bolj s poudarkom na tem, kar državi združuje, kot pa na tem, kar ju razdvaja. Zavedati pa se je treba, da je to le začetek poti, ki ni položna in lahka, pac pa strma in posejana z ovirami. Seznam problemov še daleč ni popoln, saj nekatera žgoča vprašanja še niso bila vključena, Čeprav se obe strani zavedata, da jih bo treba opredeliti in jih postaviti na spisek. Gre predvsem za odškodnino istrskim beguncem in za odnos do manjšin, italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenske v Italiji. Glede italijanske narodnostne skupnosti je Rim vztrajal pri nujnosti enotnega obravnavanja manjšine in pri takem varstvu, ki naj ji omogoči obstoj in razvoj. Stališča so si tu se vsaksebi; sklep Slovenijie, da o tem začne pogajanja z Zagrebom, pa je prispeval k zmanjšanju te razdalje. Slovenska stran pa se je zavzela za pravice in varstvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V tem okviru kaže, da Italija še vedno izhaja iz Maccanicovega zakonskega osnutka, italijanska delegacija pa naj bi vsekakor poudarila pripravljenost vladnih krogov, da se vprašanje razreši. V tem duhu je mo-goCe, da bi italijanska delegacija z vodjem Ser-giom Berlinguerjem kar najhitreje sprejela predstavnike slovenske narodnostne skupnosti. Delegaicji bosta sedaj poročali vaka svoji vladi in zaceli s pripravami na prihodnji sestanek, ki bo predvidoma ob koncu aprila. Za prvi dan pa je bilo določeno srečanje italijanske delegacije s hrvaško stranjo. KOMENTAR Sožitje med vlado in Banko Katarina Fidermuc V proračunskem memorandumu vlada brez zadržkov napoveduje dvoje; da bo podpirala denarno politiko Banke Slovenije, ki bo usmerjena v nadaljnje umirjanje rasti cen, in da se državni proračun ne bo zadolževal pri centralni banki. Zakon o Banki Slovenije namreč dopušča vladi tovrstno zadolževanje, vendar le začasno, dolg pa ne sme presegati 20 odstotkov tekočega proračunskega primanjkljaja, na odhodkovni strani predlaganega državnega proračuna; primanjkljaj znaša kar deset odstotkov skupne proračunske vrednosti. Guverner Franc Arhar je v svojem nastopu v parlamentu posebej poudaril, da bo za gospodarstvo, in ne le za centralno banko, posebej pomembno, »kolikšen proračunski primanjkljaj bo priznal parlament ali pa bo z argumentirano razpravo morda celo ocenil, da trdna pot naprej vodi le z uravnovešenim proračunom«, torej brez zanašanja na denar, ki ga ni. Guvernerju se je zdelo pomembno omeniti, da so države Evropske gospodarske skupnosti sprejele uredbo, po kateri bo proračunsko zadolževanje pri centralnih bankah od začetka prihodnjega leta izrecno prepovedano. Guvernerji namreč vedo, da centralna banka z lahkoto izdaja denar, da pa je veliko teže včasih zmanjšati količino denarja v obtoku. Slovenski guverner - oziroma ustanova, ki jo predstavlja - dvomi tako o proračunskem zadolževanju pri domačih kot pri tujih upnikih. O prvem zato, ker odtok domačih prihrankov v državno zadolžitev lahko dvigne obrestne mere, in o drugem med drugim zato, ker je vprašljivo, ali lahko Slovenija ob svojem »finančnem ugledu« pridobi tuje prihranke. Sklep bi bil lahko tak: vlada bo podpirala denarno politiko Banke Slovenije, velik proračunski primanjkljaj pa ji bo nasprotoval. Ce se bodo poslanci z njim strinjali, seveda. GLOSA Razvajeni papimičarji Martin Ivanič ^X»lovek nikakor ne | more razumeti Per-gamovega sindikata. Njegovi elani neprestano demonstrirajo proti državnim oblastem, ne da bi dojeli, da je prav ta oblast njihov najboljši odjemalec. Danes je eden od poglavitnih problemov, kako zagotoviti tržišče za proizvodnjo. Papirna industrija ima res veliko težav, očitno pa ni vse tako črno, kot bi nas radi prepričali. Z blagoslovom oblasti imajo tako rekoC najbolje plačano vodstvo. Ce dobro premislimo, je to neke vrste ideal podjetništva, ki je ostalo naš edini up. Dobro plačano vodstvo je porok učinkovitega podjetja. Vzemimo za primer papirnico v Krškem, kjer so omenjeni ideal v smislu dobro motiviranega vodstva že dosegli. (Tu ima Ljubljanska banka bojda precej zaslug, zato je prav, da jo državljani pomagamo sanirati, saj sicer ne bo mogla veC uresničevati svojega pronicljivega poslovnega vizionarstva.) Brez zadržkov lahko ugotovimo, da je vodstvo Vidma podjetje učinkovito pripeljalo pred stečaj. In najbrž bi mu to težje uspelo, Ce ne bi bilo tako dobro plačano. Vsekakor moramo objektivno ugotoviti, da državna oblast pri vsem tem ni brez zaslug. Kdor ne verjame, naj vpraša g. Koržeta, saj rad pove po resnici. A to je manj pomembno. Zato raje poglejmo na področje, kjer oblast v resnici in izdatno dela za papirnicarje. Zgoraj smo omenili, da je blagoslov za gospodarstvo dobro tržišče, na katerem lahko zanesljivo plasira svoje proizvode. Poglejmo, kdo danes od papirniCarjev odjema veC proizvodnje kot državna oblast. Na prvi pogled bi morala biti to kultura. Ker pa se je (resda s kančkom pomoči države!) odločila za skrajno racionalizacijo, brzda zato, da bi država laZje sanirala banke, od katerih modrega in tenkočutnega poslovanja smo vsi - da tako rečemo - embrionalno odvisni, papirnicarji nanjo ne morejo resno računati. DržavnopolitiCna oblast je kot poslovni partner papirniCarjev osupljivo stanovitna. Najsi imajo še tako malo denarja, vlada, parlament, sodstvo in politične stranke solidarno trošijo gore papirja (in to navzlic orjaškim prizadevanjem kopice zelenih asociacij, ki se domala do zadnjega diha/ drevesa borijo za sleherno zeleno bilko). Mogoče bo kdo ugovarjal, da je recimo parlament papirnicarje kljub vzornemu partnerstvu nekoliko prelisičil, ko se je z 240 skrčil le na 90 izvoljencev in nekaj desetin smešnih svetnikov. To deloma drži. Ni pa pošteno pozabljati, da že badmintonsko razmerje med državnim svetom in državnim zborom precej pripomore k normalni porabi papirja. Zlasti zato, ker državni zbor po vsakem začasnem vetu svetnikov sproži dodatne ekspertize v zvezi z zavrnjenimi zakoni. Ati Ce pogledamo vlado. Njena solidarnost do papirniCarjev je jasna že pri tem, da predlaga in prek parlamenta sestavi najprej slab zakon (npr. o plaCah), nato pa takoj začne z njegovim dopolnjevanjem in noveliranjem. Poglejte sodstvo: dasiravno je vsakomur vnaprej jasno, da je Gru-belic nedolžen, sodišče uprizori malodane proces stoletja, da bi le imeli papirnicarji zagotovljeno prodajo. In poglejte stranke! Vsakdo vnaprej ve, da so vse naše stranke najboljše, da ima sleherna od njih v žepu recept za rešitev naroda in je pravzaprav vseeno, koga izvolimo. Pa vendar so stranke pred volitvami Slovenijo sposobne trikrat zamotati v papir. Seveda z enakim plemenitim namenom! Zato kajpak ni moC razumeti nerganja papirniCarjev pred parlamentom drugače, kot da so ob vsem tem »cartlja-nju« že povsem razvajeni in hočejo še veC. Njihovo prenasicenost na koncu koncev dokazujejo tudi tiste lepe banane pod skupščinskim zidom. Da ne bo pomote: Grosa ni bilo nikjer videti! POGLED Rojstvo države iz duha kulture tyr- ombinacije zgornjega naslova, 1^ povezane z besedami znanega -L X.naslova Nietzchejeve knjige -povejmo: Rojstvo tragedije iz duha glasbe - prikazujejo stanje in odnose slovenske kulture v neodvisni državi. Kot da se je država odrekla kulturi, kot da ji ni vec mar tisto, s čimer so njeni državljani pravzaprav utemeljevati nastanek svoje države. Kultura je v luči tega rojstva ostala pastorek, reven berač, ki se na prostem trgu cufa za dobiček in obstoj. Država kot da je ne mara veC, peha jo v naročje tržne ekonomije, ki pa je še ni. Ce nekateri standardi veljajo (recimo za knjižnice), drugih enostavno ni moC vzpostaviti. To je sreCa za ustvarjalce - ta nemoč države. Toda ta hip je bolj prisotna moC drža- ve: žvenketanje s tolarji, rezanje proračuna. Kulturi grozi bankrot; brez države pa enostavno ovene. Vse oci so uprte v »izbrance ljudstva«, poslance državnega zbora. In v ministra. Toda Ce je tako, zakaj se vladni človek - minister za kulturo - deklarativno postavlja na stran kulture, Čeprav sam pripada državi? Kaj lahko počne v takšni ambivalentni drži? Postane pogajalec med seboj (državo) in kulturnim občestvom, svojimi »podaniki«? Ati je to dediščina skrbništva preteklih let ati pa je to le in zgolj profana skrb za dobro gospodarjenje tam, kjer se pac križajo racunice? Slednjega ni mogel razrešiti niti prvi kulturni minister samostojne države Slovenije, dr. Andrej Capuder. Njegovo vprašanje »Koliko Jadran Sterle bodi kultura državna« je se zdaj brez natančnega - pravnega - odgovora, čeprav delež proračuna odgovor jasno nakazuje - Cim manj. Zakaj se država odreka svojemu specifičnemu izrazu / obrazu, še posebej ob vstopu v zbor evropskih držav, iz njenih ust ni razvidno. Lahko le ugibam: ati je brezizraznost pogoj uspešnosti v mednarodni (državniški) skupnosti? Ali je model evropske države, kot ga je uveljavila francoska revolucija na ozemlju sedanje Francije, v mnogih prepiskih pa tudi drugje, na drugih celinah, sploh še primeren za Združeno Evropo, še posebej pa za »male« in relativno siromašne narode? Težko namreč go- vorimo o francoski kulturi - kaj pa recimo Oksitanci in tako dalje? Ce pa si država že lasti kulturno proizvodnjo, tedaj se paC pokaže, koliko je država gospodarno »pismena«. Vsa leta prejšnjega režima je veljal obče znani slogan, da je kultura poraba, mogoCe okras, nekaj za »na koncu«. Nova država nadaljuje isti koncept: kultura, duhovnost slovenskega naroda - njegovih ustvarjalcev, »posebnežev«, je »nebodigatreba«. Kultura je samostojni državi odveč, nekaj, s Čimer se nima Časa in celo noče ukvarjati (spomnimo se tako imenovanega Bučarjevega projekta »racionalne države«). Slovenski politični (strankarski) državotvorni so presegli marksistične ideologe, saj so do konca izpeljati Heglovo »razvojno spiralo« du- ha: rojstvo drZave iz duha kulture. Kultura je tako odigrala svojo državotvorno vlogo. Ta hip se za kulturo prične tragedija. Slovenski državi, ki se sooča tudi z drugimi podobnimi tragedijami na svojem ozemlju, se ta hip zdi najprimerneje rediti pac tistega mla-dica v gnezdu, ki obeta preživetje in pomoč drugim »bratom in sestricam«. Finančni kapital. Morda je odločitev na mestu - le kdo bi vedet za vse podrobnosti pogovorov z botro Evropo in njenim finančnim kapitalom! MogoCe država res lahko preživi tudi brez kulture - toda kakšne državljane bo potemtakem imela? Komu bo vladala? In ne nazadnje: kdo pa zagotavlja točnost zgodovine? ARHEOLOGIJA / VELIKA RAZSTAVA SVET MAJEV NA DUNAJU Civilizacija groze na obisku v Srednji Evropi Eden največjih kulturnih dogodkov leta 1993 v Evropi obiskovalca popelje v skrivnostni svet izumrle civilizacije in kulture predkolumbijskih srednjeameriških ljudstev. Predstavo si je treba ogledati dvakrat. Prvič gledaš eksponate in si kot v Soku, drugič pa si jih ogleduješ v miru, si prebereš spremni tekst ali slediš razlagi vodica. Stele, žrtveniki, kipi bogov, grozljive maske, predmeti iz žada in kosti, amuleti, nakit, orodje in orožje, poslikane lončene posode, kipci in okarine iz Zgane gline, velike glinene žare in spet maske, pošastno spačene in strašljive. To je srečanje s civilizacijo, ki je bila v najvec-jem razcvetu med leti 200 in 900 n. št., avtohtono civilizacijo in kulturo, ki jo kot povsem svojsko lahko primerjamo z egipčansko, kitajsko, indijsko ali grško-minojsko kulturo. Občudovanje zbuja Človeški duh, ki je neodvisno od drugih sočasnih civilizacij zgradil velika mesta, templje-piramide, izumil lastno hieroglifsko pisavo, petiski Številni sistem in koledar z 18 meseci po 20 dni. Grozo pa zbuja strogost teokratske vladavine, religioznih družbenih norm in brezobzirna krutost, s katero so vladajoči sloji prek religije držali ljudstvo v pohlevni pokornosti. Maske bogov vojne, maske demonov in kipi jaguarjev z Z naslovom Svet Majev (Die VVelt der Maya) je 27. junija v Kunstler-haus na Dunaju na ogled fascinantna razstava izbranih umetnin in spomenikov, ki jih je v Sred-nji Ameriki ustvarila kultura Majev. Andrej Rant Razstavo je v sodelovanju z nekaterimi evropskimi muzeji in z muzeji iz Hondurasa in Gvatemale pripravil dunajski Kulturno-zgo do vinski muzej. Z bogatim kakovostnim izborom eksponatov in z njihovo raznolikostjo ter z uspelo strokovno predstavitvijo razstava dosega svoj namen - ■ Pozno klasično obdobje, 800 - 900 n.št. (Foto: arhiv) Maska, pozno zgodnje klasično obdobje, 6. stol. n.št. (Foto: arhiv) odprtim gobcem izražajo bestialnost in poSastno zlobo. Slepa vera je zahtevala žrtve - človeške žrtve za vsak praznik. Danes si lahko le približno predstavljamo skrivnostne obrede majevskih ljudstev. Obredni kipci jaguarjev ali sključenih ljudi, ki na hrbtih nosijo gobe, nas spominjajo, da so pri obredih kot droge uporabljali halucinogene gobe. Kamenit žrtvenik za srca, ki ga vidimo v prvi dvorani, je oblikovan kot splošcena krastača. Krastača je bila pri Majih zelo v Čislih zaradi halucinogenih učinkov izločkov kože. Razstavljeni predmeti iz žada so večinoma maske in nakit - obeski, pek-torali, ogrlice, plakete. Mehkoba in milina svet-lozelenega žada dajeta grotesknim podobam poseben Car. Razne obeske v obliki antropomornih zvončkov - kraguljckov ali miniaturnih puscic so izdelovali iz zlata, edine kovine, ki so jo Maji poznali. Na Številnih stelah in žarah so prikazani igralci z žogo. Obredna igra v ograjenem prostoru je zahtevala življenje premagancev. S to igro so povezani tudi ploSCati ba-zaltni diski »Bacha« v obliki Človeške glave, od katerih sta splošcena obraza tudi na tej razstavi. Razstava priča o veličast- nosti Človeškega duha in njegove domišljije, ki je ustvarila kulturo s toliko izvirnosti in svežine. Obsega vec kot 300 razstavljenih predmetov in je sad večletnega sistematičnega dela vrhunskih ameriških in evropskih strokovnjakov. Bogato ilustriran razstavni katalog v dveh delih (126 in 624 strani) ni le katalog eksponatov, ampak je prvi celostni znanstveni prikaz majevske kulture, potem ko je stroka toliko napredovala, da je razvozlala njihovo pisavo. Razstavo si je vredno ogledati, saj je nedvomno ena letošnjih najpomembnejših kulturnih prireditev v Evropi. NA KRATKO Slovenski oktet v Španiji LJUBLJANA - Slovenski oktet se je odpravil že na svojo sedmo turnejo v Španiji, kjer je prvič gostoval leta 1982. Nastopil bo v mestih Albacete, Vallado-lid, Leon, Oviedo in La Coruna. Oktet sestavljajo D. Čadež in I. Ziemfeld (1. tenor), M.. Trček in P. Ambrož (2. tenor), P. BedjaniC in T. Tozon (bariton) ter P. Game in B. Gorinšek (bas). Njegov umetniški vodja je Anton Nanut. Gostovanje Slovenskega okteta omogočajo njegovi letošnji pokroviteljji Kovinotehna, Radenska in Obrtna zbornica Slovenije. (P.R.) Kriza francoskega kina PARIZ - Centre national de la cinematographie (CNC) je objavila vest o upadanju Števila obiskovalcev v francoskih kinematografih. Število obiskovalcev se je v letu 1992 zmanjšalo za cel milijon (1. 1992 je bilo obiskovalcev 117, 5 milijonov, leto kasneje 116, 4), čeprav je bila filmska produkcija v 1. 1992 za Štiri odstotke višja kot prejšnje leto.Ogled francoskih filmov se je 1992 povzpel na 40, 6 milijonov gledalcev, kar je za 4, 6 milijonov vec kot 1991, medtem ko pri Številu obiskovalcev ameriških filmov bistvene spremembe ni (iz 67, 8 milijona v letu 1991 na 68,150 milijona leto kasneje). CNC pripisuje izboljšanje francoske produkcije predvsem nekaterim filmskim uspehom, kot so Ljubimec, Indokina, Zebra, Kriza. Gledanost filmov dežel, ki se predstavljajo prvič, je v letu dni upadla iz 13, 3 na 7, 9 milijona gledalcev, kinematografija držav EGS pa je v enem letu izgubila polovico svojih gledalcev (4, 8 milijona na-pram 11, 2 v letu 1991). NajveCjo izgubo je utrpela britanska filmska umetnost, število obiskovalcev se je iz 8, 4 zmanjšalo na 1, 8 milijona.V desetih letih so kinodvorane izgubile 82 milijonov obiskovalcev, kajti v letu 1983 je bilo teh približno 200 milijonov. Sam francoski film, je v desetih letih izgubil približno polovico gledalcev (v letu 1983 jih je bilo 93 milijonov). (AFP) Festival radijske igre TOKIO - Na tretjem mednarodnem festivalu radijske igre, ki nosi ime po velikem japonskem igralcu Morishigi, je žirija, ki so jo sestavljali predstavniki japonskega kulturnega življenja, združeni v združenju japonskih pisateljev, podelila nagrado za najboljše besedilo slovenskemu pisatelju Lojzetu Kovačiču radijsko igro Zgodbe s panjskih konCnic. Delo je v izvedbi Radia Slovenija režiral Jože Valentič, tonski mojster je bil Stas Janež, glasbeno opremo je pripravil Peter Čare, dramaturgijo Pavel Lužan, urednik pa je bil Aleš Jan. Na festivalu je sodelovalo triinštirideset del iz devetindvajsetih držav. Nagrado za najbolše delo v celoti je žirija podelila hrvaškemu radiu za oddajo Zagrebške skice, ki jo je s skupino sodelavcev pripravil Toni Glowatzky. Svečana podelitev nagrad bo v Tokiu 26. aprila. (P.R.) GLASBA / RAZGOVOR Z ZBOROVODKINJO KARMINO SILEC Zborovodkinja evropskega formata Formina Šileč vodi dva slovenska zbora, mariborski Mladinski pevski zbor in ženski zbor Rotovž, ki sodita v sam vrh evropskih pevskih zborov Decembra lani je preje-!a rebrni grb mesta Mari-er za umetniško vodenje zborov, lani pa je bil mla-, lnski pevski zbor Mari-rj°r prvi na festivalu so-v°p ,eglasbe v Neerpeltu , Belgiji, prvo mesto pa je a°segel tudi ženski pev-s 1 zbor Rotovž na tek-®ovanju Langllaenu v vehki Britaniji. Oba zbo-a vodi 25-letna Karmina Aec, up slovenskega n r,vskega Petia> ki ie i. v °9 množično od vseh jubiteljskih kulturnih dejavnosti, po kakovosti pa J? a)err segajo v evropski vrm Leta 1990 je diplomirata na oddelku za glasbe-°. kulturo - dirigiranje Pn prof. V. Krajncevicu v agrebu. Njeno vodenje orov in sploh ukvarja-Je z glasbo sega že leta aza)> ko se je tudi doda- Tone Stefanec tno izobraževala. Tako že od leta 1982 sodeluje na republiških zborovodskih seminarjih, leta 1990 pa je sodelovala tudi na seminarju znamenitega evropskega dirigenta Eriča Ericsona iz Švedske, predlani pa je sodelovala v ateljejih svetovnega festivala Europa Cantat v Viktoriji v Španiji. Med umetniškimi dosežki je seveda treba omeniti tudi njen lanski nastop z zenskim pevskim zborom Rotovž iz Maribora na mariborski Naši pesmi, kjer je prejela Zlato plaketo in kar pet drugih nagrad. O njenih uspešnih nastopih doma in v tujini pričajo tudi Številne kriti- ke v domačem in tujem tisku. O gostovanju mladinskega pevskega zbora Maribor v Nemčiji leta 1991 je nemški tisk zapisal: »Nesporen vrhunec tega večera je bil nastop MPZ Maribor. Vsak od 50 elanov zbora ima sposobnosti in glas solista. Vadijo dvakrat tedensko pod vodstvom Karmine Silec. Rezultat taksne vadbe je veličasten. Občutek za ritem, čistost glasov in vzorna disciplina odlikujejo pevce iz Slovenije. Poslušalci so bili neizmerno navdušeni.« Karmina Silec, ki je hkrati strokovna svetovalka pri občinski ZKO Maribor, je odgovorila Se na nekaj vprašanj. Karnnii na ®lec Pri svojem delu (Foto: Egon Skamlec) Repertoar vaSih zborov je zelo zahteven, gojite pa tudi ljudsko pesem. Da. Pojemo vse od enoglasja do priredb. Na Nasi pesmi 92 je ženski pevski zbor Rotovž Maribor dobil tudi nagrado za izvirno oblikovanje programa ljudske pesmi. Nekateri trdijo, da je v množici pevskih zborov pri nas zelo malo kakovostnih. Ali to drži in zakaj je tako? Ne drži, kar potrjujejo uspešni nastopi nekaterih zborov v tujini. Pravijo, da med mladimi zamira zanimanje za zborovsko petje. Mladinski pevski zbor Maribor šteje vec kot 70 pevcev, kar nikakor ne kaže na upadanje zanimanja za petje. Upadanje zanimanja za petje pa je Čutiti pri srednejsolcih, ki se zanimajo za Številne druge dejavnosti, kar pa jih odvrača od zborovskega petja. Na Slovenskem so redki ženski zbori. Res je v Sloveniji nekoliko manj ženskih pev-sltih zborov, kar je posledica specifičnosti dela s takimi zbori. V tujini pa je »žensko zborovstvo« zelo razvito, kar potrjujejo številčno močne kategorije ženskih zborov na mednarodnih tekmovanjih. In za konec Se besedo, dve o vaSih prihodnjih načrtih? Mladinski pevski zbor se maja odpravlja na festival v Nancy v Franciji, ženski pevski zbor pa v Luksemburg. Razmišljamo tudi o gostovanju na Finskem in v Španiji. GLEDALIŠČE / PRIZNANJA Meje gledališča so meje nas samih Ob svetovnem dnevu gledališča bo Društvo dramskih umetnikov Slovenije podelo tri priznanja Sedemindvajseti marec je svetovni dan gledališča. Ob tej priložnosti Mednarodni gledališki institut pri Unescu predlaga gledališko osebnost, da napise poslanico. Letos so to častno nalogo zaupali angleškemu dramatiku Edvvardu Albeeju. Njegove besede se vrtijo okoli cenzure, ki se vtika v vsako predstavo, in samocenzure, ki od vsakega umetnika terja močno voljo, da posluša le svojo umetniško vest in ne kloni pred močjo samocenzure. Albee je okrcnil tudi rojevajoče se demokracije, saj v svoji slavnostni poslanici pravi, da se, vsakokrat ko neki totalitarizem umre, izkaže, da je novorojena demokracija le slepilo. Albeejevo poslanico bodo prebrali tudi na začetku vseh gledaliških predstav. Ob tej priložnosti bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo tudi priznanja svojim najzaslužnejšim elanov. Nagrade bo v soboto zveCer v CD podelil Boris Cavazza, zanimivost pa je, da jih vsako leto izbere žirija, ki jo sestavljajo lanskoletni nagrajenci. Letos so Jurij SouCek, Jože Horvat in Majda Grbac staknili glave in odločili, da prejme priznanje za življenjsko delo lutkar Nace Simončič, Olga Grad za vlogo Gostje v koprodukciji Prihajajo Koreodrame in Slovenskega mladinskega gledališča in Matjaž Turk za vlogo Poševnega človeka v predstavi Kaj pa Leonardo Mestnega gledališča ljubljanskega. V obrazložitvah so zapisali, da je Nace Simončič svoje ustvarjalne in lutkovne razsežnosti uspešno združil z visoko stopnjo profesionalnosti. Simončič je v svojem dolgoletnem gledališkemu ustvarjanju, ki se mu je posvetil že v partizanskem gledališču, predstavil številne vloge in je kot pojem sodobnega interpreta navzoč tako v slovenskem kot svetovnem lutkarstvu, saj je s svojimi predstavami prepotoval velik del sveta, občinstvo pa je navdušil tudi na daljnem Japonskem in v nekdanji Sovjetski zvezi. O vlogi Gostje Olge Gradove so zapisali, da gre za filigransko igralsko upodobitev prikazni Romunke, ki Se v smrti živi naprej s svojo razboleno Olga Grad (Foto: arhiv) rano. Gradova nazorno prikaže smisel in nesmisel samopomilovanja, sa-motrpljenja, samouničenja in na drugi strani obsesijo božjosti, nesmiselno tekmovanje z idoli nad oblaki. Matjaž Turk je po mne- nju žirije do konca predan gledališču. V obrazložitvi so zapisali, da je vsaka njegova vloga skrbno razčlenjena in dognana študija, polna svojevrstnega humorja, bistrine in intenzivnosti igralskega izraza. (A. K.) Nace Simončič (Foto: arhiv) Matjaž Turk (Foto: arhiv) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 26. marca 1993 NOVICE PODKUPNINE / ITALIJANSKA »POMOČ« TRETJEMU SVETU PODKUPNINE / PO IZJAVAH MASCIARIJA Streljanje preprečilo roparski podvig RIM - Bandi Šestih roparjev, oboroženi z avtomatskimi puškami kalaSnikov, je vCeraj navsezgodaj spodletel poskus, da bi si prilastila plaCe osebja skladišča rimskega prevoznega podjetja Atac. Dva od banditov sta vdrla v urade, ostali štirje pa so Čakali na prihod vozila s plačami. Ko je prispelo, so nepridipravi zaceli streljati, toda ko so spoznali, da se Čuvaji ne dajo, so pobrali sila in kopita in se oddaljili praznih rok. Zmagovita športna napoved v smeteh LA SPEZTA - Sest prijateljev iz Levanta je igralo To-tocalcio in zadelo trinajstico, toda odrezek športne napovedi je izginil neznano kam. Mrzlično iskanje je obrodilo sadove in našli so ga... v zabojniku za odpadke. Šesterica je tako lahko vnovčila 38 milijonov. Računski dvor o zdravstvenih nalepkah RIM - Med 16 nalepkami za državljane, oproščene tiketa, in zgornjo mejo izdatkov, ki jih za te osebe predvideva 6. člen davčnega dekreta, ni nobene povezave. To je prvi in najpomembnejši ugovor nadzornega urada Računskega dvora, ki ga bo morala v kratkem potrditi Se nadzorna sekcija razsodišča. Pršut iz Parme ohranil potni list RIM - Po parmezanu Se parmski pršut: direktiva EGS, ki zaradi slinavke uvaja prepoved izvažanja proizvodov živalskega izvora, ne velja za surov pršut, če ta presega najmanjšo predpisano velikost, Ce je doživel vsaj devet mesecev zorenja, proces naravne fermentacije in Ce ustreza zahtevam o stopnji kislosti/ Konzorcij za parmski pršut je v prizadevanjih za osvojitev tržišča ZDA že pred Časom uvedel novo tehnologijo, s katero lahko nevtralizira vse morebitne viruse v pršutu, vključno s kostjo. O brodolomu »B. Montanari« ponovno septembra letos TRST - Na prizivnem civilnem sodiSCu v Trstu je bila včeraj prva obravnava v zvezi z brodolomom ladje »Brigitta Montanari«, ki se je pred nekaj leti s tovorom svinčevega tetraetila potopila blizu Šibenika. Republika Hrvaška od lastnika ladje zahteva poravnavo škode, ki naj bi znašala okrog 5 milijard lir. Hrvaško zastopa pravobranilstvo, v imenu katerega sta odvetnika Franc Škerlj in Sergio Serbo zahtevala imenovanje uradnega izvedenca na podlagi nove dokumentacije o vzrokih brodoloma (lastnik ladje, firma CISPA Transport, namreč kot možen vzrok omenja celo neko podmornico). Preiskovalni svetnik Edoardo Cola je razpravo preložil na september. Veleposlanik Santoro v zaporu Regina Coeli Podkupnine za gradbena in cestna dela v Bangladešu, Somaliji in Sudanu - Kje je De Michelisova tajnica? Podkupninsko žrelo v Neaplju Citaristiju (KD) 22. jamstveno obvestilo RIM - Nova ugledna žrtev preiskave o podkupninah. Od srede ponoči sedi v rimskem zaporu Regina Coeli tudi italijanski veleposlanik Giuseppe Santoro. 63-letni diplomat, italijanski permanentni predstavnik pri organizaciji za prehrano in razvoj pri OZN, naj bi bil obtožen izsiljevanja in izkoriščanja javne funkcije. Vpleten naj bi bil v afero o italijanski pomoči državam v razvoju, v kateri so se svojčas znašli že bivši zunanji minister Gianni De Michelis (PSI), podtajnika pri ministrstvu Claudio Lenoci (PSI) in Andrea Borruso (KD), ob njih pa tudi De Michelisova tajnica 34-letna Barbara Ceolin. Be-necanka je pred kratkim izginila in se tako izognila zaporu. Obtožena je, da je prejela nekaj sto milijonov podkupnine, ki naj bi jo izplačal podjetnik za finansiranje volilne kampanje bivšega »beneškega socialističnega doža«. Zaporni nalog zoper Santora je podpisal namestnik javnega tožilca Vittorio Paraggio že pred dnevi, a so ga karabinjerji izvedli Sele v sredo ponoči, ker je bil veleposlanik v tujini. Santoro je prejel že pred mesecem dni jamstveno obvestilo o preiskavi zoper nekatere njegove dejavnosti v državah Tretjega sveta. Sredi marca so preiskali njegov dom v Rimu in grad v Umbriji. Po nekaterih vesteh naj bi bil vpleten v krog podkupnin, ki so jih bili plačali nekateri italijanski podjetniki, da so si zagotovili gradbena in cestna dela v Bangladešu, Somaliji in Sudanu. Karabinjerji naj bi tudi »izsledili« tri podjetja, ki so potočila prstke v podkupninski golaž. Gre za družbe Afri-Consulting, Agri-Corisulting in An-saldo Trasporti. Santoro je že med prvim zaslišanjem odločno zavrnil vse obtožbe. Kdo je Giuseppe Santoro RIM - Diplomatska kariera Giuseppa Santora je bila bliskovita in tudi vedno v vzponu. Bil je star komaj 27 let, ko je bil po diplomi na pravni fakulteti leta 1957 imenovan za konzula v Tunisu. Zatem je bil Se konzul v Ottawi in v Havani, predno je napredoval najprej za svetnika konzularne delegacije, nato pa Se za svetnika v veleposlaništvu. Leta 1980 je postal posebni odposlanec 2. razreda, konec 80. let pa je napredoval do 1. razreda. Pred tremi leti je bil imenovan za glavnega ravnatelja oddelka za mednarodno sodelovanje; zatem je bil povišan v veleposlanika. Točno mesec dni pred aretacijo, 25. februarja letos, ga je ministrski svet imenoval za italijanskega permanentnega diplomatskega predstavnika pri organizaciji za prehrano in kmetijstvo pri OZN in pri mednarodnem skladu za kmetijski razvoj. NEAPELJ, MILAN -Neapelj počasi prevzema Milanu »podkupninski primat«, a v Lombardiji se kljub vsemu še dobro držijo. Podkupninska kronika včerajšnjega dne beleži novo zaslišanje bivšega neapeljskega občinskega odbornika Silvana Masciarija. Po 9-urnem sredinem zaslišanju ga je sodnik včeraj zaslišal v neki kasarni finančnih stražnikov, kjer preživlja hišni pripor. Tolikšen nadzor daje slutiti, da so bile njegove izjave za sodnike res koristne. Po nekaterih vesteh naj bi socialistični TRST / OB SODELOVANJU VRSTE IZVEDENCEV Danes seminar o zaščiti beguncev Odprtju bo prisostvoval tudi predstavnik zunanjega ministrstva Maurizio Lo Re TRST - Mednarodna zaščita beguncev in pribežnikov: pod tem naslovom se bo začel danes popoldne ob treh v konferenčni dvorani Univerze v Trstu prvi italijan-sko-slovenski študijski seminar, ki ga je narekovala prirediteljem -deželnemu vodstvu ACLI, IPSIA-ACLI in Italijanskemu svetu za begunce (CIR) - tragedija v Bosni. Pri organizaciji seminarja sodelujejo Rdeči kriz Slovenije in Slovenska Karitas ob zaslombi Višjega komisariata OZN za begunce in pod pokroviteljstvom Dežele FJK ter Univerze. Pozdravne nagovore bodo imeli funkcionar italijanskega zunanjega ministrstva Maurizio Lo Re, deželni odbornik za finance Bruno Longo, deželni predsednik ACLI Tarcisio Barbo in tržaška občinska odbornica za socialo Ros-sana Poletti. Temu bodo sledila tri poročila, ki jih bodo podali po vrsti delegat UNHCR v Italiji dr. Mi-chel Dupoizat (»Definicija begunca v Ženevski konvenciji 1951«), profesor mednarodnega prava na Univerzi v Trstu Giorgio Conetti (»Perspektive harmonizacije politike o političnem azilu v Evropi in vpliv na države, ki niso članice Evropske skupnosti«) ter v zastopstvu Danskega sveta za begunce dr. Francesco Castellani (»Začasna zaščita beguncev na Danskem v okviru notranjega normativa o pri-bežnikih de facto oziroma po konvenciji«). Današnjo razpravo bo vodil direktor Italijanskega sveta za begunce in član izvršnega odbora londonskega ECRE (European Consultation on Refugees and Exi-les) dr. Christopher Hein. Seminar se bo nadaljeval jutri s temama »Problematika beguncev v Italiji in Sloveniji« ter »Pravna in socialna zaščita beguncev v primeru množičnega dotoka« in končal v nedeljo z obravnavo »vloge nevladnih organizacij pri zaščiti pravnega in socialnega položaja begun- predstavnik razkril sodnikom neapeljski pokdu-pninski sistem, v katerega naj bi bile vpletene vse stranke in tudi vidni vsedržavni predstavniki strank. Masciarijeve izjave naj bi tako razjarile bivšega notranjega ministra Scottija (KD), da ga je le-ta prijavil zaradi žalitve, prav tako pa napovedujejo poseg pri sodišču predstavniki PLI. Na milanskem koncu odmeva že 22. jamstveno obvestilo za bivšega de-mokristjanskega upravnega tajnika Severina Ci-taristija, ki je postal v tem neslavnem športu (zbiranju jamstvenih obvestil, namreč) pravcat rekorder. Sodniki ga dolžijo, da je vpleten v afero o podkupninah cestnega podjetja AN AS. Milansko sodišče za svobodo je včeraj zavrnilo prošnjo za izpustitev na svobodo finančnega ravnatelja FIAT France-sca Paola Mattiolija in bivšega podpredsednika COGEFAR Antonia Mo-sconija. V Veroni so zaradi podkupnin aretirali bivšega predsednika tamkajšnjega letališča Virgilia Asileppija. V Pordenonu pa naj bi prejel jamstveno obvestilo zaradi oddajanja javnih del v zakup v Furlaniji namestnik deželnega podtajnika PSI Alessan-dro Colautti. NewYork Times o Italiji NEW YORK - »V Italiji se kljub podkupninskemu škandalu nadaljuje "sladko življenje".« Tako piše New York Times o politično-go-spodarskem položaju na Škornju. Petičneži še vedno kupujejo pri Gucciju, novih BMW-jev in mercedesov je na pretek, Craxi in De Michelis si lahko še vedno privoščita hotelsko Življenje v Raphaelu in Plazi. Rimski dopisnik se čudi vsemu temu v obdobju, ko prihaja na dan nova, doslej zakrita zlata jama italijanskega sistema - podkupnine. Mnogo »hudob-nejši« komentar objavlja Los Angeles Times: Država razpada pod udarci podkupnin. Prva italijanska revolucija poteka brez prelitja krvi, a če bodo politični lopovi ostali na oblasti, bi lahko.priš-lo do hudih neredov, se glasi njegovo opozorilo. ZAPOSLITEV / PROTESTI OKOLJE TRST / PRODAJNA RAZSTAVA BO ODPRTA DO PONEDELJKA Delavci na ulicah v obrambo zaposlitve Demonstracije v Rimu, Pomiglianu in Torontu Ekološki avtobusi za večja italijanska mesta Librografica - priložnost za vpogled v založniško dejavnost v srcu Evrope Obeti slovenskega Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj ZALOŽNIŠTVO / NOVOST Prva številka revije Limes o vojni v bivši Jugoslaviji RIM - Rudarji iz Sulcisa na Sardiniji, ki se borijo proti zaprtju rudnika in za ohranitev delovnih mest, so včeraj dvignili glas tudi v prestolnici. Po rimskih ulicah so se podali s transparenti in protestnimi gesli (na sliki - AP). Nekaj sto rudarjev, uslužbencev rudnika Italkali iz Pasquasije na Siciliji, pa je dopoldne spet blokiralo vse ceste, ki peljejo v Enno. Rudnik je ustavljen že od lani, 520 uslužbencev pa je v tem Času prejelo samo 50 odst. zneska, ki jim po dopolnilni blagajni pripada do konca lanskega leta. Protestne manifestacije delavcev so bile včeraj tudi v Pomiglianu d’Arco in Casorii v neapeljski pokrajini, kjer so demonstrirali uslužbenci družbe Ale-nia, v Tarantu pa je bilo sindikalno zborovanje. BENETKE - Založniška hiša L’Espresso je v teh dneh začela izdajati revijo Limes, ki se bo prvenstveno ukvarjala z zu-nanjepoliticnimi vprašanji. Prva številka bo skoraj v celoti posvečena vojni na tleh nekdanje Jugoslavije, njen glavni urednik je Lu-cio Caracciolo iz družine znanih založnikov, ki izdajajo tudi rimski dnevnik La Repubblica. Revija Linqes prireja ob priliki prve številke dvodnevni posvet o mednarodnih učinkih vojne na Balkanu, o odgovornostih Evropske skupnosti in posebno Italije ter o vlogi Benetk v sevemoja-dranskem prostoru. Posveta, ki bo danes in jutri v Benetkah, se bo udeležilo več zvenečih imenih iz italijanske zunanje politike ter znani politologi in upravitelji. Uvodna poročila bodo med drugim prebrali Bruno Bottai, glavni tajnik Far-nesine, politolog Angelo Panebianco in nekateri francoski strokovnjaki. Posvet bo jutri zaključil zunanji minister Emilio Colombo. Pobudo so podprli konzorcij Nove Benetke in tržaški indu-strijci. RIM - Ministrstvo za okolje je razdelilo včeraj 25 milijard lir prispevka za okolju prijazna javna prevozna sredstva v šestih italijanskih mestih. Bari, Genova, Rim, Bologna, Salerno in Ancona bodo tako imeli manj onesnažujoče avtobuse. Minister za okolje Valdo Spini je napovedal, da bodo v okviru triletnega načrta za okolje, ki je trenutno v izdelavi, namenili več sredstev za boj proti onesnaženju, predvsem kar zadeva ek-sperimentacijo o okolju prijaznem gorivu ter okrepitev tramvajske mreže. Od prispevkov, ki jih je ministrstvo včeraj razdelilo, odpade levji delež na rimsko prevozno podjetje, ki bo prejelo 20 milijard lir. Upati je, da se bo ozračje v italijanski prestolnici, kjer je včasih res nemogoče dihati, s temi posegi izboljšalo. Minister Spini je povezal poseg svojega ministrstva tudi z vprašanjem brezposelnosti: tovarna avtobusov Iveco je vpisala več delavcev v dopolnilno blagajno, v večjih mestih pa primanjkuje javnih' prevoznih sredstev. Teh 25 milijard gotovo ne bo rešilo problema, je pa prvi korak v tej smeri. TRST - V mestu ob morju so morski valovi pljusknili tudi med knjige. Tržaška knjižna prodajna razstava Librografica, ki bo do ponedeljka odprta v prostorih Pomorske postaje, ima prav v morju enega od skupnih imenovalcev. Kar tri od skupnih petih področnih razstav namreč govori o morju. Prva nosi naslov Knjiga in morje in obsega serijo slik Franca Paceja. Druga je prava poslastica za ljubitelje zgodovine: tržaška Mestna knjižnica je dala na ogled antikvaricne knjige in knjige o plovbah tržaških mornarjev (razstavo so poimenovali Knjige o morju in o prekooceanu). Tretjo »morsko« razstavo sta pripravila Vremenoslov-ski zavod Italijanskega raziskovalnega centra in tržaški Laboratorij za morsko biologijo, posvečena pa je izvorom znanosti o morju na Tržaškem. Te razstave lepo dopolnjujejo leseni modeli starih plovil, bark, trijamborne ladje, ladijski pripomočki, načrti za gradnjo jadrnic, pa tudi veliki posterji modernih jadrnic milijardne vrednosti, tiste, ki so se v San Diegu potegovale za jadralni primat na zadnjem America^ Cup. Drugo značilnost tržaške razstave, ki pa bi jo morali pomensko uvrstiti kar na prvo mesto, predstavlja območje, iz katerega izhajajo razstavljene knjige in sami razstavljavci. Gre za območje Alpe-Jadrana, skupnosti držav in dežel, ki iščejo tudi na Marjan Kemperle knjižnem področju skupni ali pa vsaj podobni jezik. V tem kontekstu je še posebej pomembno ponedeljskovo mednarodno zasedanje na temo Založništvo, dialog med kulturami, ki bo predstavljalo tudi višek tržaške prireditve. Izvedenci iz Furlanije-Julij-ske krajine, Veneta, Avstrije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške bodo izmenjali mnenja o lastni založniški dejavnosti in o možnostih izmenjav in povezovanja z drugimi založniki iz tega območja. Prav možnosti širjenja sodelovanja s sosedi so »privedle« na tržaško prodajno razstavo slo- venskega predstavnika -Center za mednarodno sodelovanje in razvoj. »NaC Center je raziskovalna inštitucija, ki se predvsem ukvarja s pomočjo slovenskim podjetjem za sodelovanje s partnerji iz drugih držav, prav tako pa nudi tujim partnerjem vse potrebne informacije, da se boljše seznanijo s slovensko gospodarsko stvarnostjo,« je obrazložil temeljo delo Centra nen vodja Branko Hvastja. Center je že izdal vrsto promocijskih publikacij v vec jezikih, v katerih tuji partnerji lahko dobijo vse osnovne informacije o možno- stih za investicije v Sloveniji: te informacije zaobsegajo tako zakonodajo in pravne aspekte vlaganja tujega kapitala v Slovenijo, kot tudi praktične napotke z nasveti in naslovi, na koga naj se obrnejo. »Doslej smo že večkrat sodelovali tudi s slovenskimi gospodarstveniki iz zamejstva: večinoma je šlo za zasebna podjetja, ki so spraševala za napotke pri pripravi poslov s slovenskimi partnerji,« je poudaril Hvastja. Med razstavljenimi knjigami-priročniki v tujih jezikih v standu Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj je tudi italijanska inačica, ki nosi preprost naslov Slovenia. Knjigo je tiskalo Združenje Nord-EsL pripravil pa jo je - seveda - CMSR. In prav prodajanje teh knjig za osveščanje tujih part' nerjev je ena od velikin ambicij ljubljanskega Centra. Prodajna razstava Librografica s podnaslovom Knjige območja Alpe-Jadrana predstavlja torej lepo priložnost za spoznavanje založniške dejavnosti na tem °b' mocju. Med 40 razstavljavci sicer ni velikih založniških hiš Ke izvzamemo italijanski Mondadori in Einaudij-je pa cela serija manjsn* založb, ki opravljajo ne precenljivo delo prl širjenju knjižne kulture v srcu Evrope. Del prodajne razstave Librografica je posvečen pomorstvu v starih časih (foto Križmančič/KROMA) v_ A Petek, 26. marca 1993 5 SODIŠČE / TE2KE ZAHTEVE Javni tožilec terjal 5 let in pol ječe za A. Bombena Bivši deželni odbornik je med drugim obtožen tudi korupcije TRST - Pet let in Sest mesecev zapora ter dosmrtno prepoved upravljanja javnih funkcij. Taka je bila zahteva javnega tožilca De Nicola na procesu proti bivšemu deželnemu odborniku za javna dela Adrianu Bom-benu, ki je obtožen korupcije, zasebne koristi v javnih aktih ter poneverbe v uradnih dokumentih v zvezi z zadevo Merfil (v zameno za dovoljenje za °dprtje odlagalica odpadkov v kraju Roveredo naj bi bil prejel nekaj desetin milijonov lir). Na Zatožni klopi so Se trije °btoženci. Za Angela Centura (svetovalec podjetja Merim) je javni tožilec terjal 4 leta ječe in 5 let prepovedi upravljanja javnih funkcij; Giuseppe Vassalli (načelnik urada, ki se je v deželnem od-bornistvu ukvarjal z gradbeništvom) naj bi odsedel 3 leta in 6 mesecev, a~filet ne bi smel opravljati javnih funkcij. Najmanjšo kazen, 2 leti in 3 mesece, je zahteval za Rito Fel-trin. Na koncu je javni tožilec ugotovil, da je zadeva prišla na dan Se predno je izbruhnila sedanja vsedržavna podkupovalna afera in dokazuje izkrivljen odnos med podjetniki ter javnimi upravitelji. Proces (predsednik sodišča je Mario Trampuš) se bo nadaljeval danes s posegi branilcev. Ob 50. obletnici odpora proti fašizmu TRST - Deželni svetovalci Travanut (DSL), Cinti (PSI), Dominici (KD) ter Cavallo (Federacija zelenih) so vložili zakonski osnutek, v katerem se zavzemajo za vrsto pobud ob bližnji 50-letnici odporništva, s čimer bi tudi v zavesti prebivalcev dežele F-JK okrepili vrednote protifašističnega odpora in obenem obudili spomin na tedanje zgodovinsko dogajanje. Po mnenju podpisnikov dokumenta tedanje vrednote ohranjajo vso svojo veljavo in so neobhodno potrebne tudi v sedanjem trenutku moralne prenove države. Zakonski osnutek predvideva ustanovitev posebnega odbora, ki bo skrbel za razne pobude in koordiniral predvidene posege. Deželni uprava pa bo v sodelovanju s deželnim in furlanskim institutom za zgodovino odporniškega gibanja prirejala razstave, organizirala raziskave, Študije, itd. Dežela F-JK bo obenem dodelila posebne prispevke za razne manifestacije. ________TRST / ZARADI »PROTISIN Dl KALNEGA« RAVNANJA Protest osebja podjetij ki delajo za družbo SIP Pred deželno skupščino in palačo SIP demonstrirali včeraj uslužbenci AEL SITE in \TE, ker pošiljajo delavce na cesto TRST - Včeraj dopoldne je bila pred sedežem deželne skupščine in deželnega ravnateljstva telefonske družbe SIP protestna manifestacija uslužbencev vseh treh podjetij, ki delajo za to družbo (AET, SITE in ITE) in ki so ob tej priliki izbojevali sestanka pri deželnem odbomiStvu za industrijo ter na prefekturi. Čemu protest? Prvič, ker je SIP je naročila gotova dela podjetju Tel-ca-Acet, ki pa je zašlo v stečaj, zaradi Cesar je ta dela potem zaupala podjetju AET, medtem pa je bilo sprejetih nazaj v službo pri Telci-Acet samo 194 nameščencev, a 150 jih je ostalo v dopolnilni blagajni brez ene plačane ure in brez vsakega predujma. Drugič pa, ker je podjetje SITE sklenilo zapreti svoj obrat v Gorici in poslati na cesto 60 uslužbencev. Pri podjetju AET nimajo trenutno problemov, vendar je stanje na tem področju, kakor ugotavlja stanovska organizacije v sklopu CGIL, zelo kočljivo zaradi ravnanja SIP, ki ni spoštovalo obveze nasproti Deželnemu uradu za delo, po kateri bi morala javiti sindikatom natančen obseg predvidenih del v tem letu, tako da bi se lahko resno pogajali o zaposlenostni ravni. Protest uslužbencev podjetij, ki delajo za družbo SIP (foto Ferrari) FJK / PREGLED ZENSKE DELOVNE SILE V OBDOBJU '81-'91 V splošnem več zaposlenih žensk vendar manj novih zaposlitev Analizo je na pobudo Deželne komisije za enake možnosti izvedel statistični urad deželnega odbornišiva za načrtovanje TRST - V Furlaniji- Ju-ijski krajini je zaposlenih vsega približno 180 tisoč žensk, kar znese za j58 odstotkov celotne dejane sile. V desetletju °1-’91 se je Število zapo-slenih žensk v deželi zvečalo tako številčno kot proporCno, medtem ko se je v Italiji odstotek zaposlenih žensk znižal, te in se veliko drugih Podatkov je javnosti razkrila zanimiva analiza p 2enski delovni sili v JK, ki jo je na pobudo e2elne komisije za eilake možnosti opravil statistični urad pri dezel-116111 odbornistvu za Načrtovanje. Pregled o tendencah ženske delov-ne sile v naši deželi so Pred dnevi predstavili na Posebni tiskovni konferenci, kjer je bil med dru-8nn naglasen pomen so-? o vanj a med posameznimi organizmi deželne Uprave. Samo tako, je bi- 0 rečeno na konferenci, 1 sta jo vodila deželni oobornik za načrtovanje uano Tersar in predsednica Deželne komisije za ®uake možnosti Carla ocavero, bo mogoCe jUnotmo načeti proble-nost'k° ženske zaposle- Poznavanje stvarnosti 6 Seyeda več kot nujno, a o je tudi odbornistvo 3 načrtovanje sprejelo Predlog novonastale ko-.!si)'e za enake možno-b da iz splošnih po-nkj ,v 0 delovni sili v obdobju ’81-’9i odbere Č e,’ ki se nanašajo na riške. Predelavo oziro-Pa razširitev 2. poglavja 1 raziskave, ki je bila objavljena avgusta lani, A °Plavda dr. Emanuela rian, ki je pripravila Breda Pahor tudi krajši izvleček v (zmotnem) prepričanju, da publikacije o ženskem delu ne bodo tako hitro objavili. Pregled vsebuje tako podatke o ženski zaposlenosti v deželi kot tudi po posameznih pokrajinah, ki pa se večinoma pokrivajo. Tako je na primer glede števila zaposlenih samo v tržaški pokrajini zaslediti odmik od splošne tendence: v pordenonski, videmski in goriski pokrajini se je namreč Število zaposlenih žensk v obravnavanem desetletju zvečalo tako v absolutnih kot v proporcnih vrednostnih, medtem ko se za tržaško pokrajino število ni zvišalo, Čeprav je izračun v odstotkih vseeno višji. NajveC žensk - in temu je že dolgo tako - je tudi v FJK zaposlenih v raznih storitvah in javni upravi ( 138.100 oz. 46 ods.), na industrijskem področju jih dela 33.000 oz. 22 ods., v kmetijstvu pa 9.100 oz. 35 ods.; ob tem je treba Se povedati, da na področju industrije zaposlenost žensk pada. Obdelava podatkov pa je pokazala, da so ženske veliko bolj dovzetne za spremembe na tržišču, saj so se na primer na področju storitev znale bolje prilagoditi spremenjenim pogojem. Ge na obravnavano problematiko pogledamo iz vidika brezposelnosti, ugotovimo, da se je Število brezposelnih žensk v deželi in v posameznih pokrajinah znižalo, manj je tudi žensk, ki iščejo prvo zaposlitev. To je v nasprotju z vsedržavno tendenco, kjer je bilo v omenjenem obdobju občutiti tako porast brezposelnih kot tudi žensk, ki si skusajo zagotoviti prvo delovno mesto. Iz povedanega bi kazalo, da je obračun za ženske pozitiven, vendar pa poglavje o odnosu med novimi zaposlitvami in odpustih kaže, da ni tako: skupni seštevek na novo zaposlenih in odpuščenih razkriva, da je bilo vec drugih kot prvih, kar seveda ne oznanja brezskrbne bodočnosti. Priložnost za ljubitelje slovenske pesmi iz Kanalske doline: v nedeljo popoldne v Naborjetu nastop Primorske poje Rudi Pavšič NABORJET - Po uspehu, ki ga je v začetku meseca na Trbižu doživela spomladanska revija pevskih zborov Koroška poje, se ljubiteljem zborovske dejavnosti v Kanalski dolini ponuja nova priložnost, da bodo prisluhnili slovenski pesmi. Tokrat so sicer na vrsti primorski zbori, ki sodelujejo na 24. izvedbi revije Primorska poje. Letošnji koncert na Videmskem bo tokrat v Naborjetu in sicer v nedeljo, 28. marca ob 17. uri v beneški palači. To je prvič, da vas v Kanalski dolini gostuje pevsko revijo. Za to izbiro so se prireditelji odločili, ker želijo tudi na ta naCin potrditi voljo po kulturnem sodelovanju. Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki je organizirala nedeljski koncert, se je pridružila Gorska skupnost za Kanalsko dolino. Pristop k izvedbi prireditve ni le formalnega značaja, saj izpričuje pripravljenost tamkajšnjih predstavnikov krajevne ustanove, da tudi s taksnimi pobudami premeščajo nekomunikativnost med večinskim in manjšinskim delom prebivalst- va. Takšen način dogovarjanja je vsekakor pomembnen prav v tem trnutku, ko se tudi na Videmskem veča protislovenska gonja in to še posebno v Nadiških dolinah, kjer nastajajo celo »liste za Italijo«. Pobude kot sta Koroška in Primorska poje ter kulturno dogovarjanje med Slovenci in Italijani, bodo vsekakor prispevali k ustvarjanju tiste klime, ki je danes še kako potrebna tako na krajevni kot tudi na Širši ravni. V to smer gre sama sporočilnost Primorske poje, ki želi docela postati revija pevskih zborov ob odprti meji. V obnovljenih prostorih beneške palače se bo v nedeljo popoldne predstavilo šest skupin. To so kvintet Sumus iz Vipave (vodi ga Damjana Božic), moška pevska skupina Akord iz Podgore (Mirko Špacapan), ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja (Ignacij Ota), moški pevski zbor Iskra iz Bovca (Danilo Durjava), moški pevski zbor Valentin Vodnik (Ignacij Ota) ter mešani pevski zbor iz Podgore (Mirko Špacapan). NOVICE SSk prireja posvet o športu TRST - Izvoljeni predstavniki in elani Slovenske skupnosti bodo imeli 2. aprila interni posvet o pomenu športa v zamejskem življenju. To je sklenila deželna komisija SSk za Šport, ki se je pred kratkim oblikovala, da bi strankinim predstavnikom nudila strokovno oporo v vprašanjih športa in da bi istočasno vnašala v stranko problematiko, ki je po mnenju Športnih delavcev zanemarjena kljub izredno visokemu številu mlajših in Starejših, ki se agonistično ali rekreativno posvečajo športnim dejavnostim. Interni seminar naj bi zbližal politične in športne delavce ter omogčil plodno izmenjavo informacij in mnenj. Med referenti bo tudi prof. Bojan Pavletič, ki je kot strokovnjak sprejel članstvo v omenjeni komisiji. Koordinator deželne komisije SSk za šport je Mario GaC, elani pa so nekateri goriski in tržaški športni delavci, ki želijo posvetiti svojo pozornost tudi politični razsežnosti svoje dejavnosti. Na ustanovni seji jih je pozdravil deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar. Kaj bo s furlansko, slovensko in nemško kulturo v Furlaniji REMANZACCO - Kakšna bodočnost se piše furlanski, slovenski in nemški kulturi v Furlaniji? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti na posvetu, ki ga v soboto, 27. marca v Re-manzaccu prireja Furlanski kulturni institut. Posvet zaključuje večmesečni niz predavanj na temo »Divignincis e divignis«, ki so jih ob Furlanskem inštitutu organizirali Se Usmis, kulturni krožek Kennedy in Pro loco iz Re-manzacca. Na posvetu, ki se bo pričel ob 9.30 v srediscu Kennedy, bo o vlogi in perspektivah slovenske kulture v Benečiji spregovorila predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za videmsko pokrajino Jole Namor. (R.P.) V soboto v Špetru razstava slikarke Sandre Plan SPETER - V prostorih špetrske Beneške galerije bodo v soboto, 27. marca ob 18. uri odprli razstavo del slikarke Sandre Pian. Pokrovitelja pobude sta občinska uprava iz Spetra in kulturno združenje »Nuova immagine«. Slikarko bo na sobotnem odprtju predstavil videmski umetnik Giovanni Cocetta; razstavni prostori bodo odprti vsak delavnik do 14. aprila. (R.P.) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 j Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG [JI1, ■■■■■ ummkm ■31 TRST Petek, 26. marca 1993 NOVICE Protest bolničarjev Burla Garofala Bolničarji in nekateri drugi uslužbenci otroške bolnišnice Burlo Garofalo Se vedno Čakajo, da jim uprava izplača zaostanke od plač, ki jih predvideva nova delovna pogodba, Čeprav je od objave te pogodbe v Uradbku minilo že 28 mesecev. Doslej so bili uslužbenci deležni le obljub, kar je povzročilo stopnjevanje njihovega nezadovoljstva ter odločitev, da bodo danes ob 10.30 iz protesta prekrižali roke in demonstrirali pred vhodom v bolnišnico. ____PRISTANIŠČE / PODPISALI DELNI SPORAZUM_ Zaenkrat prvi korak na poti dogovarjanja V prvi vrsti se dogovor nanaša na vlogo privatnikov _____POLITIKA / DELJENA MNENJA__ "Babilon" v PSI Čimprej kongres Brez skupnega političnega stališča Polaganje vencev v Ul. 0’Azeglio V nedeljo, 28. marca, ob 11. uri bo kratka spominska svečanost s polaganjem vencev pred obeležjem v Ul. Massimo D'Azeglio, kjer so nacisti pred 49 leti obesili Štiri partizanske borce: Giorgia Deroso, Sergia Cebronija, Livia Stocchija in Remigia Visinija. Komemoracijo prirejajo borčevske organizacije in združenja deportirancev v nacistična taborišča ter političnih preganjancev. Aretirali dva Tržačana zaradi posesti mamila Dva mlada Tržačana sta od včeraj za zapahi bo-censkega zapora, kamor so ju odvedli finančni stražniki, potem ko so pri njiju odkrili 1070 gramov hašiša. Do odkritja je prišlo na železniški postaji mejnega prehoda pri Brennerju, glavna zasluga pa gre psu Citu, ki je zavohal, da je med jestvinami, ki sta jih imela mladeniča pri sebi, skrito mamilo. Aretiranca sta 21-letni Dario Brajkovic in 20-letni David Monaro. Počastitev spomina Chica Mendesa v Bazovici V nedeljo, 28. marca bo v Bazovici, na območju, kjer gradijo sinhrotron, javna demonstracija, ki jo prireja Skupina za obrambo okolja iz Trsta ob obletnici posvetitve razlaščenega območja T8 spominu umorjenega brazilskega sindikalista in ekologa Chica Mendesa. Udeleženci se bodo zbrali ob 15.30 pred poveljstvom gozdnih Čuvajev in krenili proti gradbišču sinhrotrona, kjer bodo ob 16. uri pred vhodom demonstrirali proti uničevanju narave. Tečaj »Ženske in zdravje« Danes on 17. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta tretja lekcija teCaja o zdravju, ki ga prireja občinska zenska konzulta v sodelovanju z medicinsko fakulteto. O hormonih bo predaval prof. Andrea Benedetti. Za dosego globalnega sporazuma, s katerim bi končno presegli krizo v tržaškem pristanišču, je bil opravljen prvi korak. Taksna je ocena o dogovoru, do katerega je prišlo predvčerajšnjim ponoči, ko so prizadeti razpravljali o tako imenovanem »projektu pristanišče«. Gre za približno 30 strani dolg dokument, ki ga je pripravila Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče (Eapt) in ki obsega vsa najbolj pereča vprašanja, osredotočena na pravila, načine in procese delovanja in razvoja pristanišča.. V prvi vrsti so se predstavniki pristaniške ustanove, sindikatov, Enotne družbe pristaniških delavcev (Culp) in uporabnikov morali zedeniti, vsaj v glavnih obrisih, glede privatizacije luke. Kot kaže, je glede tega prišlo do dogovora ozi-roam vsaj do sporazumne ugotovitve o nuji, da bi bili zasebniki bolj neposredno vključeni v dejavnost tržaškega pristanišča. V zvezi s tem, naj bi se tudi sporazumeli o načinu podeljevanja posameznih pristaniških površin posameznikom. Del sporazuma, ki so ga -že podpisali, pa obsega tudi obvezo družbe pri-staniscnikov, da se pretvori v podjetje za storitve. Po splošni oceni je bil torej po dolgotrajnih pogajanjih, ki so se v sredo zavlekla pozno v noč, narejen pomemben korak, vendar je odprtih Se kar precej zelo perečih vprašanj. Opredeliti oziroma dogovorti se je treba Se o ravni zaposlenosti, o organizaciji dela, o ceni dela, o postavki "začasne premestitve" in predvsem o novih kriterijih prilagajanja plaC na osnovi produktivnosti. 2e iz golega naštevanja odprtih vprašanj je jasno razvidno, da morajo pogajalci razrešiti nekaj ključnih vozlov. Stališča so si precej daleC: po mnenju pristaniške ustanove, predvsem pa uporabnikov so storitve tržaškega pristanišča izredno drage, po oceni sindikatov, katere krivijo, da so z ekonomskega vidika preveč zaščitili zaposlene, pa niso vsega krive plaCe. Prav glede vseh postavk, ki se nanašajo na raven zaposlenosti in določevanja prejemkov, so sindikati pripravili vrsto popravkov na predloge pristaniške ustanove, s katero se sindikalni predstavniki očitno precej razhajajo. Precej sporna je zaenkrat tudi točka, ki se nanaša na organizacijo dela s posebnim poudarkom na Število delavcev, ki naj bi raztovarjali in nato-varjali blago na Sedmem pomolu. O vseh teh vprašanjih se bodo pogajanja nadaljevala v kratkem, predvidoma že v torek. Vsekakor pa - to je bila tudi obveza po zaključku sredinega dolgega srečanja - naj bi do dogovora prišlo v mesecu dni. V nasprotnem primeru, in to je bila tudi soglasna ocena, bi bila celotna razprava jalova. Cimprej pokrajinski kongres. To je v tem trenutku edino stališče, ki združuje razne komponente tržaške PSI in tudi cilj, ki si ga je zastavil pokrajinski koordinator Todero, Cigar vloga je iz dneva v dan vse težavnejša. V stranki dejansko vsakdo vleCe na svojo stran. Nekateri (med njimi deželni svetovalec Carbone) so mnenja, da je PSI - kot sicer ostale tradicionalne stranke - dokončno izčrpala svojo vlogo in da je treba zato združiti levico pod isto streho. Drugi (predvsem Perelli in tržaški občinski svetovalci) so prepričani, da mora PSI - ob pomanjkanju realnih alternativ - vztrajati pri sodelovanju z Listo in KD. Todero se postavlja nekje na sredo in v bistvu igra vlogo, ki jo na vsedržavni ravni igra Ben-venuto, nekje v precepu med starim in novim. Ta globoka razhajanja so prišla do izraza tudi na predsinočnji seji pokrajinskega vodstva, po katerem niso izdali nobenega uradnega sporočila. Odobrili niso niti enotnega političnega dokumenta, ki ga je predložil Todero in ki bi v primeru glasovanja ne samo formaliziral, a tudi Se dodatno poglobil notranji razkol. Takojšnji umik PSI iz Staffierijeve uprave je s posebnim dokumentom zahtevala nekdanja občinska odbornica Ariella Pittoni, ki je zelo blizu stališčem bivšega deželnega odbornika Carboneja. Zahtevo po odstopu je utemeljila z dejstvom, da mora PSI premostiti sedanjo sredinsko oziroma desničarsko upravo ter ustvariti pogoje za nova zavezništva, zlasti na levici. Občinski odbornik Perelli, ki je po Seghe-nejevi aretaciji neke vrste glasnik občinske svetovalske skupine, je zagovarjal Stališče, da mora PSI - kljub težki situaciji - ostati v občinski upravi. Od tod zamenjava aretiranega odbornika z načelnikom svetovalske skupine Mi-ninom, ki predstavlja "tehnično in ne politično rešitev". Todero je, kot rečeno, skušal posredovati med obema pozicijama, ni pa nasprotoval umiku PSI iz Staffierijeve koalicije, Čeprav postopno. Njegovega, kot sicer ostalih stališč, niso dali na glasovanje. Na to odločitev je vplival tudi poseg deželnega odbornika Tersarja, ki je rekel, da v tej zmedi ne bo podprl nobenega dokumenta. Na koncu je prevladala skupna zahteva po čimprejšnjem sklicanju pokrajinskega kongresa, na katerem bo med drugim tekla beseda tudi o kandidaturah za deželni svet. Seghene seveda ne pride vec v poštev, Perelli nam je povedal, da ne razmišlja o kandida-turi, tako da ostaja le Tersar, ki bo, razen ve- , likih presenečenj, nosi-/ lec kandidatne liste. Carbone je večkrat izjavil, da se (začasno?) umika iz politike in da ne bo vec kandidiral-Kulturni klub Rosselln ki ga je on ustanovil, pa je začel podpirati novonastalo Demokratsko zavezništvo. Referendum proti finansiranju strank Drevi javni pobudi o volilnih reformah Včeraj se je predstavil javnosti (na sliki/Foto KROMA) mestni odbor, ki podpira referenduma za odpravo zakona o javnem finansiranju strank ter za ukinitev zakona Jervolino-Vassalli o vprašanju mamil. Odbor, ki se v marsičem sklicuje na Stališča voditelja radikalne stranke Marca Pannelle, je mnenja, da bi morala država skrbeti le za povračilo predvolilnih stroškov, stranke pa bi morale živeti predvsem na prostovoljnih podporah državljanov. Odbor poziva volilce, da na obeh referendumih prekrižajo znak DA. Drevi bosta v Trstu dve pomembni pobudi o vprašanju volilnih referendumov. Ob 18. uri bo v gledališču Miela javna manifestacija odbora za NE, ob isti uri pa se bodo v hotelu Savoia zbrali pristaSi DA, ki delujejo v odboru Corel, pobudniku obeh volilnih referendumov. Na sedežu Demokratične stranke levice pa je bil sinoči strokovni seminar p novem volilnem deželnem zakonu, ki razen nekaterih novosti v glavnem temelji na dosedanjem proporcionalnem sistemu. SODIŠČE / ČISTILNA NAPRAVA V 2AVLJAH RAZSTAVE / SINOČI V TKG Del Monaco odslej v hišnem priponi Povezave z gradnjo upepeljevalnika Augusto Seghene še vedno v Koroneju, Mario Cividin pa v hišnem priporu Maleševi obmorski motivi in pejsaži Miroslava Košute Razstava jedkanic in litografij ob 90-letnici slikarjevega rojstva Inženir iz Ferrare, Do-riano Del Monaco, ki je obtožen korupcije v vezi s Čistilno napravo v 2a-vljah (bil je načrtovalec in zatem nadzornik del), je včeraj v spremstvu karabinjerjev zapustil koro-nejske zapore, kjer je bil skoraj dva tedna. Sodnik za predhodne preiskave Vincenzo D’mato je namreč s povoljnim mnenjem namestnika državnega pravdnika Antonia De Nicola odredil, da bo Del Monaco odslej v hišnem priporu. V krajevni podkupninski aferi je torej prišlo do novosti, vendar ne takih, kot jih z veC strani napovedujejo, in sicer, da mora pravi škandal z valom aretacij Sele izbruhniti. Vsekakor si je ob izpustitivi Del Monaca marsikdo zastavljal vprašanje, zakaj so se sodniki odločili za tak korak. Nekateri domnevajo, da je morda sodeloval s preiskovalci, kar naj bi pomenilo, da se mu je razvezal jezik. K taksni domnevi navaja tudi ugotovitev, da se za ostala dva osumljenca, ki sta vpletena v preiskavo o Čistilni napravi, ni nie spremenilo: gradbenik Cividin, ki sodi v demo-kršCanski krog, je Se vedno v hišnem priporu, socialistični občinski odbornik Augusto Seghene pa v samici v koronej-skih zaporih. Drugi spet pravijo, da je Del Monaco morda obrobna figura, tretji spet, da gre morda za signal preiskovalcev ostalim, naj sodelujejo. f—Sx(t-x j iNH r ,4:' m i Doriano Del Monaco zapušča koronejske zapore Ge Del Monaco ne bi kaj priznal, menijo nekateri, ga ne bi bili izpustili, in pri tem spominjajo, da je soudeležen tudi pri gradnji novega upepeljevalnika. Preiskava o Čistilni napravi se je namreč začela prepletati s preiskavo o upepeljeval-niku. Slednjega gradi Emit skupaj s Careno in Riccesijem, direktor del je Del Monaco, a podpis in žig sta Seghenejeva. Prišlo pa je na dan, da i-ma prste vmes tudi družba »Ecologia SpA«, ki skupaj s Cividinom gradi Čistilno napravo. Predsednik »Ecologie« je 2accheria, ki je bil poldrugo leto predsednik Emit, nekaj Časa pa je sedel tudi v milanskem zaporu. Kaže, da je Emit (Ercole Marelli Impianti Tecnologici) izplačevala podkupnine preko nekega švicarskega podjetja. Kot si lahko mislimo, je torej povezav veliko, kar gotovo otežuje delo preiskovalcev, tako da se klobčič le počasi odmotava. V Trstu pa »vre« Se marsikaj. Deželno upravno sodisce je sprejelo priziv zadruge »CGS«, ki se je pritožila zaradi zakupa za parkirišča v središču mesta. Občina je parkirišča pred meseci dodelila drugim trem zadrugam, sodišče pa je menilo, da kriteriji dražbe niso omogočali vsem zainteresiranim enake pogoje in je priziv »CGS« sprejelo. Preiskava teče tudi v zvezi z usposobljenost-nimi tečaji, ki jih je Dežela financirala z denarjem EGS. Varnostne naloge naj bi že prejeli Gelsomina Lazzarini, vodja deželnega oddelka, deželni funkcionar Fulvio Ressi ter še nekateri drugi, ki naj bi se bili okoristili z omenjenimi fondi. Sodstvo se ukvarja tudi s prizivom, ki ga je vložilo neko podjetje v zvezi z deli v kompren-zoriju bivSe umobolnice. Priziv je vložilo podjetje, ki je izgubilo zakup, deželno upravno sodišče pa je s svoje strani ustavilo vsa dela. Tudi v tržaškem ANAS je prišlo do presenečenja, saj so aretirali funkcionarja Giancarla Fratteschija. Aretacija pa je v zvezi z obdobjem, ko je delal v Liguriji. SESUANSKIZAUV / OBREKOVAL NAJ BI NAČRT FIN. TOURA Sodišče oprostilo Antonia Jannella ker ni izvršil kaznivega dejanja Spekulaciji reci spekulacija ni prekršek: tako nekako zveni razsodba, s katero so na tržaškem sodišču oprostili arhitekta Antonia Jannella obtožbe obrekovanja preko tiska in to z utemeljitvijo, da ni storil prekrška. Bivšega vsedržavnega tajnika združenja Italia Nostra Jannella je tožil upravnik delniške družbe Fin. Tour Ivano Fari zaradi izjav, ki jih je dal decembra 1989 novinarski a-genciji ANSA glede načrta za ovrednotenje Se-sljanskega zaliva. Po ustreznih kritikah iz vrst WWF, Legembiente in Anite v zvezi s podrob-nostnim načrtom za o-menjeni zaliv je arh. Jan-nello govoril o »velikanski gradbeni Spekulaciji, uglašeni s privatnimi interesi«. Na predhodnem zaslišanju je prof. Lino Gu-glielmucci kot likvidacijski komisar Fin. Toura (družba je, kakor znano, propadla, a nekateri njeni voditelji so obtoženi namernega stečaja) izrazil pripravljenost, da tožbo preklice, toda javni tožilec De Nicolo se je temu uprl, ker da Gugliel-mucci nima pravice govoriti v Farijevem imenu. Od tod razsodba po razpravi, med katero je Jannella branil odv. Gia-drossi, odgovornega za agencijo ANSA v Trstu Maria Repetta, obtoženega istega prekrška, pa odv. Vogrich. Tržaška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) je v tiskovnem sporočilu z zadovoljstvom poudarila, da razsodba priznava ambientalistom pravico do kritike nasproti gradbenim spekulacijam in ustreznim načrtom, ki so po njihovem mnenju škodljivi za ohranjevanje naravnega okolja. tv m*** Z odprtja razstave v TK Galeriji (foto Križmančič/KROMA) ___________ZDRAVSTVO_________ Ali je omejitev števila nalepk za zdravila nezakonita? V teh dneh smo dobili še en dokaz, kako zakonodajalec površno sestavlja novi normativ in ustvarja nepotrebno zmedo med porabniki javno zdravstvenih storitev. Bolniki in upokojenci, ki so-na podlagi dohodka v celoti oproščeni plačevanja ticketa na zdravila, so prejeli le osem nalepk in obljubili so jim Se drugih osem, kar naj bi krilo potrebe za celo leto 1993. Zakonski odlok, ki omejuje državne izdatke za farmacevtske stroške pa je računski dvor blokiral kot nezakonitega in potemtakem ni upravičena šte- vilčna omejitev brezplačnega koriščenja zdravil. Nalepke so uvedli z navadno okrožnico in s for-malno-pravnega vidika tak ukrep naj bi ne imel obvezujoče veljave. Novi minister za zdravstvo Raf-faele Costa namerava zakrpati nastalo vrzel v odloku svojega predhodnika Di Lorenza in bo baje ze na današnjem zasedanju ministrskega sveta predlagal, naj bi država poleg šestnajstih zagotovila še pet nalepk osebam, ki jih dejansko potrebujejo in Se drugih pet za upokojence, ki so dopolnili 70 let. Dežele pa naj bi imele pristojnost, da še povečajo število nalepk in seveda prevzamejo odgovarjajoče finančno breme. Predlagana rešitev ne prepričuje pravnikov in ni težko napovedati, da bomo verjetno dodali Se kar nekaj poglavij tej neskončni zgodbi. (B.S.) Krožek 1991 iz Devina-Nabrezina prireja danes, ob 20. uri v bivšem socialnem centru v Naselju S. Mauro predavanje odv. Ales-sandra Giadrossija o »Zakonih in okolju«. Bojana Vatovec V TK galeriji so si-oci odprli razstavo bar-nih in crnobelih lito* rafij in jedkanic slo-enskega slikarja Miha laleša, obenem pa je onovno stekel ciklu® iterarnih oken, ki je bil jkrat posvečen pesniku liroslavu Košuti. Kot je v pozdravnem, agovoru povedal rav-atelj Galerije Franko ecchiet, je to že 132-izstava v prostorih v II. sv. Frančiška. Prl ostavitvi sta sodelova-i slikarjeva hčerka Tra-ica, ki je tudi lastnica izstavljenih del, in rasimir Trajkov, ravan-dj centra Macedonica liniatura. Miha MaleS 3 je rodil 1. 1903, umri a 1. 1987: razstava je Drej posevecena tud* 0-letnici njegovega rojiva. V spodnjem pr°' toru so na ogled črno-ele jedkanice in litografije z motivi od Devi' a do Trsta, ki jih le likar ustvaril v letih 50’ a balkonu pa barvne h-jgrafije s pejsaži od Kora do Protroža iz Sest-esetih let. Ti obmorski pejsaZi o navdihnili veliko slo enskih pesnikov, me aterimi je nepogrešl]1' o pričaral njihovo vz usje in njihov von) rav Miroslav Košuta, ot je v predstavitvi p° daril Marko Kravos-Irajinski motivi so za esnika izraz neke ose e stiske, je še doda liroslav Košuta, ki ) ato prebral nekaj svo h pesmi o kriških /l' icih, kraskih drnuljan a reki Soči. DOLINA PRIČEVANJA / BORIS PAHOR V CSL Pestra dejavnost KD Vodnik Pretresljiva pripoved onactikinhtooiiščih Slovenski pisatelj je v anarhističnem krožku opisal svoje izkušnje interniranca Pisatelj Boris. Pahor v CSL (foto Ferrari/KROMA) Tretji niz srečanj, ki jih dolinsko društvo Valentin Vodnik prireja pod skupnim naslovom Spoznavajmo vas in okolico, je prejšnji petek uvedlo predavanje Mas-sima Ferluge, absolventa ua ljubljanski fakulteti za arhitekturo, o značilnostih breških stavb. Mladi gost dolinskega društva je usmeril pozornost predvsem na bivanjske hiše v Bregu in nekaterih okoliških vaseh. Prisotnim je z diapozitivi predstavil osnovne značilnosti nekdanjih bivališč, opozoril na »primerne« in »neprimerne« načine prenavljanja starejših stavb, denimo, v vaškem jedru. Predavanje Massima Ferluge je tako učinkovalo v vzporednem-pri-JRerjanju med preteklim 'n sedanjim, med izvirnim in priseljenim slogom gradnje, oprem- ljanja in sploh ustvarjanja bivanjskega prostora. Drevi, vedno z začetkom ob 20.30, pa bo v prostorih KD Valentin Vodnik spregovorila prof. Bogomila Kravos, ki je o narečni pesnici Mariji Mijot že uspešno spregovorila v KD Škamperle in v Slovenskem klubu. Tokrat bo v pesmi te svetoivan-ske ustvarjalke »razbrala« predvsem vsebine, ki se navezujejo na ljudske običaje in navade. Poleg besede prof. Kravosove, ki je Mijoti-no pesem obdelala ob njenem lanskem 90. rojstnem dnevu, bodo na nocojšnjem večeru sodelovali Se Erika Buzečan, Nastja Colja in Gleb Vere, ki bodo z branjem poezij Se dopolnili posamezne tematske sklope pesniškega sveta te zaslužne tržaške Slovenke, (dam) Aleksander Sirk Anarhistični krožek CSL, ki ima svoj sedež v Ul. Mazzini, je priredil predvčerajšnjim javno srečanje o nacističnih koncentracijskih taboriščih. Kot gost se je večera udeležil tudi slovenski pisatelj in kulturni delavec Boris Pahor, ki je s pretresljivim pričevanjem opisal svoje nečloveške izkušnje v nemških taboriščih. Pahorjeva življenjska pot ni bila lahka. Kot zaveden Slovenec je vedno ostal zvest idealom slovenstva, za kar je tudi večkrat'drago plačal. Preizkusil je štiri nemška taborišča, v katerih je opravljal najrazličnejše naloge, s trdno voljo in samozavestjo pa je znal premostiti vse težave. 2e samo dejstvo, kako je na predsinocnjem srečanju govoril o svojih grenkih izkušnjah, priča o njegovi odločnosti in trdoživosti. Ni se predal usodi, kot mnogi njegovi sotrpini, temveč v prepričanju v boljšo prihodnost reagiral na vse težave. Prof. Borisa Pahorja so prvič aretirali meseca januarja leta 1944 in ga odpeljali v Koronejske zapore. Mesec dni kasneje so ga skupno z drugimi 600 osebami odpeljali v Dachau, kjer je v bistvu doživel prvi travmatičen udarec. Bila je huda zima in prav v tistem mrazu so ujetniki doživljali najhujSe težave: slekli so jih do golega, obrili, razkužili kot živali, jih odposlali v kopalnice in nato gole spet na sneg. Dnevno so prejeli le kos kruha, košček margarina, opoldne pa manj kot liter tople vode. Jasno je, da so se ljudje v takem stanju spreminjali v prave okostnjake. Življenje je bilo neznosno: lakota, razne bolezni in mraz so ogrožali vsakogar. Tudi Boris Pahor je imel zelo hude zdravstvene težave, predvsem v dachauskem taborišču. Njegovo pričevanje je bilo zelo živo: govoril je p metodah Nemcev v taboriščih, o mučenjih in o usmrtitvah; ujetniki so v bistvu živeli od kruha umrlih sotrpnikov; v taboriščih se je bilo treba poprijeti vsakega dela, najvažnejše pa je bilo, da človek ni izgubil volje do življenja. Na prihodnost je Pahor, kot je predsinocnjim povedal, gledal realistično, brez dalekosežnih načrtov, seveda v upanju na boljšo prihodnost. In to trdno voljo do življenja in za ohranitev svoje človeške in kulturne identitete je ohranil in Se ohranja tudi v današnjih dneh. Občni zbor PD Kraški dom Kulturni delavci repentabrskega KD Kraški dom se bodo drevi ob 20. uri zbrali na obenem zboru v domu Albina Bubniča v Repnu in postavili pod drobnogled kulturno Žetev v minulem obdobju. Čeprav se morda včasih ne moremo znebiti vtisa, da med ljudmi vse bolj pesa zanimanje za tradi-vionalne oblike manifestiranja kulturne bitnosti, P° je neizpodbitno, da je društvo nosilec tradicije, budilec zavesti in usmerjevalec vsakodnevnih pri-zadevanj za obstanek in razvoj. Poleg običajnih r‘(dog čaka letos Kraški dom Se poseben izziv, saj °° poleti eden glavnih akterjev pri organizaciji Poljubljene ljudske prireditve Kraške ohceti. (-bs-j PISMO UREDNIŠTVU VČERAJ-DANES Kako ocenjuje tujec gostoljubnost« Trsta Ce se v Avignonu, kjer Prebivam, najde avto s ui° registracijo parkiran na nedovoljenem mestu oziroma tako, da ovira F.r.0Inet, mestni redarji a*i državni policijski agenti pustijo na vetro-janu list s sledečim za-Prsom: »Parkirali ste na nedovoljenem mestu ter Prekršili prometni zakonik in občinske predpi-belimo Vam srečno nivanje v našem mestu, Prosimo pa Vas, da cim-Prej premaknete svoje vozilo.« V Trstu' se dogaja nasprotno, vaša občinska Policija uporablja dvoje meril glede na to, ali gre za tržaško ali pa tuje vo-. a. Domačemu vozilu Jamči vs° mogočo nekaznovanost, tuje vozilo pa odpelje (100.000 lir) in voznika se dodatno kaznuje (drugih 100.000 lir), , 0 da ga vse skupaj stane 200.000 lir. se ie z8°dilo meni sredo, 17. marca letos. 0 je avtomobil s tržaško agistracijo ob 16. uri pu- 1 prosto mesto na vogalu med ulicama Galilei n Bologna, sem tam Parkiral svoj avtomobil - ve°cPnn|!i? Pa ga ni bil° , j Dobil sem ga na-*. nji dan v ustrezni re- S‘o00T‘ vplac"u ^ avtomobilu sem imel vidno nameščena dva sedeža za otroke izpod 4. leta starosti, v Trst sem se privozil po 1.070 kilometrov dolgi vožnji in tan parkiral po enournem iskanju parkirnega prostora - brezplačnega ali proti plačilu. Sele pozneje sem se zavedel, da sem parkiral na nedovoljenem prostoru, ki pa ga tržaški avtomobilisti izkoriščajo redno in brez vsakega problema. Preden odpotujem iz Trsta, bi Vam rad povedal, da bom sorojake natančno seznanil z ravnanjem tržaških mestnih redarjev in jim skusal na ta način preprečiti obisk montaža satelitskih in tv anten POPRAVILA RADIO-TV IVO GRILANC i^sekšt. 556 - 34017 Trst - Tel.: 040/225548 v tako svojevrstno gostoljubnem mestu. Ko pa bi moral po nesreči znova dopotovali v Trst oziroma vas o deželo, ker me nanju vežejo družinske vezi, bi se kolikor le mogoče ognil kakršnemu koli nakupu v tem mestu, kjer sem očitno že preveč potrosil, da ne bi na noben način prispeval k bogatitvi javnih financ preko trgovske mreže. Verjemite mi, prav nic me ne veseli, da Vam moram takole pisati. Brez velikih upov vsekakor pričakujem, da bo v pristojnih oblasteh prevladalo kaj vec razuma in prijaznosti nasproti tujcem, ki želijo obiskati to mesto... Gabriel Roger Potier (v italijanščino prevedla hci Nicole Potier, ulica Galilei 16, Trst). P. S. Potrjujem, da nisem od maja 1990 videla na mestu, od koder so odpeljali očetov avto, enega samega redarja, niti ne odvoznega pajka in prav tako ne kakršnega koli obvestilnega lističa na vetrobranih. Tisti prostor je neprestano zaseden, dan in noC, avto na njem pa ni v nobeno napoto prometu - je le del množice uradno nedovoljenih, dejansko pa legaliziranih parkirnih prostorov. Tako v remizi kasarne Beleno kakor pri poveljstvu mestnih redarjev v ulici Muda Vec-chia so nam odvrnili: »To so določila, ki smo jih prejeli od občinskih teles.« Gre za komodno izgovarjanje ali pa za jasno voljo občinske uprave, da prizadene tuja vozila? V Trstu živim od leta 1974 in sem večkrat videla na delu pajke, ki so odvažali avtomobile, konkretno z jugoslovansko registracijo, ki niso nikogar motili. Ko bi privozil iz Sarajeva z begunci, bi ga očitno ravno tako odpeljali. Komu koristi ves ta strah pred tujci in Cernu koristijo vsi letaki in reklama v korist »gostoljubnega« Trsta? Nicole Potier Danes, PETEK, 26. marca 1993 EVGENIJA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 18.25 - Dolžina dneva 12.29 - Luna vzide ob 6.56 in zatone ob 21.59. Jutri, SOBOTA, 27. marca 1993 RUPERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1014,4 mb narašča, veter 30 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki 85 km na uro, vlaga 59-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Carlotta Martinis, Ersilia Bernardo, Gabriele Chmet, Elisa Gan-dolfo. UMRLI SO: 87-letna Te-resa VVenisch, 82-letna Maria Cesar, 56-letna Cristina Buonafede, 62-letni Livio Colomban, 81-letni Ulderi-co Rigoni, 65-letna Maria Corsi, 84-letna Giuseppina Tomadin, 54-letna Leda Bordon, 96-letna Luigia Olivetto, 83-letna Gabriella Gerdevic, 79-letna Aristea Bizjak, 51-letni Raffaele Del Cont Bernard, 76-letni Santo Sossi, 76-letna Žita Pastrovicchio. [„3 LEKARNE Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (tel. 54393) - Sv. Ivan, Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 78 - Sv. Ivan, Ul. Baia-monti 50. Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. KD Valentin Vodnik v okviru 3. niza »Spoznavajmo vas in okolico« Navade in običaji v narečni pesmi Marije Mijot z besedo prof. Bogomile Kravos, podajanjem Erike BuzeCan, Nastje Colja in Gleba Verča danes, 26. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom, ženskim in moškim pevskim zborom s Proseka in Kontovela Po RIMORSKA OJE jutri, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku Nastopajo: Kvintet Sonček s Pivke Moški oktet Godovič DPZ Grlica iz Budanj Komorni zbor Amadeus s Pivke MePZ Rupa - Peč MePZ Primorec - Tabor Gospodarsko Društvo na Kontovelu sklicuje danes, 26. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 93. redni občni zbor Vabljeni elani! Združenje LUPUSINFABULA vabi vse elane in prijatelje na' PRVI REDNI ORCNIZROR ki bo danes, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v prostorih KD /. Grbec, Skedenjska ulica 124. Nasi tajnici Tatjani in možu Ivu iskreno čestita ob rojstvu male Ivane SKD Primorec 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Poster in Richard Cere. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II grande cocomero«, r. Fran-cesca Archibugi, i. S Ca-stellito. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 19.15, 22.00 »Pro-fumo dl donna«, r. Martin Brest, i. Al Padno in Chris 0’Donnell. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 » Arri-va la bufera«, i. Diego Aba-tantuono. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.05, 20.00, 22.00 »Fuga dal mondo del sogni«, i. Kim Basinger. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. GRATTACIELO - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Eroe p er caso«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia. MIGNON - 17.00-22.15 »2013 - La fortezza«, i. C. Lambert in Loryn Locklin. EDEN - 15.30, 22.10 »Analita bagnata - di Moa-na e Jessica« , pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Sister Act, una svitata in abito da suo-ra«, i. VVhoopi Goldberg. LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Mario, Maria e Mario«, r. Ettore Scola. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Al lupo, al lupo», r. Carlo Verdone, i. Carlo Verdone in France-sca Neri in Sergio Rubini. RADIO - 15.30, 21.30 »L’aereo piu erotico del mondo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Petracchi por. Veri i splošne bolnišnice v lendrigno (Lecce). PRIMORSKA Petek, 26. marca 1993 H DRUŽBEN f LET NIO BRAČUN ZDRAVILIŠČA / VSTRUNJANU SO PREVIDNI Koprska SDK o izgubah in o revizijah lastninjenja Franc Orešnik KOPER - Prvič, odkar poročajo o poslovnih izidih podjetij, so letos v koprski Službi družbenega knjigovodstva ugotovili, da je bil celoten izid poslovanja obalnokraškega gospodarstva v lanskem letu negativen. In to vsega za 1.336 milijonov tolarjev. Lansko leto je bilo v gospodarstvu tega območja tudi sicer prelomno, so povedali novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci koprski Službe družbenega knjigovodstva. Podjetja, ki so prejšnja leta veliko izvažala in denar posojala tudi drugim, so lani spremenila način svojega poslovanja. S 190 milijoni dolarjev izvoza so lanski uvoz - 310 milijonov dolarjev -pokrili komaj 61, 3-odstotno. Pri izgubah sta bili daleč "najbolj v rdečih Številkah" industrija (za dobro četrtino vseh izgub) in promet. Največ akumulacije (52, 6 odstotka) je ostalo trgovini in v finančnih storitVah(18,6 odstotka). Število zaposlenih' se je lani zmanjšalo Se za 9 odstotkov, tako je bilo brez dela 23 tisoč za delo sposobnih ljudi. Povprečna čista mesečna plača v gospodarstvu je znašala 28.-264 tolarjev, kar je sicer bilo za celih 215 odstotkov več kot leto pred tem. Se vedno se povečuje število računov, ki so krajši ali daljši čas blokirani, kar pomeni, da taksnim pretijo velike neprijetnosti. Lani na začetku leta je bilo takih blokiranih računov med 50 in 60, letos v enakem obdobju pa vec kot sto (natančno 117). Zadnje mesece se prijavljajo za stečaj predvsem zasebna podjetja, ki imajo že dalj časa blokirane žiro račune in ki ne zaposlujejo delavcev. Takih podjetij je na primer bilo Se konec lanskega leta (računano je vse lenako leto) 25, samo ta mesec pa jih bodo prijavili že 12. Sestavili so štiri skupine inšpektorjev, ki se bodo lotili revizije lastninjenja. Dela bodo imeli več kot v drugih predelih Slovenije. Doslej so namreč že prejeli 60 zahtevkov. Pri tem pa niso upoštevani zahtevki občine Koper, ki je zahtevala revizijo lastninjenja za vsa družbena podjetja na območju te občine.. Posrečen splet okoliščin in znanja Turistično-zdravstvena ustanova, ki ne pozna sezon Andrej Žnidarčič STRUNJAN - V Sloveniji je 16 zdravilišč in vsako med njimi ima svoje značilno področje zdravljenja. V Strunjanu se zdravijo bolniki, ki so preboleli kako od pljučnih bolezni (astma, bronhitis). Zanimivo pa je, da premorejo več gostov z revmatičnimi obolenji in tistih, ki se zdravijo po poškodbah, kot pa tistih, ki jim je zdravilišče namenjeno, se pravi rekonvalescentom po pljučnih boleznih. Toda, kot pravi direktor zdravilišča Miran Gaspari, čeprav posel teče kar uspešno, je izhodišče vsemu pravzaprav čakanje na novo zakonodajo v zvezi s privatiz-cijo. Omenimo, da je kompleks formalnopravno last slovenske borčevske organizacije, leta 1985 pa je z njimi sklenila najemno pogodbo novomeška Krka. Ta je v objekte vložila svoje znanje in s tem sploh omogočila norme za postavitev zdravilišča, kasneje izvedla tudi delno adaptacijo zdravstvenega dela kompleksa. Tako je kakršnokoli natančneje opredeljevanje problema v tem hipu nemogoče. Sicer življenje v zdravilišču poteka vsakdanje. Kompleks sestavljajo trije nočitveni objekti (hotel, vila Park in bungalovi) s skupno 324 ležišči. Zasedenost je odlična celo leto, obiskanost pa dopoljnjujejo domači, takoimenovani ambulantni gostje. Vsem skušajo dati več kot sta morje in zrak. Dodatna ponudba je bogata: od športnih aktivnost in zdravstvenih storitev (tudi brezplačnih, če je gost pri njih več kot 7 dni), do izletov, sprehodov in koncertov, tako da za dolgčas tu res ni mesta. V parku okrog objektov je več športnih igrišč, bazen z morsko vodo (ogrevano na 32 stopinj Celzija), privlačne sprehajalne poti (zlasti čez soline). Strunjan ima status krajinskega parka in vsak poseg vanj je praktično vnaprej onemogočen. Tako na polotoku kraljuje blagodejni mir, še več, celo hrupnejše športne aktivnosti na vodi so tu prepovedane. Kljub vsemu pa, tako direktor, objekti nujno potrebujejo določeno prenovo. Brez bistvenih posegov v okolje bi radi nekoliko razširili hotelske zmogljivosti, dodatno ponudbo, predvsem pa izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja zdravstveni del, v tem sklopu še zlasti razni preventivni programi. Tudi v strunjanskem zdravilišču so bili, predvsem zaradi izgube tujih gostov, prisiljeni zmanjševati število zaposlenih, resda v manjši meri kot drugod. Zdaj jih je 10, kar je bržkone spodnja meja. Prav zato, bolj v prispodobi rečeno, ne morejo obvladovati celotnega polotoka. V mislih imajo seveda prekrasno, a hkrati zanemarjeno plažo vzdolž “hudičevega zaliva", ki ji “pozornosti" več kot nekajkrat letno ne morejo posvečati. Tu bi labko, na primer v okviru javnih del, priskočila na pomoč občina. Z vrha strunjanskega hriba proti Piranu (Foto: arhiv PD) Vsega je ”kriva“ mila zima... Miran Mihelič BOVEC - Zaradi letošnje mile zime bi lahko bil naš najvišji cestni prehod 1611 metrov visoki Vršič prevozen ves čas. Pa ni bil. Snega sicer ni bilo, je pa zato bila cesta vkovana v led in zato neprevozna. 2e leta in desetletja se zaradi nebodigatreba Vršiča postrani gledajo Bovčani in Kranjskogor-ci in njihovi Občinarji v Tolminu in na Jesenicah. Jasno, da takšno stanje ne vodi ne v alpsko ne v kakšno drugo povezovanje, če se še navznoter ne morejo strniti. ” Kaj pomagajo vsi samovšečni nastopi turistične stroke, ki paradira tam, kjer je že vse napravljeno in se ponuja dovolj rok za sodelovanje, če ne rešujejo perečih problemov,” pravi eden znanih turističnih delavcev z Bovškega Marjan Mlekuž. "Na sončno stran Vršiča še ni bilo tistega, ki bi mu pripeli belo krizantemo ali turistični nagelj. Jasno. Saj tudi vršiške ceste niso delali Slovenci..." ŠOLSTVO / CIPKARSTVO KOT POKLIC DELOVNI ČAS / SPREMEMBE NIC VEC MOTEČE V Idriji se potegujejo za regijo in v njenem okviru za šolanje bodočih čipkaric Letos jeseni bo prva generacija že začela s poukom _ Roman Bric IDRIJA - Tudi jasen koncept razvoja idrijske-§a srednjega in poklicne-§a šolstva se vklaplja v razvojno zasnovo bodoče idrijsko-cerkljanske fegije, za katero se Idrijčani močno zavzemajo. Koncept razvoja, pri ka-erern je bilo izrečenih udi nekaj pomislekov, Je bil podobno predstavljen na minuli seji rdrijske občinske skupščine. Ravnatelj idrijske gimnazije Jurija Vege Milan Cvelbar je odbornikom Predstavil aktivnosti in priprave na uvedbo no-Vega programa za poklic cipkarstva, ki se na novo Uvaja že v prihodnejm Šolskem letu. Poklicna Čipkarska šola naj bi temeljila na več kot stoletju tradiciji čipkarske šo-6 v Idriji, ki neprekinjeno deluje od leta 1876. V Prenos znanja ročne iz-elave čipk je že vsesko-zi vključena osnovnošolska mladina, z znanjem 0 cipkarstvu pa so se seznanile tudi generacije nekdanje vzgojiteljske sole m redki srednješol- V želji, da bi ohranili rednote in bogato tradi-C1)0, idrijske čipke, je bil 1 °kviru razvoja poklic-. e8a in srednješolskega izobraževanja, katerega jiosilec v občini je prav i njska gimnazija, v so- elovanju z ministrst-y°m za šolstvo in občino izoblikovan koncept izobraževanja za poklic cipkarstva, ki naj bi bil Primeren predvsem za ekleta. Program je trenutno zasnovan v okviru triletnega študija, v prihodnjih letih po besedah ravnatelja Milana Cvelbarja, računajo tudi na možnost 4-letnega šolanja, ki nudi možnosti nadaljnega izobraževanja na višjih stopnjah. Program je zasnovan na splošnoizobraževalnih in strokovno-teore-tičnih predmetih, velik del pa obsegajo tudi praktična znanja za samostojno izdelovanje čipk, strojnega in ročnega šivanja, oblikovanja vzorcev in izdelkov v kombinaciji s tekstilom, usnjem in drugimi materiali. Prva generacija čipkaric bo začela s poukom že v novem šolskem letu 1993/94, torej v zečetku septembra letos. Za potrebe čipkarske in kovinarske šole, ki že deluje, pa se s pomočjo zbranih sredstev občine in drugimi viri intenzivno preurejajo prostori nekdanje “ljudske šole" v središču Idrije, ki bo po nekajletnem mirovanju spet prevzela svojo častno vlogo,podeljeno v davnini. V preurejenih prostorih nove poklicne šole bo 6 učilnic in kabinetov, delavnica, merilni-ca, razstavni prostor čipk, telovadnica z garderobo in drugi potrebni prostori, ki pač morajo biti v takšni zgradbi, če naj šola pravilno in dobro funkcionira. Čipkarstvo kot poklic? Le zakaj ne! (Foto: R. Bric) Avtobusi in vlaki bodo sledili novemu delovnemu ritmu Večina ajdovskih podjetij bo začelo delati ob 7. uri AJDOVŠČINA - Razmišljanja o drugačni razporeditvi delovnega časa so v ajdovski občini vsaj nekaj let stara. Prvič so se pojavila z uvedbo poletnega časa. Tako je v začetku 1991 prihajalo na delo ob 6. uri 1373 delavcev, medtem ko se je konec lanskega leta to število zmanjšalo na manj kot 700. Do sprememb je prišlo povsod, kjer so bile možne. V nočni izmeni dela sedaj le še 95 zaposlenih. Aktivnosti v zvezi s spremembami delovnega časa občina nadaljuje. Avtobusno podjetje Gorica je sedaj že ponudilo možnost, po kateri bi lahko pripeljalo zaposlene na delo do 7. ure in omogočilo da bi srednješolci ob 7.10 že bili v Artur Lipovž Novi Gorici, oziroma v Postojni. Pozornost torej posebej velja srednješolcem, skupaj jih je več kot 600, od teh se jih samo dopoldne vozi v Novo Gorico 440. Prihod v postojnske šole, ki začenjajo pouk ob 7.30, bi bil pravočasen, utegnilo pa bi se zatakniti v novogoriških, ki s poukom pričnejo ob 7.05. Zamik bi pri njih pomenil zamike pri dvoizmenskem pouku in popoldanski praksi v pozne večerne ure. Obstaja pripravljenost za minimalni zamik 10 do 15 minut tako pri novogoriški enoti zavoda za šolstvo kot v samih šolah. Takšna pripravlje- nost bi pomenila za dijake skoraj 45-minutni prihranek pri jutranjem vstajanju. V šolah z enoizmenskim poukom predlagajo začetek pouka ob 8. uri. Verjetno se bo mogoče dogovoriti tudi za nekajminutne zamike v voznem redu vlakov med Ajdovščino in Novo Gorico, ki se jih poslužuje okoli 140 srednješolcev. Podjetja v občini brez izjeme načelno podpirajo zamike v delovnem času, vendar pod pogojem, da je to usklajeno z javnimi prevozi, šolami in varstvenimi ustnovami. Ker so, kot kaže, takšni dogovori možni, se bodo Ajdovci s prehodom na poletni čas vozili v službo in šolo po "evropskem času". NAŠLI V. D. DIREKTORJA h SMETIŠČA/KAJ PA ODGOVOR Kriza v Upi se po dveh tednih bliža koncu AJDOVŠČINA - Stavkovni odbor delavcev v tovarni pohištva Lipa se je danes sestal s predstavniki centrale ZSSS Rajkom Lesjakom, Branetom Mišičem in Marjanom Farčecem in območnega odbora Bogdanom Godničem. Ocenili so, da bil vzrok izsiljenega sestanka (tako imenujejo dogodek delavci in sindikat, nasprotna stran pa ga imenuje "stavka") spor med delavci in direktorjem Francem Boštjančičem, česar pa politika ni mogla razumeti in se je napačno vmešavala. Stavkovni odbor in sindikat sta vzdržala pred protiski od zunaj, proizvodnja je tekla normalno. Kolegij se je tudi že sestal s kandidatom za v.d. direktorja (imena zaenkrat ne želijo objaviti, da na kandidata ne bi izvajali pritiskov). Z njim bi se moral delavski svet sestati danes (v petek), a je seja preložena na jutri. Pričakovati je, da bo delavski svet že na jutrišnji seji imenoval kandidata za vršilca dolžnosti direktorja in razrešil dosedanjega direktorja. Tako bi se kriza po dveh tednih končala. ”če že bo smetišče pri nas, hočemo kaj dobiti...11 VOLČE - V tolminski občini so se cene komunalnih storitev povečale v skladu z novim republiškim odlokom. Ze decembra lani je Komunala povišala ceno svojih storitev za 2.27 odstotka. Vprašanje pa je, če bo ostalo le pri tem. Občini in Komunali do sedaj še ni uspelo najti ustrezne lokacije za deponijo smeti, ki bi jo sprejeli tudi krajani. Lokacijo bi vendarle dala na razpolago KS Volče blizu sedanjega odlagališča, ki ji primaknejo 12 odstotkov od plačane vsote občinskega iztržka. Hočejo pa tudi čistilno napravo za odpadne vode iz vasi, ker sedaj te onesnažujejo Sočo. Gradnjo bi pričeli šele čez leto. Nova deponija bo zadoščala za 30 let. Gradnjo bo pocenila tudi 10 metrov debela plast gline, ki ne bo propustna za onesnažene vode. Najbrž pa to še ni vse, saj bo moral nekdo primakniti sredstva tudi za gradnjo lokalne ceste od Kamence do mejnega prehoda Solarji na Kolovratu, s katero bi povezali Tolmin z Benečijo, in za širitev ceste skozi Volče. (M.M.) NOVICE Nova TV na Obali KOPER - Radio Morje in Radio Sežana sta začela z akcijo zbiranja soglasij občinskih vlad za ustanovitev nove televizijske postaje. To bi bila tretja televizija na Obali (ob TV Koper in TV Istra), ki naj bi svoj oddajnik postavila na Slavniku. Zaenkrat sta soglasja k projektu dali sežanska in izolska občina. O začetku oddajanja in o programu zaenkrat še ni nič znanega. (R.R.) O lastninskih postopkih IDRIJA - Občinski odborniki idrijske podružnice SLS so v zvezi z lastninskimi spremembami v idrijskih družbenih podjetjih postaviti že več vprašanj. Ugotavljajo, da z različnimi lastninskimi spremembami v nekdanjih družbenih podjetjih niso dovolj seznanjeni, zato so za podrobnejše informacije zaprosili idrijski izvršni svet. Na postavljeno vprašanje so doslej prejeli le odgovor Lesne industrije Idrija, ki je v lasti Sklada. Na minuli seji občinske skupščine pa so zahtevali podrobnejše informacije o poteku lastninejnja še v preostalih družbenih podjetjih, še zlasti v podjetju ETA. (R.B.) Gluhi in naglušni pri nas PORTOROŽ - Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih Ljubljana, Center za usposabljanje slušno in govorno motenih Maribor, center za korekcijo sluha in govora Portorož in družbeno podjetje Dan organizirajo dvodnevno konferenco o “Položaju gluhih in naglušnih v Republiki Sloveniji", ki se pričenja danes v portoroškem hotelu Riviera. Na konferenci bodo obravnavana predvsem vprašanja pravice slušno prizadetih in invalidsko varstvo, komunikacija in znakovni jezik, izobraževanje in rehabilitacija in poklicno izobraževanje in zaposlovanje. (A.N.) Spremembe v občinskem IS NOVA GORICA - Na včerajšnji seji je predsednik novogoriškega IS Črtomir Špacapan predlagal nekatere sporemembe v novogoriški vladi. Predlagal je razrešitev dveh neprofesionalnih elanov, in sicer Bojana Lovriča in Edvina Devetaka. Namesto njiju pa naj bi v občinskem IS poslej delovali: Stojan Jakin in Ivan Humar ter Jože Rojc. Medtem ko bosta prva dva imenovana opravljala funkcijo neprofesionalno pa je Jože Rojc predlagan za sekretarja občinskega sekretariata za, kmetijstvo in gozdarstvo in bo svojo funkcijo opravljal kot profeio-nalec. Razrešitve in imenovanja bo potrdila naslednja skupščina. (V.C.) Ves dan odprte lekarne BOVEC - Ne samo Bovčani, tudi številni turisti ki so navajeni na normalen ritem odprtih trgovin, hočejo tudi popoldne kupovati zdravila. V Bovcu tega ne morejo, ker je lekarna zaprta. Podobno je tudi v Kobaridu in Mostu na Soči. V Bovcu in Kobaridu se jezijo tudi tisti bolniki, ki gredo popoldne k zdravniku in je po pregledu lekarna zaprta pa ne morejo dobiti zdravil. Menijo, da se ne bo dalo najti druge rešitve, kot z novimi zaposlitvami za popoldanski čas. Tu pa so zopet normativi, denar... (M.M.) Najboljša slovenska mama IZOLA - V restavraciji Sidro so včeraj ob materinskem dnevu razglasili najboljšo slovensko mamo. Tednik 7 D je tokrat izbral Izolanko, 71-letno Francko Bertolanič, ki je vse svoje življenje posvetila vzgoji desetih otrok. Najprej je štiri pšosvojila, nato pa drugega za drugim vzela v rejo še šest. Vse - od najstarejse posvojenke, ki ima sedaj 45 let, do najmlajšega 20-letnega rejenca, ki sedaj se študira, je lepo vzgojila in jih "spravila h kruhu". Priznanje mami Francki, ki je tako plemenito izponila svoje življenje, je njen materinski dan napravilo še lepši... (B.V.) Košarkarje je sprejel župan SEŽANA - Ob vstopu sežanskega košarkarskega kluba Kraški zidar v 1. slovensko košarkarsko ligo bo danes, v petek, 26. marca, ob 17. uri v mali sejni dvorani občinske skupščine v Sežani slavnostni sprejem pri županu Ivanu Vodopivcu. Sežanski košarkarji so uspešno zaključiti 2. slovensko ligo in so si z uspehom v kvalifikacijah z Elektro Šoštanj uvrstili v 1. moško Slovensko košarkarsko ligo v sezoni 1993/94. Dosegli so zastavljeni cilj z ustrezno ekipo in angažiranjem vodstva. Tako je pred tem športnim kolektivom velika odgovornost, da vložene napore in trud tudi ohranijo. Na državnem nivoju ima sežanska občina tri kluba rokometaše Jadrana iz Hrpelj, Balinarski klub Skala iz Sežane in košarkarje Kraškega zidarja. (O.K.S.) Priprave na skupščino PORTOROŽ - Na redni seji so se v sredo sestali člani poslovnega odbora Obalno kraške turistično poslovne skupnosti Portorož. Od svojih elanov pričakujejo letos 84 milijona tolarjev priliva. Krona trenutnih finančnih težav je zlasti 5.5 milijona tolarjev, ki jim jih še od lani dolgujejo razne članice. Na seji je bil govora dejavnostih skupnosti, o propagandi in o financiranju promocijskih prireditev. Skupnost naj bi še ohranila vlogo koordinatorja raznih prireditev. Na vse bo dala odgovor skupščina skupnosti aprila. (A.N.) “TV vsak dan“ SEŽANA - Plesna skupina za izrazni ples Mehki čevlji je pripravila premiero prireditve TV vsak dan, ki si jo lahko obiskovalci ogledtijo v petek, 26. marca, ob 18. uri v Kulturnem centru Srečka Kosovela. Gre za lastno produkcijo sežanskega Kulturnega centra na področju izraznega plesa. Igro je režirala, koreografirala in poskrbela za izbor glasbe Milojka Garzarolli, kostume pa sta prispevali Mile-va Gavrilovič in akad. slikarka Karin Pirjevec. Nastop bodo ponovili naslednji dan na sobotni otroški matineji, ob 10.30. (O.K.S.) Popravek V včerajšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat. Popačil je ime in priimek dr. Mirana Mihelčiča. Se opravičujemo. GOSPODARSTVO Petek, 26. marca 1993 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV Kaj mora vedeti naš boizni posrednik ____________Jani Braune LJUBLJANA - Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je včlanjenih ze 57 borzno-posredniskih hiš, bank in drugih finančnih institucij. Investitorju začetniku je seveda nemogoče svetovati, katero od teh naj izbere za posredovanje na trgu vrednostnih papirjev. Tudi za borzne posrednike velja pravilo: stranke ni najteže pridobiti, teže jo je obdržati. Ce torej razmišljate o tem, ali bi še naprej zaupali svojemu brokerju, vam skušamo svetovati. Najenostavneje borznega posrednika ocenite tako, da nakupno oziroma prodajno ceno, ki jo je dosegel pri izpolnitvi vašega naročila, primerjate s povprečno borzno ceno. Za posamezne posle bi morali poleg kopije vašega naročila prejeti tudi obračun posla, iz katerega so razvidni vsaj podatki o ceni vrednostnega papirja, datumu posla, načinu izvršitve (na borzi, mimo borze), plačanih provizijah in prometnih davkih. Ker se z večanjem konkurence provizije zmanjšujejo, vam bo solidna posredniška hiša predložila cenik provizij, kjer višina provizije pada z velikostjo naročila. Pri nekaterih borznih hišah lahko vsak trenutek kupite (ah pa jim prodate) najprometnejše vrednostne papirje po vnaprej objavljenih cenah. V tem in drugih primerih, ko vrednostni papir kupite iz zaloge (oziroma ga prodate v zalogo) borznega posrednika, vam seveda ta ne sme prišteti stroškov borze, saj ste trgovati neposredno s borzno hišo, ki za vas ni opravila posredovanja. Večina borzno-posredniških hiš vam ponuja tudi zahtevnejše storitve, kot so upravljanje portfelja in druge finančne operacije, ki niso nujno vezane na vrednostne papirje. Objavljamo spisek desetih članov Ljubljanske borze z največjim prometom v letošnjem letu, pri čemer pa velja opozoriti, da velikost prometa le posredno kaže kvaliteto storitev. Ljubljanska banka d.d. Lj. 20,144.700 Abančna borz. posr. hiša 12, 278.314 UBK Banka 18, 737.768 Nika 10, 260.959 Stanovanjski sklad RS 7, 695.300 Center za gosp. svetovanje 20, 524.514 Dadas 5, 567.866 LB KB Maribor d.d. 8,417.902 SKB Banka d.d. 4, 584.814 Interthnex 7, 295.307 SLOVENIJA / KADAR JO OCENJUJEJO TUJCI Nekoliko pohvale in nekoliko graje Po konkurenčnosti prva med osmimi manjšimi državami - Slabe ceste Jean Luc Cordonier ŽENEVA - V poročilu o gospodarstvih nekdanjih socialističnih držav se je Slovenija uvrstila na kar nekaj mest pri vrhu glede na možnosti v prihodnje. Hkrati pa je poročilo, ki sta ga pripravili dve švicarski konzultant-ski podjetji VVorld Econo-mic Forum in International Management Deve-lopment, opozorilo tudi na nekaj šibkih točk. V poročilu, ki od dvajsetih zajema osem majhnih držav, so avtorji Slovenijo - kar zadeva njeno konkurenčnost - uvrstili na prvo mesto. Poročilo sloni na odgovorih v vprašalniku gospodarstvenikov, ki delujejo v posameznih državah, in na uradnih gospodarskih statističnih podatkih. Slovenija je dosegla prvo mesto pri domačih gospodarskih zmogljivostih, znanosti in tehnologiji, poslovnem menedžementu in motiviranosti za delo. Individualna podjetnost je bila nekoliko bolje ocenjena na Hrvaškem in v Kirgistanu, Litva je nekoliko pred nami kar zadeva podjetniško zakonodajo, Estonija pa ima veliko bolj stabilne obrestne mere. Estonija, Litva in Hrvaška so se uvrstile pred Slovenijo po svoji odprtosti do mednarodne trgovine in vlaganj. Slovenske ceste in železnice so prav tako slabo ocenjene. Makedonija, Hrvaška, Litva in Armenija so bolj zanimive za posle s tujci. V poročilu je dr. Dani- ca Purg, direktorica Mednarodnega centra za razvoj, pozdravila »eksplozivno« naraščanje velikega števila majhnih dejavnih podjetij (podjetja, ki zaposlujejo manj kot 50 ljudi) v Sloveniji. Hkrati pa je menila, da še ni prišlo do gospodarskega okrevanja ter da se utegne brezposelnost še povečati. Poročilo je namenjeno predvsem boljši orientaciji za menedžerje pri njihovih odločitvah za investicije. Med večjimi državami, ki uvajajo tržno ekonomijo, je daleč najvišje mesto po svoji konkurenčnosti zavzela Kitajska pred Indijo in Rusijo, v Vzhodni Evropi pa so na prvih mestih Češka, Slovaška in Poljska. Bundesbank je znižala še eno obrestno mero FRANKFURT - Nemška centralna banka Bundesbank je včeraj sporočila, da je znižala obrestno mero za državne vrednostne papirje s tro dnevno dospelostjo s prejšnjih 8,4 odstotka na 7,5 odstotka. Omenjena obrestna mera predstavlja temelj za obrestne mere na nemškem trgu denarja. To znižanje sledi zmanjšanju diskontne obrestne mere, saj je le-ta prejšnji teden zdrsnila na 7,5 odstotka. Državni vrednostni papirji se običajno gibljejo skupaj z diskontno obrestno mero. Kljub temu pa so se nekatera denarna tržišča s presenečenjem odzvala na znižanje državnih vrednostnih papirjev, trdeč, da to utegne onemogočiti nadaljnja znižanja na tržišču denarnih obresti. Izjaviti so, da ta stopnja pri 8,4 odstotka ni bila spremenjena od 28. decembra 1992, in to kljub znižanju diskontne obrestne mere z nekdanjih 8 odstotkov na 8,25 odstotka, kar se je zgodilo 5. februarja. »Gre za precejšnje znižanje, ki je obetavno znamenje za naslednjo stopnjo obrestne mere vrednostnih papirjev,« so povedati pri frankfurtski banki. Najnižja obrestna mera za vrednostne papirje je zdaj 8,25-odstotna. (Reuter) Češka bo s pomočjo agencije privabljala tuje vlagatelje PRAGA - »Tujci so v letu 1992 v nekdanjo Češkoslovaško v celoti vložiti 1, 2 milijarde ameriških dolarjev,« je v četrtek izjavil češki minister za industrijo in trgovino Vladimir Dlouhy. »Leta 1991 je bilo na Češkoslovaškem tujih investicij za približno 606 milijonov, med letom 1989 (ko je padla komunistična vlada) in letom 1992 pa se je ta številka povzpela že na 2, 18 milijarde USD. Približno 10 do 15 odstotkov teh vlaganj je bilo na Slovškem. Večina vlagateljev je prišla iz Nemčije (39, 9 odstotka), iz ZDA (21, 1 odstotka) in iz Francije (14, 6 odstotka). Največ svojega kapitala so tujci vlagali v transport (29, 4 odstotka), v gradbeništvo in trgovino (12, 7 odstotka), v industrijo (11, 7 odstotka) in v bančništvo (10, 5 odstotka),« je na tiskovni konferenci povedal Vladimir Dlouhy. Tuji vlagatelji so se srečati s pomanjkanjem informacij in z birokratskimi problemi, zaradi katerih je omenjeno ministrstvo ustanovilo Cehinvest, to je češko agencijo za tuja vlaganja, namenjeno promociji češke republike in pomoči tujim vlagateljem. Močno potrebujemo tuj kapital, vendar ne špekulativnega, ampak tistega, ki bo znal izrabiti naše komparativne prednosti ter aktiviral naše lastne potenciale,« je povedal Dlouhy na tiskovni konferenci, ki je spremljala otvoritev Ce-hinvesta. Povedal je tudi, da tako po vsej verjetnosti Slovaška in Češka ne bosta imeli nobenih davčnih olajšav za tuje vlagatelje. Mooddy‘s Investors Service je na svoji lestvici v mesecu marcu Češkoslovaško republiko pomaknil za nekaj mest navzgor. (Reuter) Tržaška gospodarska zbornica v Ljubljani LJUBLJANA - Dvanajstčlanska delegacija tržaške gospodarske zbornice je včeraj priredila sprejem v prostorih gospodarskega razstavišča, kjer razstavljajo tržaška podjetja na sejmu Alpe-Adria - Svoboda gibanja. Predsednik Giorgio Tombesi se je pred tem sestal s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Dagmarjem Sustrom. Italijane skrbi predvsem odprtost slovensko italijanske meje zaradi carinskih in različnih birokratskih težav. Dogovoriti so se za posvetovanje, na katerem bodo na italijanski strani sodelovale tržaška, gori-ška in videmska zbornica, na slovenski pa poleg osrednje še območni iz Nove Gorice in Kopra. V Kopru in Sežani je že več italijanskih podjetij, številni trgovci pa odpirajo trgovine v Sloveniji in ne čakajo več na kupce, ki naj bi prispeti v Trst. Resno oviro po mnenju italijanske delegacije predstavlja osnutek zakona o lastnini tujcev, saj bi prepoved lastnine v deset kilometerskem obmejnem pasu preprečila skupna vlaganja. Predvsem predstavniki slovenskih zamejskih gospodarstvenikov v delegaciji tržaške gospodarske zbornice so »obžalovali prednosti, ki jih je Slovenija pri ustanavljanju tujih bančnih zavodov nudila Avstriji« in težave, ki po njihovem mnenju obstajajo za kapital z italijanske strani. Dagmar Šuster se s tako oceno ni strinajl, saj gre po njegovem mnenju za objektivne težave. (B. S.) V treh tednih je imelo novogoriško podjetje MIP za tri milijone nemških mark škode LJUBLJANA - MIP Nova Gori- so največ 12 mesecev stare go-ca ima zaradi slinavke in par- vedi). Poleg Slovenije taksno ži-kljevke v Italiji ogromne izgu- vino med vzhodnoevropskimi be, ki jih poskušajo ublažiti z državami redi le Se Hrvaška, določenimi ukrepi. »Predelava MIP bo odslej to živino in samo denimo Se vedno obratuje, ven- meso prodajal na naSem trgu, dar z manjšo močjo,« je povedal cena pa kljub boljši kakovosti Bojan Vidmar, direktor sektorja ne bo nič višja, surovina. Pred priznanjem, ko je bila V treh tednih je v podjetju tudi Slovenija pod embargom, MIP nastala škoda za približno takrat Združenih narodov, je bil dva do tri milijone nemških prepovedan samo neposreden mark. »Dela za proizvodnjo izvoz mesa, MIP pa je prek svo-trajnih izdelkov, ki bo nared še- jih poslovalnic ob meji vseeno le čez eno leto, seveda tečejo lahko prodajal meso. Tako so v naprej. Prizadet je predvsem poslovalnicah od Šempetra do posreden izvoz prek mesnic in Tolmina zaslužili od 200 do 300 seveda neposreden izvoz. Tako milijonov lir na teden. so v težavah pitališča, kjer je Ker je meja zdaj zaprta, v po- bila živina namensko pitana za djetju MIP upajo na pomoč dr-izvoz. To živino postopoma ko- Zave, predvsem v obliki kredi-ljemo, ža kar ljudi zaposlujemo tov, regresiranja ali odpisa dva do tri dni na teden, sicer pa obresti in vključitve republiških so delavci na dopustih. S tem, rezerv. da živina čaka na izvoz, se po- »Zaradi manjšega odkupa so večuje strošek pitanja, s stara- seveda prizadeti tudi kmetje. Ce njem goveda pa pada tudi nje- bo meja trajno zaprta, bomo se-gova kakovost.« veda prisiljeni sprejeti še doda- Naša živina je dajala najbolj tne ukrepe,« je še dejal Bojan kakovostno meso (bebi bif - me- Vidmar.(I. P.) KMEČKA ZVEZA / POVZETKI IZ RAZPRAVE NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU V ospredju razprave je bilo vprašanje aktivne zaščite kraškega teritorija, bodočega parka in vloge Kraške gorske skupnosti Po predsedniškem in tajniškem poročilu na rednem občnem zboru Kmečke zveze (ki je bil, kot smo že poročali, preteklo nedeljo na Opčinah, so v razpravo posegli številni predstavniki oblasti in organizacij, ki so poglobili v poročilih načeta ali nakazana vprašanja. Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca je zelo pozitivno ocenil sodelovanje s Kmečko zvezo, glede Kraške gorske skupnosti pa je poudaril, da spričo načrtov za omejevanje njene teritorialne in drugih pristojnosti preživlja negotovo obdobje, čeprav Dežela v sedanji mandatni stiski svojega namena ni mogla izpeljati. V zvezi z deželnim skladom 900 milijonov tir za razvoj Krasa je kmete pozval, naj čim-prej vložijo prošnje za njegovo koriščenje, da bo lahko KGS ta znesek ustrezno porazdelila in uporabila. Kar zadeva dodatne dejavnosti na Krasu pa se je zavzel za razvoj kmečkega turizma in za tipizacijo kraškega terana. Član izvršnega odbora in predsednik pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze Suadam Kapic se je zavzel za skupna stališča do vprašanja zaščite Krasa, s katerim je povezana tudi narodna identiteta ljudi na njem. Predvsem pa se je Kapic zadržal pri vprašanju globalne zakonske zaščite, kajti dokler je ne bo - je opozoril - bodo krajevne oblasti vedno špekulirale. Obsodil je pritiske italijanske diplomacije na Slovenijo ob pogajanjih za posodobitev medboj-nih sporazumov in omenil škodo, ki smo jo Slovenci utrpeli v fašističnem in povojnem času. Poudaril pa je, da je v interesu vseh, predvsem pa demokracije, da se ne oživlja duha revanšizma, kar je v prvi vrsti v škodo narodnih manjšin. Kapic je v celoti podprl stališča Kmečke zveze glede razvoja kmetijstva kot primarnega gospodarskega sektorja in tudi v luči zaščite Krasa proti izigravanju deželnih in drugih oblasti in sil. Predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih je najprej govoril o večletnem plodnem sodelovanju s Kmečko zvezo, zlasti na strokovnem področju. Zelo pozitivno je ocenil dejavnost KZ za obrambo teritorija in povedal, da se v Sloveniji zdaj soočajo s podobnimi problemi ob procesu lastninjenja. Menil je, da bi se na ravni držav Alpe-Jadran morali dogovoriti za enotno zasnovano politiko do teritorija in kmetijstva. Omenil je še sodelovanje med novoustanovljeno Kmečko banko v Sloveniji z zamejskimi denarnimi zavodi. Predsednik patronata INAC Robi Smotlak je prikazal delovanje te patronažne službe pri reševanju socialnih problemov članstva Kmečke zveze in drugih in prilagajanje novim normativom na področju sociale. Novi ravnatelj pokrajinskega Kmetijskega nadzomištva dr. Giovan-ni Degenhardt, je Kmečki zvezi zagotovil še nadaljnje tesno sodelo- vanje, ki ga je vzpostavil že njegov predhodnik dr. Fantina, univerzitetni profesor za kmetijsko gospodarstvo dr. Prestam-burgo pa je govoril o pomanjkanju politične volje pri vodenju politike na teritoriju in povsem soglašal z ugotovitvami, da je kraški park uresničljiv le z neposrednim sodelovanjem in soodločanjem ljudi, ki na njem živijo. Tudi on je menil, da je treba vse ozemlje tržaške pokrajine priznati za gorato območje. Deželni svetovalec DSL in Zupan zgoniške občine Miloš Budin je napovedal, da bo deželni svet njegove stranke v prihodnjih dneh predstavil zakonski predlog o poenotenju deželne kmetijske zakonodaje, ki bo lahko dobra osnova za resno razpravo. Glede kraškega parka je menil, da doslej ni bilo slišati jasnih predlogov za njegovo realizacijo in da si vsakdo zamišlja stvar po svoje. Zato je pozdravil sklep Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev o sklicanju posveta, ki naj vprašanje poglobi in razjasni, zlasti spričo težnje določenih političnih sil, da bi s parkom omejile pristojnosti občinskih uprav in Kraške gorske skupnosti. Ce bodo stvari izpeljane tako, da bo park v funkciji aktivne zaščite Krasa, brez vinkulacij za tradicionalne dejavnosti na njem, če bodo kraški prebivalci soodločali pri njegovem upravljanju, potem smo lahko za tak park, v nasprotnem primeru bomo odločno proti, je dejal Budin. Glede jusarskih vprašanj je menil, da ni mogoče dajati alibija, češ da se mora vprašanje reševati z novim deželnim zakonom in da je tržaška občinska uprava že sedaj dolžna zagotoviti delovanje jusarskih odborov. Glede Kraške gorske skupnosti pa je menil, da Dežela verjetno v tem mandatu ne bo imela časa razpravljati o reformi javnih ustanov glede njihove večje avtonomije, vključno s Kraško gorsko skupnostjo. Zato je verjetno, da bo prej prišlo do zakona o avtonomiji javnih uprav v deželah z avtonomnim statutom, kar bo potem omogočilo Deželi sklepati tudi o avtonomiji te ustanove. Deželni svetovalec in deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je poudaril skoraj popolno uglašenost med stališči Kmečke zveze in SSk o obravnavanih vprašanjih in zagotovil, da se bo njegova stranka zavzemala za njihovo reševanje v korist kmetijstva in skupnosti. Ob tem pa je opozoril na nevarnost, da bi nova volilna zakonodaja onemogočila prisotnost slovenskih predstavnikov v izvoljenih upravah, kar bi bilo seveda zelo negativno. Zato se je treba skupno zavzemati za dosego zajamčenega zastopstva Slovencev v parlamentu in krajevnih upravah v smislu evropskega načela, ki ga je Slovenija uveljavila že za italijansko manjšino. Glede KGS pa je Jevnikar izrazil dvom, da bi Dežela odložila razpravo o usodi te ustanove, in torej bojazen, da bo prišla na vrsto že v tej zakonodajni dobi. Kar zadeva kraški park pa je dejal, da v tej zakonodajni dobi ne bo prišel na vrsto, ker da je namen deželne vlade, da bi bil prej izglasovan okvirni deželni zakon o parkih in bi nato na njegovi osnovi izdelali zakone za specifična območja ozirom parke v deželi. Pokrajinski ravnatelj zveze Coldiretti dr. Ru-bert je menil, da je kriza kmetijstva v EGS sicer res težka, da pa je pri nas naravnost tragična. Glede na konfiguracijo terena in klimatske pogoje ni možnosti za ekstenzivno kmetovanje, zato je treba graditi na specializiranih tipičnih sektorjih in skr-betib za valorizacijo tipičnih proizvodov. Kar zadeva zaščito narave in teritorija je dejal, da bi bilo naravnost absurdno, ko bi o njem odločati vsi drugi, razen krajevnega prebivalstva. Menil je, da je sodelovanje med obema stanovskima organizacijama ne le koristno, ampak ob konkretnih vprašanjih celo nujno, in izrazil upanje, da se bo še bolj utrdilo v korist kmečkega sektorja. Predstavnica Združenja kmetov Liliana Pes-sina je s čustvom govorila o nujnosti ozračja miru, ki kmetu edino daje gotovost, ta pa je tako v njegovem kot v interesu celotne družbe. V imenu slovenske komisije pri PSI je občni zbor pozdravila Rossana Petaros in tako kot drugi poudarila dragoceno vlogo, ki jo ima Kmečka zveza pri zaščiti kmetov in v boju za aktivno zaščito kraškega ozemlja. Podžupan občine De-vin-Nabrežina in pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je dejal, da v okviru njegove občinske uprave teče programsko soočanje za oblikovanje smernic za delo upraviteljev glede politike na teritoriju, seveda na pokrajinski ravni. Po njegovem mnenju je morda izhod iz sedanje splošne gospodarske krize v svetu in pri nas prav v kmetijstvu, toda za to se mora spremeniti odnos politike do teritorija, do zemlje, saj so v zadnjem času razne javne uprave ravnale z zemljo kot »svinja z mehom«. Po njegovih besedah je potrebno spoštovanje produktivnih območij. Omenil je tudi, kaj vse smo Slovenci kot narodna skupnost izgubili ne le pod fašizmom, marveč tudi v povojnih demokratičnih razmerah. Konkretno je dejal, da bo njegova Občina tudi v bodoče prirejala vinske razstave, sodelovala pri pokrajinskih Kmetijskih dnevih in si prizadevala za ureditev občinske klavnice v smislu novih zakonov. Predsednik deželne zveze Confcoltivatori Dante Savorgnan je podčrtal dobre odnose in izrazil vso podporo stališčem Kmečke zveze. Kritično je ocenil odnos Dežele do kmetijstva in posebej kritiziral deželno vlado, ker da sprejema zakone, (primer omnibus) za katere EGS ni dala soglasja in zanje niti ni finančnega kritja, kar pomeni, da jih ni mogoče aplicirati. V tem se dejansko kaže nesposobno- st deželne uprave, je dejal Savorgnan, ki je bil sploh kritičen do politike deželne uprave do kmetijstva in teritorija in zahteval od deželnih svetovalcev, naj se zavzamejo za spremembo ustrezne deželne zakonodaje. Glede politične situacije je izrazil zaskrbljenost in poudaril, da je treba graditi na politiki civilnega sožitja v korist gospodarskega napredka in demokracije. Predsednik deželne Zveze kmetijskih zadrug Gaetano Zanutti se je zavzel za enotno nastopanje za zaščito Krasa in kraškega parka, saj bo le tako mogoče kaj doseči. Dejal je, da je Zveza kmetijskih zadrug v celoti pripravljena na sodelovanje. Predsednik pokrajinskega Združenja rejcev in upravnega odbora Zadružne kraške mlekarne Dario Zidarič je govoril o žalostnem položaju naše živinoreje, ker so deželni prispevki zelo skromni. Izpostavil je tudi težavni položaj Zadružne kraške mlekarne, ki posluje v urejenih pogojih, bremeni pa jo stari dolg, za katerega kritje ni mogoče pričakovati deželnih sredstev, ker prispevki za kritje izgub niso predvideni. Menil je, da bi nekaj sredstev bilo mogoče dobiti po zakonu »omnibus«, iz Sklada za Trst ati iz »bencinskega sklada«. Tudi rešitev v okviru deželnega konzorcija mlekarn ni v našem interesu, ker bi to pomenilo konec kraške mlekarne. Davorin Devetak je prinesel pozdrav Slovenskega deželnega gospo- darskega zdrušenja. Dejal je, da je sodelovanje med Kmečko zvezo in Združenjem že dobro utečeno in pri tem omenil skupna prizadevanja z gostinsko sekcijo SDGZ za valorizacijo domačih vin in pridelkov. Vodja oddelka za javno zelenje pri Občini Trst dr. Vladimir Vremec je, sklicujoč se na zakonska določila, govoril o nujnosti, da so načrti in predlogi za javne posege v popolnem skladu z vsemi normami in da imajo finančna kritja, sicer jih noben pristojni funkcionar ne more podpisati. Zal pa se pogosto dogaja - je opozoril - da so mnogi predlogi površni. Pohvalil je pobudo za skupni nastop obeh stanovskih organizacij glede kraškega parka oziroma za organizacijo posveta o njem, saj je treba mnogo stvari razčistiti in jasno precizirati. V imenu jusarskih odborov je občni zbor KZ pozdravil predsednik Pavel Milič (tudi v imenu openske Hranilnice in posojilnice), ki je dejal, da o kraškem parku ni mogoče govoriti mimo jusarskih odborov in lastnikov zemljišč na Krasu, ki so lastniki velikega dela območja, na katerem je predvidena ustanovitev parka. Na koncu je nekaj klenih besed o »tlačanjenju« kmetov na lastni zemlji in o prenizki ceni kmetijskih proizvodov dodal še predsednik Kmečke zveze iz Gorice, sicer znani briški vinogradnik Avgust Stekar. Razpravo povzel Jože Koren Člani novega glavnega sveta Marino Albi (Prosek), Ivan Antonii (Cerovlje), Anton Bole (Piščanci), Miloš Carli (Slivno), Joško Colja (Samatorca), Alojz Debeliš (Kolonkovec), Marcello Debeliš (Kolonkovec), Silvano Fer-luga (Piščanci), Edi Glavina (Lonjer), Igor Gregori (Padriče), Alfonz Guštin (Col), Adriano Kalc (Padriče), Aleksander Kalc (Gro-pada), Edi Kante (Praprot), Giusto Kariš (Kolonkovec), Romano Kobec (Kolonkovec), Mario Kosmač (Za-brežec), Boris Košuta (Kriz, Alojz Križman-cič (Bazovica), Danilo Lupine (Praprot), Lu-ciano Malalan (Trebče), Emilio Mattietti (Log), Andrej Milič (Zagradec), Dušan Milič (Repnic), Walter Milic (Repen), Joško Obad (SaleZ), Srečko Orel (Devinščina), Bobi Ota (Boljunec), E uro Parovel (Mačkolje), JoZe Pernarčič (Vižov-lje), Anton Petaros (Gročana), Raja Petaros (Boršt), Purič Emu (Repen), Jože Radetič (Medjavas), Josip Sancin (Dolina), Giuseppe Schariani (Milje), Boo1 Smotlak (Mačkolje), Walter Stanissa (Nabrežina), Miran Starc (Prosek), Radovan Se-mec (Prečnik), Boris Škrk (Praprot), Walter Švara (Prebeneg), Be-migio Tul (Milje), Martin Ušaj (Nabrežina), Miro Žigon (Zgonik), GOSPODARSTVO Petek, 26. marca 1993 11 MENJALNIŠKI TEČAJI 25. marec 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) , menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 65,25 66,10 9,18 9,30 6,66 6,89 Avtohiša 65,20 65,90 8,90 9,50 6,20 6,75 AMTK Plus 65,40 66,30 9,20 9,35 6,65 7,00 Banka Vipa 65,31 65,97 9,18 9,36 6,70 6,82 9,40 6,60 6,90 Bobr Fužine 65,35 65,75 9,25 Bobr Trzin BTC terminal Sežana* 65,35 65,75 9,25 9,40 6,60 6,90 64,90 65,70 9,15 9,35 6,65 6,76 BTC d.d. Ljubljana* 64,90 66,70 9,10 9,45 5,6U 6,90 Come 2 Us* 65,40 66,10 9,20 9,40 6,55 6,90 Dom Kaffe Domžale 65,30 65,70 9,25 9,35 6,55 6,80 Dom na trgu 65,35 65,69 9,23 9,32 6,70 6,79 Emona Globtour 65,20 66,40 9,20 9,45 6,60 6,75 Euroservis Sežana Eurotours International 65,35 65,75 9,15 9,35 6,70 6,78 64,50 65,60 9,05 9,30 6,75 6,90 Eeniks Markovec Koper 65,00 66,00 9,00 9,40 6,60 6,90 Feniks Koper 65,10 66,20 9,00 9,45 6,6U 6,99 Feniks Portorož 65,10 66,00 9,05 9,45 6,63 6,90 Firadas 65,30 66,15 9,20 9,36 6,50 6,80 Galileo - Kozina 65,00 65,80 9,00 9,20 6,70 6,80 Golfturist Ljubljana 65,25 66,00 9,17 9,40 6,50 6,85 Golfturist Domžale 65,55 65,90 9,20 9,50 6,65 7,00 Kida Hipotekarna banka Koper* 65,60 65,70 9,28 9,33 6,74 6,79 65,15 66,35 9,15 9,45 6,60 7,00 Hranilno kreditna služba 65,20 66,00 9,17 9,42 6,70 7,05 Hram Rožice 65,50 65,70 9,30 9,40 6,75 6,85 Idila Sečovlje 65,30 66,15 9,25 9,50 6,65 6,95 »lirika Ilirska Bistrica 64,50 65,95 8,90 9,34 6,50 6,79 Mirika Slovenj Gradec 65,50 66,05 9,23 9,28 6,70 6,85 •lirika Postojna 65,35 65,85 9,15 9,35 6,71 6,77 Ulrika Sežana 65,36 65,70 9,18 9,30 6,71 6,77 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav 65,30 65,90 9,25 9,43 6,70 6,90 65,10 65,35 9,15 9,41 6,56 6,89 Kompas Hertz Celje* 65,50 66,00 9,20 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Velenje* 65,50 66,00 9,20 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Idrija* 65,50 66,00 9,20 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto* 65,50 66,00 9,20 9,40 6,50 6,80 65,50 66,00 9,20 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Krško* 65,50 66,00 9,20 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Bled* 65,50 66,00 9,20 9,40 6,50 6,80 Kompas Holidays 65,50 65,75 9,20 9,30 6,6U 6,90 Kompas Fintrade 65,50 65,75 9,25 9,41 6,70 • 6,89 Ubertas Koper* 65,20 65,99 9,12 9,35 6,63 6,85 j-iubljanska banka d.d. Lj. 65,05 66,90 9,19 9,50 6,60 6,89 p Dolenjska banka d.d. 65,00 66,40 9,20 9,45 6,60 6,90 ~ Banka Zasavje Trbovlje 64,50 66,00 9,17 9,38 6,45 6,80 ‘•B Splošna banka Celje d.d. 65,10 66,20 9,10 9,40 6,54 6,82 [■B Splošna banka Koper d.d.* 63,51 66,24 8,91 9,37 6,30 6,80 ‘■B Kreditna banka Mb d.d.* 64,50 66,50 9,10 9,40 6,40 7,00 MA Vir 65,30 65,80 9,00 9,38 6,70 7,00 Madai* 65,20 65,80 9,18 9,40 6,74 6,80 Media* 65,50 65,95 9,20 9,40 6,70 6,90 Niprom 1 65,40 65,70 9,28 9,38 6,65 6,90 Niprom II 65,40 65,70 9,28 9,38 6,65 6,90 Otok Bled 65,23 65,82 9,25 9,36 6,64 6,/8 rv Bigal Solkan Nova Gorica* 65,20 65,90 9,22 9,35 6,72 6,80 P|gal Kobarid* 65,20 65,90 9,22 9,35 6,72 6,80 Pigal Obutek* 65,20 65,90 9,22 9,35 6, n 6,80 Pigal Diskont* 65,20 65,90 9,22 9,35 6,72 6,80 Poštna banka Slovenije* 6,79 63,00 65,70 8,96 9,29 6,10 Probanka d.d. Maribor 64,30 66,30 9,10 9,30 6,40 6,90 °ublikum Ljubljana 63,45 65,64 9,21 9,34 6,75 6,89 Publikum Celje 65,41 65,68 9,20 9,29 6,60 6,83 Publikum Dobova 65,05 66,00 9,08 9,40 6,39 6,80 Publikum Kostanjevica 65,05 66,00 9,08 9,40 6,39 6,80 Publikum Krško 65,05 66,00 9,08 9,40 6,39 6,80 Publikum Maribor 65,30 65,89 9,24 9,29 6,30 6,79 Publikum Metlika 65,60 66,20 9,20 9,35 6,55 6,82 Publikum Mozirje 65,50 66,40 9,20 9,45 6,60 6,95 Publikum Novo Mesto 65,30 66,10 9,00 9,30 6,55 6,75 Publikum Piran 65,30 66,10 9,09 9,29 6,60 6,80 Publikum Tolmin 65,55 65,99 9,17 9,32 6,72 6,79 Publikum Sevnica 65,40 65,89 9,25 9,40 6,45 6,79 rUDiikum Šentilj 65,30 65,29 9,24 9,35 6,30 6,79 ^Dlikum Šentjur pri Celju 65,41 65,75 9,21 9,31 6,63 6,83 Publikum Trebnje 65,15 66,35 9,20 9,38 6,45 6,79 rublikum Zagorje 65,30 65,89 9,18 9,36 6,55 6,79 “Ublikum Žalec 65,41 65,74 9,22 9,32 6,60 6,81 •tuja 65,30 65,80 9,15 9,45 6,70 6,82 onaiaby Koper 65,15 65,98 9,00 9,40 6,64 6,85 Sit - on 65,20 66,20 9,20 9,42 6,20 7,00 fB d. d. Ljubljana* ** S]- hranilnica in posojilnica Krar Slovenijaturisf Jesenice 65,45 65,80 9,30 9,35 6,72 6,85 j 65,50 65,30 65,80 66,10 9,20 9,20 9,35 9,30 6,70 6,67 6,90 6,80 “ ovemjaturist Ljubljana S ovenijaturistzel. postaja Mb.* Novenijaturist Zel. postaja Lj.* lovenska investicijska banka* Sonce SZKB 65,45 65,30 65,45 65,40 65,30 65,85 66,80 65,75 66,20 65,80 9,30 9,20 9,26 9,20 9,20 9,40 9,30 9,38 9,40 9,38 6,73 6,10 6,62 6,40 6,62 6,85 6,75 6,85 6,88 6,88 65,20 66,00 9,17 9,42 6,70 7,05 idirarus Postojna mntours Domžale Tori* Tourist Service Portorož 64,68 66,02 9,05 9,35 6,60 6,90 65,30 65,80 9,20 9,50 6,70 7,00 65,40 65,90 9,20 9,45 6,60 6,95 64,65 66,45 8,90 9,40 6,50 6,90 as 65,50 65,70 9,20 9,30 6,65 6,80 Uplmo 65,40 65,60 9,22 9,34 6,75 6,85 m,Tan Kranj 65,60 65,80 9,25 9,35 6,70 6,90 Vilfan Radovljica velja danes: * Zaračunava 65,50 o provizijo 65,90 9,22 9,35 6,70 6,90 MENJALNICA HID A Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 59 z dne 25. marca — Tečaji veljajo od 26. 3. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 73,3275 73,5481 73,7687 Avstrija 040 šiling 100 901,2479 903,9598 906,6717 Belgija 056 frank 100 307,6658 308,5916 309,5174 Kanada 124 dolar 1 83,2575 83,5080 83,7585 Danska 208 krona 100 1650,5652 1655,5318 1660,4984 Finska 246 marka 100 1748,8510 1754,1133 1759,3756 Francija 250 frank 100 1864,8914 1870,5029 1876,1144 Nemčija 280 marka 100 6341,0113 6360,0916 6379,1719 Grčija 300 drahma 100 46,7340 46,8742 Irska 372 funt 1 — 154,6774 155,1414 Italija 380 lira 100 6,4773 6,4968 6,5163 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 7,0000 — Japonska 392 jen 100 88,5205 88,7869 89,0533 Nizozemska 528 gulden 100 5640,6466 5657,6195 5674,5924 Norveška 578 krona 100 1490,1376 1494,6215 1499,1054 Portugalska 620 escudo 100 68,1025 68,3074 68,5123 švedska 752 krona 100 1330,6612 1334,6652 1338,6692 Švica 756 frank 100 6853,3650 6873,9870 6894,6090 Velika Britanija 826 funt šterling 1 153,1988 153,6598 154,1208 ZDA 840 dolar 1 103,6755 103,9875 104,2995 Evropska Skupnost 955 ECU 1 122,8888 123,2586 123,6284 Španija 995 peseta 100 88,7108 88,9777 89,2446 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. ___________ Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 26. MARCA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1 )BLAGAJINIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI TO.JUNIJA 1993: 1,000,000 621,553 625,898 1,247,451 124,3106 125,1797 124,7415 100,000 62,155 62,590 124,746 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 25. MAREC 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Hida 6,00 8,30 Idila Sečovlje 6,00 8,00 LB Banka Zasavje Trbovlje 6,00 10,00 LB Kreditna banka Maribor 6,00 9,00 Libertas Koper 6,00 9,00 Ma Vir 8,00 9,00 Otok Bled 3,96 8,48 Slovenijaturisf 7,00 8,50 Sonce 6,00 8,30 Tentours Domžale 6,00 10,00 TORI* 7,00 9,00 Tečaj velja danes:", Zaračunavajo provizijo 25,- MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1570,00 1615,00 nemška marka 968,00 988,00 francoski frank 283,00 290,00 holandski gulden 856,00 880,00 belgijski frank 46,50 48,00 funt šterling 2325,00 2395,00 irski šterling 2320,00 2410,00 danska krona 250,00 258,00 grška drahma 6,60 7,50 kanadski dolar 1265,00 1305,00 japonski jen 13,30 13,90 švicarski frank 1045,00 1067,00 avstrijski šiling 136,70 141,00 norveška krona 226,00 233,00 švedska krona 202,00 208,00 portugalski escudo 10,00 10,80 španska pezeta 13,00 13,90 avstralski dolar 1110,00 1140,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,75 1,20 24. MAREC 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar . 11,3000 11,8000 kanadski dolar 9,050 9,4500 britanski funt 16,6000 17,4000 švicarski frank 745,0000 775,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden nemška marka 613,5000 689,8000 637,5000 715,8000 italijanska lira 0,7050 0,7450 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 143,5000 150,5000 finska marka 189,0000 199,0000 portugalski escudo 7,4500 7,8500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,6500 10,0500 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto1 0,0700 valute. 25. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1570,00 1615,00 nemška marka 965,00 985,00 francoski frank 283,00 293,00 holandski gulden 852,00 872,00 belgijski frank 46,30 47,70 funt šterling 2325,00 2375,00 irski šterling 2340,00 2390,00 danska krona 248,00 259,00 grška drahma 7,00 8,00 kanadski dolar 1245,00 1305,00 švicarski frank 1045,00 1068,00 avstrijski šiling 137,00 141,00 slovenski tolar 14,50 15,00 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 26. marca 1993 od 00.00 ure dalje r ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 940,9006 1946,9420 6620,0000 943,7432 1952,8240 6640,0000 Italija lira 100 6,7623 6,7828 V.Britanija funt 1 159,9392 160,4224 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar > okvirni. Pr tečaje na 1 ikonkre trgu de 108,2370 stnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 108,5640 ?no odstopanje iogovor, banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 65,90 66,20 SKB Banka d.d. DEM 66,15 66,35 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 26. marca 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 66,00 66,30 Bank Austria DEM 65,70 66,10 UBK banka DEM 65,75 66,15 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji vc deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne moremo obv nih tečajih. Zato vas prosimo, da službah. DEM HF so dolo inici Banke nije poveč sljajo za o ri večjih p na katere ezati proč renutni tet 66,05 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov ilivih in naku banke ne rr ajati valuto ;aj preverite 66,30 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj oremo vplF do objavlje-pri pristojnih MILANSKI DEVIZNI TRG 25. MAREC 1993 v LIRAH valuta O nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1600,590 — ECU — 1897,180 — nemška marka — 978,650 francoski frank — 287,820 — funt šterling — 2364,870 — holandski gulden — 870,450 — belgijski frank — 47,480 — španska pezeta — 13,700 — danska krona 254,670 — irski funt — 2378,480 — grška drahma — 7,190 — portugalski escudo — 10,520 — kanadski dolar — 1286,540 — japonski jen — 13,670 — švicarski frank — 1058,030 — avstrijski šiling — 139,080 — norveška krona • — 229,950 — švedska krona — 205,360 — finska marka — 269,980 — avstralski dolar — 1132,420 — C) indikativne kotacije zavoda Banca dltalia FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 25. MAREC 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,635 - francoski frank - 29,410 nizozemski gulden - 88,955 - belgijski frank - 4,852 « španska peseta - 1,399 - danska krona - 26,030 - kanadski dolar - 1,313 - japonski jen - 1,396 - švicarski frank - 108,080 - avstrijski šiling - 14,213 - italijanska lira - 1,021 - švedska krona - 20,985 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 25. MAREC 1993 država banka nakupni . prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,25 11,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 11,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,00 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 1 | 25. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6529,1274 6548,7737 6568,4200 Francija frank 100 13487,5230 13528,1080 13568,6920 Nemčija marka 100 45944,5970 46082,8450 46221,0940 Italija lira 100 47,3483 47,4908 47,6333 Švica frank 100 49552,5720 49701,6220 49850,7820 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1108,9855 1112,3225 1115,6595 Opomba: povzete I po Reuterju. 26. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 12893,7583 12932,5560 12971,3537 Kanada dolar 1 1193,6044 1197,1960 1200,7876 Francija frank 100 26681,0859 26761,3710 26841,6551 Nemčija marka 100 90727,0000 91000,0000 91273,1000 Italija lira 100 92,9044 93,1840 93,4636 Japonska jen 100 1268,3635 1272,1800 1275,9965 Švica frank 100 98000,7650 98295,6520 98590,5390 Velika Britanija funt 1 2192,8716 2199,4700 2148,8872 Slovenija tolar 100 MH 1420,0000 ■■ ZDA Tečaj HRD velja za ob dolar račun carir 1 d in starege 1485,2010 i deviznega varče 1489,6700 ivanja. 1494,1390 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji ’ prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1141,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 SVET Petek, 26. marca 1993 NOVICE NEMČIJA / ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE GOSPODARSKI SPORI MED AMERIKO IN EVROPO Peterle na Bavarskem Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na povabilo društva za zunanjo politiko odpotoval v Miinchen, kjer je predaval predstavnikom bavarskega političnega in jaunega življenja o Sloveniji in balkanski krizi, je sporočila služba za stike z javnostjo ministrstva za zunanje zadeve. Z ministrom za delo, družino in socialni red Gluckom naj bi se pogovarjal o razširitvi sodelovanja med Slovenijo in Bavarsko, ogledal pa naj bi si tudi proizvodnjo letaliških kontrolnih naprav v koncernu Siemens, kjer naj bi sesestal z vodstvom koncema. Danes bo imel zunanji minister v Kremsu na Donavi v organizaciji znanstvene akademije za Spodnjo Avstrijo uvodno predavanje na mednarodnem simpoziju o nacionalizmu. Napad japonskih skrajnežev TOKIO - V središču japonske prestolnice v bližini palaCe Akasaka, v kateri je japonski premier Mijazava priredil banket v Čast vietnamskemu kolegu Van Kietu, ki je v sredo pripotoval na petdnevni obisk na Japonsko, je v Četrtek ek-plodiralo blondirano vozilo. Kot je sporočila policija, so iz vozila neznanci, še preden je avtomobil eksplodiral, izstrelili tri rakete. Po poročilih policijskega tiskovnega predstavnika iz Tokia naj bi napad izvedli skrajneži, ki nasprotujejo japonski cesarski družini. (STA) Na Severnem Irskem ni miru BELFAST - Policija je sporočila, da so v Castle-rocku oboroženi neznanci med napadom na delavce na gradbišču v grofiji An trim ubili tri ljudi, dva pa ranih. Zgodaj v Četrtek pa so protestantski skrajneži napadli hiši dveh svetnikov socialno-demokratske in delavske stranke. 2e v sredo zveCer se je v Dublinu za mir v Ulste-rju zbralo veC kot 2.000 ljudi. Zborovanje je organizirala irska mati dveh otrok v protest proti sobotnemu atentatu IRE v VVarringtonu, v katerem je umrl triletni otrok, 47 ljudi pa je bilo ranjenih. Na severnem Irskem je bilo od leta 1969 ubitih 3.000 ljudi, samo letos pa že 200. (Reuter) Podtaknjen ogenj v domu za begunce SIEGEN - V Četrtek je v nemškem mestu Siegen, približno 75 kilometrov vzhodno od Bonna, izbruhnil požar v domu za begunce iz vzhodnoevropskih držav. Na sreCo ni bil nihče ranjen. Policija vzroke požara še raziskuje. Begunci iz siromašnejših vzhodnoevropskih držav so v tem mestu že mesece tarča napadov neonacistov in drugih pripadnikov desničarskih skrajnežev. (Reuter) Netanyahu vodi JERUZALEM - Izraelski radio je v Četrtek sporočil, da za mesto predsednika izraelskega Likuda po 150 tisočih preštetih glasovnicah elanov stranke vodi nekdanji veleposlanik v Združenih narodih Netanyahu, na drugem mestu pa je nekdanji zunanji minister Levy. Zmagovalec sredinih volitev bo zamenjal dosedanjega predsednika stranke Samirja, ki je bil na Čelu Likuda vse od leta 1983, ko je odstopil njen ustanovitelj Regin. Uradni viri trdijo, da še vedno obstaja možnost, da Netanyahu v prvem krogu volitev ne bo dobil potrebnih 40 odstotkov glasov in da Levy še naprej ostaja njegov resen tekmec. (STA) Estonija kmalu članica Sveta Evrope BRUSELJ - Odbor za politična vprašanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope je v Četrtek razpravljal o novih prošnjah držav za polnopravno članstvo v Svetu. Od vseh držav, ki so zaprosile za polnopravno članstvo, so ugodili le Estoniji. V Valleti na Malti, kjer se nadaljuje spomladansko zasedanje Parlamentarne skupščine te evropske ustanove, pa so poslanci odložili glasovanje o prošnji Slovaške in Češke, prav tako pa niso glasovali o sprejemu Romunije. Na zasedanju sodeluje tudi slovenska delegacija, ki jo vodi Borut Pahor. Glede na sklepe odbora za pravna vprašanja opazovalci menijo, da se bodo v prihodnje vrata v Svet Evrope še bolj zaprla, saj so poostrili zahteve in pogoje za polnopravno članstvo. (STA) Kancler Kohl v VVashingtonu Pogovori o Rusiji, Bosni in trgovini Vseh težav so krivi Japonci in Evropejci Nemški kancler in ameriški predsednik bosta pomemben del svojih pogovorov namenila gospodarskim zameram BONN - Nemški kan- ster Klaus Kinkel je na- skega sporazuma. Poga-cler Helmut Kohl je pri- mreC prejšnji teden izja- jan j a so namreč v teme-spel na uradni obisk v vil, da bi morali Borisa lju ogrožena zaradi re- Z dr užene države Ameri- Jelcina povabiti v Tokio, snih nesoglasij med ZDA ke. saj bi s tem zahodne dr- in Članicami Evropske Po pričakovanjih bosta žave nedvoumno izkaza- skupnosti. Uradni pred- z njegovim ameriškim le podporo njemu in pro- stavniki Bele hiše niso gostiteljem, predsedni- cesu reform. Po njego- hoteli komentirati ugi- kom Billom Clintonom, vem mnenju nosijo zaho- banj o domnevni Clin-namenila večino Časa se- dne države zgodovinsko tontonovi prošnji Kohlu, danjemu dramatičnemu odgovornost, saj je od naj Nemčija posreduje v položaju v Rusiji. Nem- njihove moralne, predv- trgovinskem sporu med ško zunanje ministrstvo sem pa finančne pomoči VVashingtonom in Pari-je sporočilo, da bo Kohl v marsičem odvisno po- zom. Clintonu predlagal, naj liticno preživetje Borisa Uradni nemški pred-Zahod poveča finančno Jelcina in s tem celoten stavniki že dalj Časa pou-pomoc Rusiji, sicer ute- proces demokratizacije v darjajo, da je potrebno gne le-ta zapasti v anar- Rusiji. preprečiti trgovinsko voj- hijo ali pa se bo Zahod Naslednja tema pogo- no med Z državami Ame-moral sprijazniti z neo- vorov naj bi bila vojna v rike in Evropsko skupno-komunistiCno diktaturo. Bosni in Hercegovini. stjo, zato je po njihovem Sogovornika bosta prete- Sogovornika naj bi pri mnenju sporazum v htala tudi možnost, da bi tem proučila predvsem okviru urugvajskega kro-ruskega predsednika Bo- težave, ki nastajajo pri ga pogajanj Gatt nujen, risa Jelcina povabili na angažiranju nemškega Opazovalci menijo, da vrhunsko srečanje se- vojnega letalstva ob poši- bo nova desnosredinska dmih industrijsko najra- ljanju človekoljubne po- vlada v Franciji bolj pri-zvitejših držav, ki bo ju- moči prebivalstvu BiH. pravljena na resna poga-lija v Tokiu. Nemška ustava namreč jan j a o spornih vpraša- Nemški zunanji mini- še vedno formalno pre- njih. (Reuter) poveduje nemškim oboroženim silam, da bi delovale zunaj nemškega ozemlja. Po mnenju zahodnih zaveznikov bi morala Nemčija v skladu s svojim strateškim programom in potenciali prevzeti aktivnejšo vlogo pri reševanju regionalnih konfliktov v Evropi in po vsem svetu. Opazovalci napovedujejo, da bosta sogovornika poskušala najti tudi kompromisno rešitev, ki naj bi omogočila skleni- Helmut Kohl (Foto: AP) tev svetovnega trgovin- Bill Clinton (Foto: AP) •Ji:.. Clintonovi gospodarski ukrepi so izzvali burne reakcije v večini, Ce že ne vseh panogah ameriškega gospodarstva. Ena izmed najbolj prizadetih panog je letalska industrija, ki se v zadnjih letih srečuje z različnimi težavami; prav gotovo si ni nihče izmed menedžerjev ali delavcev ni želel še klofute s strani predsednika oziroma državne administracije. Po objavi gospodarskega načrta se je najhitreje odzval ameriški gigant Boeing, ki je napovedal, da bo v prihodnje odpustil kar 28 tisoč zaposlenih. Takšno število seveda nepristranskemu opazovalcu zbuja začudenje, še veCji pa je bil šok za vse potencialne »pripadnike« skupine 28 tisočih delavcev, večinoma strokovnjakov z visoko izobrazbo. Boeingova napoved odpuščanja tako velikega števila zaposlenih je izzvala plaz reakcij na različnih področjih. Naraslo je število kritik gospodarskega načrta, mnogi so se zamislili nad usodo razvoja visoke tehnologije. Predsednik Clinton se je moral na kritike takoj odzvati in začel pojasnjevati, da si v bistvu prizadeva za ohranitev in spodbujanje raziskav in proizvodnje izdelkov visoke tehnologije. Obenem pa nic kaj diplomatsko začel kriviti za krizo v ameriškem gospodarstvu Evro- SEVERNA KOREJA Pjongjang grozi svetu z jedrskim orožjem Andrew Steele / Reuter PJONGJANG - Mirovne sile OZN so sporočile, da na meji med obema Korejama ni opaziti povečane stopnje napetosti, Čeprav je Severna Koreja še enkrat odločno zavrnila možnost, da bi še naprej ostala podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (sporazum NPT). Zahodne države, posebno še ZDA, že dalj Časa sumijo, da režim v Pjongjangu razvija svoj lastni jedrski program, ki naj bi Ljudski demokratični republiki Koreji priskrbel jedrske bojne glave. Zato je Mednarodna agencija za atomsko energijo s sedežem na Dunaju zahtevala od severnokorejskih oblasti, naj omogočijo strokovnjakom Agencije vpogled v objekte, kjer naj bi LDR Koreja hranila substance, nujno potrebne za izdelavo jedrskega orožja. Severnokorejske oblasti so odločno zavrnile to zahtevo, Ceš da pomeni vmešavanje v notranje zadeve in grob napad na državno suverenost LDR Koreje. David Kyd, tiskovni predstavnik agencije, je povedal, da 31. marca poteče zadnji rok, in Ce oblasti v Pjongjanju ne bodo pripravljene omogočiti strokovnjakom LABA, da opravijo pregled, bo Svet direktorjev agencije o stališču LDR Koreje obvestil Varnostni svet OZN, ki bo ukrepal naprej. Po mnenju večine svetovnih državnikov pomeni stališče oblasti v Pjongjangu resno grožnjo svetovnemu miru in stabil- nosti, posebno še na Daljnem vzhodu. Ameriški predsednik Bill Clinton je mnenja, da bi bila usodna napaka, Ce bi Severna Koreja odstopila od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. To bi po Clintonovem mnenju prizadelo predvsem preproste ljudi v LDR Koreji, saj bi s tem nerazumnim dejanjem LDR Koreja samo sebe osamila. Južno-korejski zunanji minister Han Sung-joo pa je izjavil, da bo Južna Koreja zahtevala od Varnostnega sveta OZN, naj razpravlja o uvedbi sankcij proti Severni Koreji, ne glede na to, ah bodo oblasti v Pjongjangu pristale na prihod mednarodne ekipe strokovnjakov. Pjon-gjanški režim, ki je po Han Sungovem mnenju preostanek hladne vojne, naj bi skušal tako ustra- hovati svojo okolico, posebno pa še demokratično Republiko Korejo. Južnokorejski zunanji minister je še povedal, da bo Varnostni svet o tej zadevi verjetno razpravljal že 10. aprila, Ce LDR Koreja ne bo prej spremenila svojega sedanjega stališča. Zunanje ministrstvo LDR Koreje pa je v posebni izjavi obtožilo ZDA in Južno Korejo, da izvajata provokativne vojaške vaje v neposredni bližini meje med obema Korejama. Na njih naj bi po severnokorejskih podatkih sodelovalo veC kot 300 vojaških letal. Vzporedno naj bi južno od Seula potekale tudi velike vojaške vaje južnokorej-ske pehote, v katerih sodeluje še 40 vojaških letal. grozila, da bo z enim samim silovitim udarcem kaznovala vsako dejanje, ki bo uperjeno proti njeni suverenosti in celovitosti. Po mnenju severnokorejskih oblasti gre pri tem za dobro premišljen in načrtovan pritisk na LDR Korejo, ker ta noCe pristati na ameriško zahtevo, naj ne odstopa od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. V bistvu pa naj bi šlo za del širše zarote imperialističnih sil, ki skušajo uničiti socialistično družbeno ureditev v severnem delu Korejskega polotoka, piše v sporočilu zunanjega ministrstva LDR Koreje. Tiskovno predstavništvo zunanjega ministrstva Republike Koreje je že zanikalo severnokorejske obtožbe in jih označilo za neresnične in' brezpredmetne. (Reuter) Severna Koreja je Marko Krautberger pejce in Japonce. V svojem nastopu v Boeingovi tovarni v Seattlu si je privoščil celo izjavo, da do takšnega položaja ne bi prišlo, Ce ne bi evropski Airbus nelojalno tekmoval z ameriškimi proizvajalci letal. S to izjavo je le še spodbudil boj med ameriškimi proizvajalci letal in evropskim Airbusom, ki je pred leti zaustavil monopol ameriških letalskih tovarn. Airbus združuje veC evropskih proizvajalcev letalske opreme, ki jim Američani očitajo, da niso klasična podjetja in ne delajo z dobičkom, ampak jih podpirajo matične države, ki izgubo Airbusa poravnavajo z denarjem iz državnih proračunov. Takšna konkurenca ameriškim proizvajalcem, ki nimajo za seboj tolikšnih državnih sredstev, nikakor ni po godu. Tudi zaradi tega ne, ker so vse od druge svetovne vojne vladali na področju proizvodnje potniških leteti in neusmiljeno obračunavali z vsemi morebitnimi tekmeci. Manjšim podjetjem iz drugih držav so puščali le majhen košCek svetovnega tržišCa potniških letal. Toda to tržišče že nekaj let ne potrebuje tolikšne količine letal, kot jih lahko veliki proizvajalci izdelajo. Povpraševanje po letalih upada, letalske družbe propadajo, manjša se število potnikov, v svetu pa je tudi čedalje več rabljenih letal, ki so se še vedno sposobna obdržati v zraku. To je pa za marsikatero letalsko družbo tudi dovolj. Manjše družbe iz gospodarsko šibkejših držav namreč raje kupujejo cenejša rabljena letala, veliki letalski prevozniki pa zaradi manjšega števila potnikov ne naročajo veC toliko novih letal kot nekoč. Svoje flote celo krčijo, dajejo letala v najem, prodajajo ali pa pošiljajo na posebna letališča, ki so se množično začela pojavljati predvsem v ameriških puščavah z ugodnimi klimatskimi razmerami. Eno izmed takšnih letališč je v puščavi Moja-va, blizu letalskega oporišča Edvvards. Na tem »skladiščnem« letališču, kjer je mnogo manj vzletov kot pristankov, se kopičijo odvečna letala, ki jih letalske družbe uskladiščijo za krajši ali daljši čas, velikokrat pa tudi za vedno. Med njimi so rabljena, pa tudi popolnoma nova letala, ki so iz tovarne priletela naravnost v puščavo, Ce je letalska družba, ki je letalo naročila, propadla, preden je bilo letalo izdelano. In da bi bila ironija Se večja - ta nova letala imajo trenutno veliko manj možnosti za ponoven vzlet kot veteranska letala, ki jih usode v puščavi ponavadi odrešijo vsaj »eksotične« letalske družbe iz dežel tretjega sveta, ki pac nimajo dovolj denarja za nakup novih ali le malo rabljenih letal. BELGIJA / VLADNA KRIZA Belgijci proti vladni koaliciji BRUSELJ - Belgijska liberalna opozicija je v torek zahtevala nove volitve, medtem ko si kralj Baudo-uin še naprej prizadeva, da bi preprečil zlom vladne koalicije, ki je na oblasti leto dni. V torek zveCer je premier Jean-Luc Deha-ene ponudil svoj odstop, potem ko so pogajanja o zmanjšanju proračuna, vrednem 3, 7 milijarde dolarjev, zašla v slepo ulico. 45 odstotkov Belgijcev meni, da bi moral sprejeti premierov odstop, kot sledi iz telefonske raziskave, ki jo je v Četrtek objavil Časopis Libre Belgique. Ta raziskava je prav tako pokazala, da kar 61 odstotkov vprašanih ne zaupa vladi in podpira zahtevo obeh liberalnih strank, naj bodo volitve »v najkrajšem možnem Času«. Ce bi bile volitve danes, bi opozicijski flamski Liberalci dobili 8 odstotkov glasov veC na Flamskem, v primerjavi z volitvami, ki so bile novembra 1991. Obe flamski stranki vladne koalicije, krščanski socialisti in socialisti, nazadujeta na Flamskem, saj je njihove glasove očitno zaCela pobirati flamska nacionalistična fronta. V Valoniji bi socialisti prav tako dobili manj glasov, podobno tudi Krščanski socialisti. Tudi v Bruslju bi za koalicijo glasovalo manj vprašanih. Skrajno desničarska Nacionalna fronta pa bi dobila kar dva odstotka veC glasov; tako bi zanjo glasovalo 7, 9 odstotka vprašanih. »Bolje je, da se razidemo zdaj in volilcem ponudimo priložnost, da se izrečejo o novi politiki,« je izjavil vodja francosko g°' vorecih liberalcev Jean Gol. V Četrtek se je kralj srečal s predsednikom frankofonske socialistične partije in pozneje na pog°' vor poklical tudi guvernerja centralne banke. Socialistična stranka je onemogočila sporazum o zmanjšanju proračuna, ker se m strinjala z zamrznitvijo plač. V najkrajšem Času bj morali razrešiti krizo tum zato, da bi ohranili zaupa( nje v belgijski frank, ki51 je nekoliko opomogel, k° je centralna banka zvišala obrestno mero. Dehaene je prav tako sredi reform, k naj bi jih potrdil parlament v zvezi s prizadevanji, da bi država postala bolj federalna, hkrati pa julija pride na vrsto za prevzem predsedstva ES. (Reuter) FRANCOSKE GOSPODARSKE DILEME Kaj je pametni kapitalizem? PARIZ - Številni kritiki očitajo Zahodu, da državam nekdanjega realsocialističnega sistema ne znajo pojasniti, kaj sploh je kapitalizem in kako najbolje deluje. Nic Čudnega, saj to tudi zahodnjakom samim ni najbolj jasno. Ob gospodarski recesiji in Čedalje hujšem mednarodnem tekmovanju se namreč tudi razviti svet zmeraj bolj ogorčeno prepira o vprašanjih privatizacije, vloge vlade v gospodarstvu in pomoči slabše poslujočim podjetjem. Jean Peyrelevade, predsednik naj-veCje francoske zavarovalniške družbe Union des Assu-rances de Pariš, trdi v svoji novi knjigi, da je še najbolje organizirana Francija. Država Alan Wheatley nadzoruje velika podjetja, zato lahko strateško vpliva na gospodarske tokove. Avtor občuduje tudi nemški sistem tesne povezave med finančnimi vrhovi in industrijo, medtem ko je po njegovem mnenju pretirani laissez-faire zdesetkal britanske gospodarske sposobnosti. Socialist Peyrelevade, ki bo najbrž po nedeljskem drugem krogu francoskih volitev izgubil službo, zagovarja francoski val nacionalizacije velikih podjetij na začetku 80. let z besedami, da bi francoski industrijski velikani brez državne pomoči propadli. Francija na- Aancoskj bek>bi iarHb«i tr' larstvo.«-o knjig0 _ ^ Vi rn d bodo jnju bo- SRBIJA / STAVKA HRVAŠKA / PRIVATIZACIJA NOVICE Srbski delavci do danes niso dobili niti februarskih plač Stavko vodi neodvisni sindikat ki oblastem očita, da so edini in izključni krivec za vse težave, v katerih sta se znašla Srbija in srbsko delavstvo Dragan Perkovič / Beograd Beograd - Danes Srbija stavka. Tako je vsaj napovedal neodvisni sindikat. To naj bi bila opozorilna stavka, ki naj bi republiško vlado in gospodarsko zbornico prisilila, da izpolnjujeta svoje obljube. Obe omenjeni ustanovi sta namreč s sindikati podpisali sporazum, v katerem sta obljubili, da cene ne bodo divljale, da vlada ne bo dovolila bistvenih podražitev osnovnih živil in komunalnih storitev. Ker se dogaja ravno nasprotno, so se neodvisni oziroma samostojni sindikati odločili organizirati stavko, ki bo po Srbiji trajala med 10. in 11. uro dopoldne, medtem ko bo Beograd, kjer so sindikati bolje organizirani, stavkal od 7. do 22. ure. Zaustavile se bodo tovarne, družbene organi-zacije in druge ustano-vUrVmedtem ko bodo trgovine, nujne zdravstvene in servisne dejavnosti delale po običajnem nedeljskem urniku. Bistveno je zredčen tudi mestni potniški promet. Navedimo samo nekaj primerov nemogočih okoliščin, ki so prisilile tukajšnje delavce k temu skrajnemu koraku. Nekaj vec kot 1.600 de- lavcev beograjskega podjetja za čiščenje ulic se zdaj ni dobilo 30 odstotkov februarske zajamčene plaCe kot tudi še ne že zdavnaj obljubljene marčevske akontacije. PlaCe ni dobila tudi vrsta drugih industrijskih podjetij, ki jim izplačuje denar Beoban-ka, ker ta preprosto nima gotovine. Kaže, da brez novega tiskanja dinarjev ne bo šlo. Kajti z denarjem, ki ga za svoje delo dobivajo zaposleni v Srbiji, se preprosto ne da živeti. Statistiki pravijo, da povprečna plača znaša 52 nemških mark (seveda, izračunano po Črnem tečaju, po katerem je treba marko plačati 20.000 dinarjev). Da pa bi štiričlanska družina vsaj za silo pre-životarila mesec, je bilo treba na primer marca samo za hrano odšteti približno 170 mark. Naj k temu dodamo se podatek, da je v Srbiji naj-dražji bencin na svetu, saj je ta teden cena enega litra, ki ga lahko kupite samo na Črno, poskočila že na 5 nemških mark! Skratka, danes imajo stavkajoči delavci za to dejanje tisoče razlogov. Žalostno pa je, da se jim pišejo še slabši Časi. Marca 1991 zborovanja opozicije, danes stavka (Foto: Srdjan Zivulovič - TRIO) Lastninjenje je glavni vir kriminala Ramiz Mehulič / Zagreb ZAGREB - Ob preobrazbi družbene lastnine v zasebno je na Hrvaškem prišlo do cele vrste težav. Dolgo so krožile kuloarske govorice, da poteka privatizacija mimo zakona in da v samem zakonu obstajajo številne vrzeli in modeli, s pomočjo katerih je mogoče Cez noc obogateti. V središču pozornosti javnosti so se znašli menedžerski krediti, ki so jih posamezne banke dajale direktorjem samo zato, ker so paC direktorji in ker naj bi bil njihov interes za uspešno poslovanje podjetja najvecji. Tako so se posamezniki brez prebite pare v žepu dokopali do celih tovarn. Drug model preobrazbe obstaja v tem, da lastno podjetje postopoma spravite v stečaj in ga potem kupite po znatno nižji ceni od njegove dejanske vrednosti, in izjemno ugodna ponudba delnic zaposlenih, ki jih je kasneje mogoče kupiti za nekajkrat nižjo ceno od dejanske, pozneje pa prodati - velikokrat pod pritiskom - svojemu delodajalcu, za nekoliko višjo, a vendarle še neprimerno nizko ceno glede na dejansko vrednost. V okviru programa zatiranja kriminala na Hrvaškem se je hrvaška vlada odločila za revizijo preobrazbe v vec kot 170 podjetjih, med katerimi so nekateri za hrvaške razmere pravi gospodarski giganti. O razširjenosti kriminala na Hrvaškem govori tudi del poslanice predsednika Tudmana, ki je posvečen prav tej problematiki in ga je predsednik prebral na prvi seji županij skega doma sabora. Hrvaški sklad za privatizacijo trenutno preverja približno 170 primerov preobrazbe lastnine. Doslej so obdelali podatke za 124 podjetij, med drugim tudi v Croatia Recerdsu, v podjetju Medika, ki mora odpraviti nepravilnosti, v podjetju Elektroda in še celo vrsti drugih večjih in manjših podjetij, katerih imena do pred kratkim javnosti še niso bila znana. Direktor Sklada za privatizacijo meni, da se okrog preobrazbe v vsakem primeru dviga preveč prahu. Hkrati napoveduje, da bodo kljub trenutnim težavam do začetka avgusta lahko rešiti vse zahteve po preobrazbi. Po najnovejših podatkih so doslej izdali blizu 1600 odločb za privatizacijo, v skupni vrednosti 13 milijard mark, ocenjujejo pa, da bo vec kot 60 odstotkov gospodarstva (nekateri omenjajo celo 80 odstotkov) ostalo v državnih rokah; prav toliko, kot si je s kolektivizacijo pridobila nekdanja Jugoslavija takoj po vojni. Združeni narodi potrebujejo več denarja ŽENEVA - Organizacije, ki v okviru Združenih narodov skrbijo za človekoljubno pomoč republikam nekdanje Jugoslavije, nujno potrebujejo vec denarja. V ta namen je Visoki komisariat ZN za begunce v Četrtek v Ženevi pripravil konferenco vseh držav, ki prispevajo pomoč. Na njej sodeluje 50 držav in mednarodnih organizacij. Po podaktih Visokega komisariata bodo Združeni narodi konec tega leta morali skrbeti za približno 4 milijone beguncev iz nekdanje Jugoslavije, za to pa bodo porabili 840 milijonov dolarjev. (STA) Za poostritev embarga proti ZRJ BUKAREŠTA - Predsednik skupščine Zahodnoevropske unije Harmut Soell naj bi se prihodnjo sredo v Bukarešti sestal z romunskim predsednikom Iliescujem.Osrednja tema srečanja bo pomoč ZEU Bukarešti pri poostrenem nadzoru prometa po Donavi in zaostritev embarga proti samozvani ZRJ. Ker imata Bolgarija in Romunija težave pri nadzoru prometa in preprečevanju pošiljanja blaga v ZRJ, je VVashington državama obljubil tri hitre patruljne Čolne, s katerimi bi nadzornim organom na Donavi olajšali delo. (Reuter) Hrvaška med demokracijo in cevmi ZAGREB - Hrvaške politične razmere se vse bolj zaostrujejo in so vse bliže razpletu. O tem govorijo tudi besede podpredsednika hrvaške vlade Mladena Vedriša, ki je na novinarsko vprašanje, kaj bo z vlado, izjavil: »V prihodnjih sedmih dneh se bo odločalo med demokracijo in kratkimi cevmi.« Prav tedaj pa je v novinarski sobi zazvonil telefon. Glas iz Šibenika je sporočil: »Ravnokar smo po zraku dobili deset poslanic.« To v prevodu pomeni, da je padlo deset granat, torej predsednikovih poslanic svojemu saboru in narodu. (G. M.) Intelektualci o makedonsko-grških odnosih OHRID - V Četrtek se je na Ohridu začelo štiridnevno srečanje med grškimi in makedonskimi intelektualci, na katerem razpravljajo o številnih problemih med državama, ki jih uradni politiki še vedno niso rešili. Za zdaj so se dogovorili, da bodo ob koncu srečanja sprejeli uradno sporočilo, ki ga bodo poslali mednarodnim organizacijam. (STA) B I H Posilstvo kot napad na vero in tradicijo Vesna Andree / Sarajevo SARAJEVO - Posilstvo spada med najbolj specifična kriminalna dejanja. Posledice posilstva ne vplivajo samo na fizično zdravje žrtve, ampak predvsem na duševno. Žrtev tovrstnega nasilja je običajno ženska, ki ostane zaznamovana in osramočena v svoji okolici, velikokrat pa jo preganja tudi absurdni občutek krivde, da je do tega sploh prišlo. Znani so Številni primeri, ko je zaradi predsodkov žrtev trpela veliko hujše posledice, javnost pa jo je obsojala ostreje kot storilca. Prav zato, ali mogoče kot posledica tega, je seksualno dejanje v svojem izkrivljenem pomenu, se pravi ne kot dejanje ljubezni, vsebovano tudi v psovkah vsakdanje, poulične govorice. Imeti Zensko, ne da bi ona to hotela, biti z njo grob in jo potem pustiti ponižano, je zadovoljstvo tistih, ki nikoli niso spoznali, kaj je ljubezen. Med obiljem psovk so najbolj žaljive tiste, ki se nanašajo na seksualno bitje ženskih elanov družine, tistega, na katerega se psovka nanaša. Seveda si tisti, ki izreka tovrstne grožnje, ne zeli imeti spolnega odnosa z materjo ali sestro prizadetega, hoče ga le čimbolj užaliti in osramotiti njegovo družino. V vojni posilstvo ni vec samo zločinsko dejanje posameznika, ampak kolektivna drža agresorja. Po vojaški zmagi na kakem področju je poraženca treba tudi ponižati m osramotiti, ne samo kot vojaka, ampak tudi kot Človeka. Temu je namenjeno množično posi- ljevanje žensk. V Bosni pa je ta zločin se kaj vec kot sestavni del agresije. Govorijo o številki 30.000 žensk v BiH, ki so bile žrtve seksualnega nasilja. V večini primerov so bile to Muslimanke z vasi, kar odpira nove razsežnosti problema. Znano je, da so muslimanske ženske, zlasti tiste, ki ne živijo v mestnih okoljih, ki so vzgojene zelo tradicionalno in patriarhalno. Deklice odraščajo ločeno od svojih sovrstnikov nasprotnega spola in zelo redko se dogaja, da imajo spolne odnose pred zakonom. V zakon potemtakem vstopajo nedotaknjene in tako v celoti pripadajo svojemu moškemu - v simboličnem, pa tudi v fizičnem smislu. Posilstvo tradicionalno vzgojene Muslimanke je zato še posebej globoka žalitev za žrtev in njeno družino. Gre za napad na muslimansko kulturo, tradicijo, na tisto, kar je sveto, gre za napad na nacijo. V veliko primerih ujete Muslimanke odpeljejo v javne hiše. Tam jih toliko Časa posiljujejo, dokler ne zanosijo. Potem jih imajo v ujetništvu, vse dokler nosečnost ne postane tako visoka, da ni vec mogoče opraviti abortusa. Takrat jih spustijo iz ujetništva in ne preostane jim drugega, kot da rodijo. Potem ko so te ženske pretrpele vsa zverinstva, mesece nosečnosti in rojstvo, rodijo otroke, ki imajo matere samo v formalnem, biološkem smislu. Zenske, ki so pretrpele vse to, teh otrok niso pripravljene sprejeti za svoje. Za te nesrečnice tudi njihovo življenje ni- ma vec nobenega smisla, ko so devet mesecev nosile v sebi nekaj, kar je plod zla, kar je zlo samo po sebi. Na tisoče otrok, ki so rojeni kot posledica posilstev v Bosni, bo najve-Cja moralna preizkušnja 20. in 21. stoletja. Kaj narediti s temi majhnimi živimi bitji? Njihovi očetje so neznani, hkrati so zločinci in njihove matere jih niso nosile po svoji volji. Ni jasno, kako poskrbeti za te otroke. Bo to naloga državnih organov BiH ali svetovnih organizacij, kot sta RdeCi križ in Unicef? Ker se ta vojna vse bolj spreminja v vprašanje svetovnih razsežnosti, saj bi jo lahko pravočasno še preprečili, a je niso, bi se zdaj lahko vsaj tega velikega problema lotili z vso resnostjo. Množična posilstva v Bosni so zagotovo gradivo za preiskavo vojnih zločinov tudi kot splošno uporabljene metode etničnega čiščenja. A Cez nekaj let, ko bodo ti otroci odraščali, bodo začutili potrebo po identiteti. Prav zdaj se rojeva generacija tistih, ki vse življenje ne bodo vedeli, kdo so in čigavi so, vse življenje pa bodo živeli s spoznanjem, da so plod zla, ki ga je nekdo povzročil. Kdo bo iz njih naredil ljudi - ki se bodo sposobni učiti, rojevati, ljubiti, živeti... 2e zdaj je treba začeti reševati ta problem, sicer bodo imeli gospodarji vojne in miru na svoji vesti veliko generacijo, nekaj tisoč obupanih, katerih edina krivda je, da so živi. UNICEF / ČLOVEKOLJUBNE AKCIJE Nujen klic za pomoč lačnemu Balkanu Agencije Združenih narodov ne zmorejo vsega PARIZ - V Četrtek je v Parizu Unicef sprožil »nujen klic za pomoč« nekdanji Jugoslaviji, saj so se od decembra 1992 razlogi za nujno Človekoljubno pomoč »skrajno zaostrili«. Pri Unicefu so v svojem sporočilu podčrtali, da se je »število tistih, ki bi morali dobiti to pomoč, povečalo za 25 od-stokov v zadnjih treh mesecih«, zlasti še v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, »kjer bi to pomoč moralo prejemati od 2,350.000 do 3, 080.000 upravičenih«, ter da je uresničevanje teh programov zelo oteženo zaradi vojne v obeh pokrajinah kakor tudi zaradi »politike sankcij«. »Očitno je - kot je poudarjeno v sporočilu, da vse agencije Združenih narodov, ki sodelujejo v tem klicu na pomoč, ne morejo zadostiti vsem potrebam, vendar pa so dodatni viri za pomoC še kako nujni«. Unicef bo za te namene poskrbel z 48,9 milijona dolarjev znotraj proračuna, ki se je povzpel že na 840,3 milijona dolarjev, ki so razdeljeni na posamezne postavke za zdravstvo, prehrano in sanacijo ter za vojne žrt-, ve. Poročilo ugotavlja, »da je vsem oviram navkljub precejšen del nujne pomoči vendarle prišel v prave roke«. (AFP) ALBANIJA / ODPIRANJE V SVET Bunkerji v pričakovanju zla, vojakov zveze Nato in turistov še vedno ostajajo TIRANA - Nova demokratična oblast v Albaniji ima za svoj najvecji uspeh na obletnico svoje zmage v državi orlov odpiranje še do nedavno najbolj izolirane države na svetu navzven. Albanski predsednik Berisha, ki je brez kaplje krvi prevzel predsedniško mesto od pol stoletja vladajočih komunistov, imenuje ta proces »debun-kerizacija« države. Vendar pa so bunkerji, ki jih je dal zgraditi nekdanji diktator Enver Hoxha, še vedno na svojih mestih, videti pa jih je skoraj na vsakem koraku - tudi v središčih mest - kjer stojijo Slobodan Rackovič in STA kot priCe nekega Časa in režima, ki nima primere v novejši zgodovini Stare celine. Najbolj osupljivo pa je, da očitno nihče ne razmišlja o odstranitvi. Se vedno pridejo prav, kadar se je treba na hitro umakniti pred dežjem, vzdolž 15 kilometrov dolge obale Drača pa sluzijo kot kabine za preoblačenje redkim kopalcem. Veliko število tujih vojaških opazovalcev in premiki albanskih tankov k jugoslovanski meji so zagotovo znamenje, da bunkerjev še lep Cas ne bo- do umaknili. Varnost Albanije je v neposrednem interesu zveze Nato in njenih Članic, je komentator Radia Tirana povzemal besede generalnega sekretarja zveze Nato VVernerja. Ta je med tridnevnim obiskom v Tirani poudaril, da bo Nato pomagal Albaniji, Ce bo potisnjena v spopade na tleh nekdanje Jugoslavije. Ameriški predsednik Clinton pa je predsedniku Berishu v posebnem pismu zagotovil podporo albanskemu narodu, ki je zaskrbljen zaradi krize na Balkanu. AUKIA AIKVVAVb VOZNI RED OD 28. MARCA 93 - 25. OKTOBRA 93 RELACIJA______ DNEVI ODHOD PRIHOD LJUBLJANA- FRANKFURT LJUBLJANA - FRANKFURT LJUBLJANA - FRANKFURT UUBLJANA-FRANKFURT LJUBUANA-FRANKFURT FRANKFURT -LJUBLJANA FRANKFURT-UUBUANA FRANKFURT -LJUBLJANA UUBUANA-LONDON LONDON - UUBUANA UUBUANA-MOSKVA UUBUANA-MOSKVA MOSKVA-UUBUANA MOSKVA - UUBUANA UUBUANA -MUNCHEN UUBUANA-MUNCHEN MUNCHEN-UUBUANA MUNCHEN-UUBUANA UUBUANA - PARIZ UUBUANA-PARIZ (od 14. maja) PARIZ-UUBUANA PARIZ-UUBUANA (od 14. maja) UUBUANA-RIM (od 04. maja) RIM - UUBUANA (od 04. maja) UUBUANA - SKOPJE UUBUANA-SKOPJE UUBUANA-SKOPJE SKOPJE-UUBUANA SKOPJE-UUBUANA SKOPJE-UUBUANA SKOPJE - UUBUANA SKOPJE-UUBUANA SKOPJE - UUBUANA SKOPJE-UUBUANA UUBUANA-TIRANA UUBUANA-TIRANA TIRANA-UUBUANA TIRANA-UUBUANA UUBUANA-DUNAJ DUNAJ - UUBUANA UUBLJANA-ZURICH UUBLJANA-ZURICH UUBUANA-ZURICH ZURICH - UUBUANA ZURICH - UUBUANA ZURICH-UUBUANA ZURICH - UUBUANA MARIBOR-FRANKFURT FRANKFURT-MARIBOR MARIBOR-SKOPJE MARIBOR-SKOPJE SKOPJE - MARIBOR SKOPJE-MARIBOR --3---- 07.20 09.50 ----5-7 07.35 10.05 1 ....... 08.00 10.25 -2-4--- 08.45 10.05 1234567 15.05 16.25 -2-4--- 10.50 12.05 1-3-5-7 10.55 13.15 1234567 17.25 18.40 --3-567 14.15 15.25 --3-567 16.30 19.30 08.05 09.40 11.00 14.20 ---4--- 09.05 14.00 ......7 15.35 20.30 ---4--- 15.00 16.20 ......7 21.30 22.50 1234-6- 09.25 10.55 ----5-7 15.25 16.55 1234-6- 11.50 13.10 ----5-7 17.30 18.50 --3---7 14.40 16.25 ----5-- 14.40 16.25 --3----7 17.25 19.10 ---5-- 17.25 19.10 - 2- - 5 - - 08.35 10.15 - 2- - 5 - - 11.00 13.10 ----5-- 07.00 09.30 -23---- 08.00 09.30 1234567 20.20 21.50 1--4— 06.00 07.40 -2--5-6 06.20 08.00 -3---- 11.50 13.30 .....6- 12.30 14.10 -2....... 17.45 20.25 --3---- 20.00 21.40 ----5-- 20.00 22.35 -2....... 17.50 19.20 - -3 - - 6- 20.15 21.45 ---4— 05.50 07.20 --3---7 06.15 07.45 1-3-5-7 15.40 16.50 1-3-5-7 18.00 19.10 .....6- 07.20 09.05 1-4— 08.10 09.55 -23-5-7 08.45 09.55 1........ 10.45 12.25 -23-5-7 10.55 11.55 ---4--- 10.55 12.35 .....6- 11.00 12.40 1-3-5-7 08.35 10.05 1 -3-5-7 10.50 12.15 -5 - 08.00 09.30 -2....... 09.00 10.30 -2....... 17.45 19.20 ----5-- 20.00 21.35 UUBUANA - MANCHESTER (od 14. maja) -2-4---MANCHESTER-UUBUANA -2-4 — Rezervacije in informacije: ADRIA AIRVVAVS Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel: 061/118-155, prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel: 061/^13-312 ADRIA AIRVVAVS Maribor, Cankarjeva 3, tel: 062/27-038 VLADNI UKREPI Znižanje cestne takse Uvoz predmetov brez plačila carine do 200USD DRŽAVNI ZBOR / TRETJI DAN ZASEDANJA Mile Čuk LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji sprejela vrsto za širšo javnost zanimivih odlokov in uredb. Glede na to da se ta mesec izteka rok za prijavo dohodnine za lansko leto, je zlasti zanimiv vladni sklep, da predvideno zmanjšanje osnove za izračun dohodnine do deset odstotkov lahko uveljavijo tudi tisti, ki so v letu 1992 svoja sredstva vlagali v obveznice, delnice in druge vrednostne papirje. Cene učbenikov so preprosto zamrznili, saj so založniške hiše lani nekatere učbenike podražile tudi za veC kot 200 odstotkov. Vlada je zavrnila Petrolovo prošnjo za zvišanje cene zemeljskega plina za 34, 3 odstotka. Problemi, ki zadevajo to vprašanje, se tako prenašajo na cas, jco bo izdelana analiza o medsebojnih razmerjih cen vseh energentov. Na podlagi utemeljitev avtoprevoznikov so spremenili pred kratkim sprejeto uredbo o 200-odsto-tnem zvišanju cestnih taks. Ta nadomestila se bodo po novem povečala le za 100 odstotkov, pri Čemer je vlada upoštevala težave, ki jih imajo avtoprevozniki z izgubo jugoslovanskega trga, pa tudi z inflacijo, ki je lani znašala približno 100 odstotkov. Tistim, ki so povečano cestnino že plačali bodo razliko v ceni vrnili. Cene premij za obvezno zavarovanje osebnih avtomobilov pa se bodo povečale le za 5 odstotkov. Vlada je tudi za dva meseca podaljšala veljavnost odloka, po katerem sama določa cene v mestnem in primestnem prometu. S tem je zavrnila predlog, da bi se ta pristojnost prenesla na občine in mesto.Sprejeli pa so tudi predlog za spremembo zakona o carinski službi. Večina predlaganih dopolnil se nanaša na dodatna pooblastila carinske službe pri nadzoru na nekaterih mejnih prehodih. Spremenili so tudi uredbo o vrednosti blaga, za katero velja enotna carinska stopnja 15 odstotkov. Ta velja za blago, katerega skupna vrednost ne presega 200.000 tolarjev in je namenjeno uporabi v lastnem gospodinjstvu. Sprejeli pa so Se .uredbo, po kateri so plačila carine oproščeni domači potniki za predmete, ki jih prinašajo iz tujine, in sicer do skupne tolarske protivrednosti 200 ameriških dolarjev. OPOZICIJA O PROGRAMU VLADE Poročilo o stiskah Dimitrij Rupel (DS): »Slo je bolj za poročilo o stiskah, ki jih ima vlada oziroma njen predsednik. Vladni program poskuša bolj stabihzirati razmere in ne pomeni napredovanja. V tem pogledu se mi zdi pomanjkljiv, Čeprav je razumljivo, da gre za tak program, saj sedanje razmere ne omogočajo kaj veC. V proračunski razpravi bomo predstavili protire-ferat Drnovškovemu referatu. Ne bo slo le za kritiko, ampak poskus, narediti korak naprej. Osebno menim, da so nacionalne prioritete zdaj drugačne, kot so bile pred dvema letoma ali lani. Te prioritete je treba tudi filozofsko definirati, in ne le numerično. Sedanji proračun je namreč premetavanje denarja iz enega žepa v drugega, pri Čemer je jasno, koliko je denarja. Razumem stisko in proti realnosti se bori samo Don Kihot. Toda ni vizije. To bi se dalo narediti.« Leo Šešerko (Zeleni -ESSJ: »Zeleni se strinjamo z globalno zasnovo tega programa. Gospodarske razmere so takšne, da potrebujemo stabilen proračun. Zdaj bomo preverili, kaj to konkretno pomeni. Bojimo se, da se bo s sanacijo bank v posameznih primerih saniralo to, kar bi bilo nujno prestrukturirati. V mislih imamo industrijo aluminija, saj vlada mimo proračuna tolerira nastajanje veli-kih izgub. To velja tudi za železarstvo, saj je parlament že dal zeleno luč za sanacijo, čeprav ne vemo, kaj se tam pravzaprav dogaja. Drugo vprašanje so posamezni projekti, ki so povezani s proračunom, vendar še nismo imeli možnosti, da bi jih preverili, zlasti z okoljevarstvenega in socialnega stališča. Kar zadeva varstvo okolja, so bile na'nekaterih področjih Črtane določene postavke. Zato se lahko zgodi precejšnja nacionalna Skoda. Pri socialnih postavkah terjamo boljši nadzor zato, da ne bi dobival nadomestila za brezposelnost nekdo, ki ima hkrati še druge dohodke. Sele ko bodo zadeve tako urejene, bomo dali zeleno luc za proračun.« Vlada s ceneno demagogijo ponižuje parlament in poslance Pokojnine zamrznjene le do konca junija - Danes razpra va o poslanskih plačah LJUBLJANA - Državni zbor je vCeraj, sicer že tretji dan zasedanja, najprej sprejel vrsto ratifikacij različnih mednarodnih sporazumov, nato še zakon o trgovini, zakon o varstvu konkurence ter spremembe zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letošnjem letu. Na zadnji zakon so poslanci vložili precej številna dopolnila, ob koncu pa je veljavni intervencijski zakon s tega področja pravzaprav doživel spremembo predvsem v točki, ki poslej omejuje zamrzovanje tudi teh prejemkov le do konca letošnjega junija in ne do konca decembra, kot piše v intervencijskem zakonu. V nadaljevanju so sprejeli še predlog zakona o odvetništvu, uro pred kon- Ivanka Mihelčič, Majda Vukelič cem zasedanja pa so se lotili razprave o spremembi intervencijskega zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač. Po pričakovanjih pozornosti niso namenili predlogu sprememb v celoti, temveč predlogu vlade o dodatnem 20-odstotnem znižanju poslanskih plač. Ob tem so izrekli prenekatero grenko na raCun vladne demagogije, poniževanja parlamenta in »erozije ugleda poslanca«, kot je zelo prizadeto dejal France Bučar. Marjan Polšak je zahteval javnost plač tudi za memendžerje, vlada pa naj pripravi celovit pregled plač v vseh javnih službah. Janez KočijanCiC pa je s primerjavo plač postregel kar takoj: kot dire- ktor znane firme je prejel zadnjo plačo v višini 132 tisoč tolarjev, kar se mu ne zdi, kot je dejal, »ekscesno«. Enako se mu ni zdela ekscesna niti plača poslancev. Kljub temu se je zavzel za njeno zmanjšanje, saj bi bilo to dejanje dobre volje, predvsem pa politično dejanje v trenutku, ko morajo vsi skupaj zategovati pasove. Proti zmanjšanju poslanskih plaC sta se izrekla Ludvik Toplak in Žare Pregelj, Ivan Oman pa je pojasnil, da se bo vzdržal glasovanja o zakonu v celoti, ker se s tem ubadajo že tri tedne, kar dokazuje le to, da je zadeva od samega začetka popolnoma nedomišljena. Sledila je vrsta drugih razprav, ki jo je predsedujoči prekinil pozno zvečer. Zbor nadaljuje delo tudi danes. V dopoldanskem delu naj bi opravili razprave, popoldne pa bo na vrsti odločanje tudi o spremembi intervencijskega zakona v celoti in znižanju poslanskih plaC Se posebej. Nižje plače poslancem »malo morgen« Glede na to da se sprememba intervencijskega zakona o zamrznitvi plaC vrsti na dnevnem redu seje državnega zbora že nekaj dni, so poslanci zaceli razpravo (nevede?), ko je obračunsko obdobje za marec že mimo. To torej pomeni, da bo sprememba zakona - Ce bo sploh sprejeta - začela veljati šele prihodnji mesec. Nižje plače pa bodo prejeli tudi poslanci šele maja za april in ne aprila za marec, kot bo to storila vlada, ki je »zagrešila« to dodatno zniža- nje poslanskih plaC. Primerjava med poslanskimi in ministrskimi plačami konkretno pomeni, da bo predsednik vlade prvega aprila prejel neto 209.892 tolarjev, ministri pa od 167.857 (Slavko Gaber) do 189.885 tolarjev (Lojze Peterle). Maja pa naj bi po zdajšnjih izračunavanjih predsedniku državnega zbora izplačali 215.426 tolarjev, poslancem pa od 125.873 tolarjev (z minimalnim funkcijskim dodatkom) do 164.253 tolarjev (z najvišjim dodatkom). O imuniteti Državni zbor je včeraj obravnaval tudi zaprosilo pravosodnih organov za uvedbo in nadaljevanje kazenskih postopkov proti Zmagu Jelinčiču. V razpravi sta sodelovala le Janez Kopač in Lev Kreft. Slednji je menil, da je imuniteta najprej namenjena temu, da delo poslanca ne sme biti oteženo z morebitnimi pristransko motiviranimi pritiski, kar pa ne pomeni, da bi poslanec na tak način lahko ušel roki pravice. Zadeve z imuniteto paC ne zastarajo, ampak se odložijo do izteka mandata. Med odmorom se je ponovno sestala mandatno-imunitetna komisija, ki je sklenila, naj brez strokovne podlage o tej aktualni problematiki zbor preprosto preloži odločanje. Postopki na sodišču proti Zmagu Jelinčiču pa bodo do takrat nemoteno potekali naprej ...(L M.) Drugo leto naj bi se počasi obrnilo na bolje (Foto: Srdjan 2ivulovič/TRIO) STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE Problemov ne bomo reševali na cesti Predsednik vlade Janez Drnovšek je v svojem devet strani dolgem uvodnem nagovoru poslancem med drugim povedal, da se v letošnjem letu do zdaj najmočneje kažejo negativne posledice gospodarskih in političnih pretresov, ki jih je Slovenija doživela ob prehodu v nov gospodarski in politični sistem. Nova država se mora prebijati tudi v izjemno zapletenih mednarodnih okoliščinah, kljub temu pa predsednik vlade meni, da smo v zadnjih dveh letih dosegli tisto, kar je bilo v omenjenih okoliščinah objektivno možno (zmanjšanje inflacije, uspešna gospodarska menjava s svetom, trdna valuta). Drnovšek je predvsem poudaril nujnost nadaljevanje procesa lastninjenja. Določiti je treba pravila igre, da bi s tem preprečili »nepravilnosti in odklone«, ki bi lahko v končni fazi pripeljali do »nenadziranih izbruhov nezadovoljstva« in »porušili že tako napeto socialno in politično ravnotežje«. Kljub težavam, je poudaril Drnovšek, pa »poti nazaj ni in tega bi se morali zavedati tudi tisti, ki zaostrujejo konflikte in grozijo z veliki štrajki in blokadami«. »V prvih vrstah tistih, ki glasno protetstirajo zoper vladno politiko, lahko velikokrat vidimo ljudi, ki so bili priviligirani v prejšnjem sistemu, ki so ugoden materialni položaj obdržali tudi zdaj in ki so bolj glasni od tistih, ki so resnično v težkem eksistenčnem položaju,« je dejal Drnovšek. Vlada se zaveda težkega socialnega položaju nekaterih slojev, vendar pa obenem ne more odstopiti od svoje gospodarske politike, saj bi to še bolj odmaknil Cas, ko naj bi se vzpostavil nov ekonomski razvoj. Vlada bo vztrajala pri tem, da valuta ostane stabilna, da inflacija ne bo presegala tri do štiri odstotke. Skušala bo zagotoviti ucnkovito delovanje Sklada za razvoj gospodarstva in Agencije za sanacijo bank, da bi se lahko končal proces prestrukturiranja gospodarstva. Vendar država ne more financirati kroničnih izgubarjev, lahko samo poskuša ustvariti pogoje za tista podjetja, ki bi v prihodnje lahko rentabilno poslovala. (T.S.) Neizogiben nadzor nad količino denarja v obtoku Pazljivo pri velikih in hHrih spremembah Za letošnje leto naj bi načrtovani presežek Zavoda za'pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašal 3, 5 milijarde tolarjev, toda Ce bodo zagotovili le 7, 7 milijarde tolarjev v proračunu za obveze republike (kot izhaja iz osnutka proračuna), bo izguba znašala najmanj milijardo, je dejal generalni direktor Zavoda Janez Prijatelj. Finančni načrt ne predvideva, da bi država letos poravnala zaostale obveznosti za pretekla leta. Obveznosti za letošnje leto so načrtovane v višini 12, 2 milijarde tolarjev, zagotoviti pa jih bo treba tudi v državnem proračunu. Možnosti za nižje prispevne stopnje so brezpredmetne, Ce prej ne bo spremenjena zakonodaja. Prispevek za to zavarovanje bo mogoCe takoj zmanjšati, Ce bodo odpravili prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in z zakonom o obveznostih republike zagotovili, da bo država te obveznosti dejansko plačevala. Zaradi spremembe razmerja med zaposlenimi in upokojenimi v škodo zaposlenih, daljšega uživanja pokojnin zaradi daljšanja življenjske dobe plačuje aktivna generacija veliko višje prispevke, kot jih je plačevala upokojena, ko je bila aktivna. Zato bi bilo po zgledu zahodnih držav nujno doti-ranje države, da bi znižali obremenitve aktivne generacije. Veljavni sistem zavarovanja zasluzi pozitivno oceno v svojem socialnem pogledu, je menil Janez Prijatelj. Trendmehkego spreminjanja V gospodarskih razmerah, kakršne so v Sloveniji zdaj, mora ostati denarna politika Banka Slovenije omejevalna, je povedal guverner Franc Arhar. Zato ostaja »bližnji cilj« centralne banke še naprej strog nadzor količine denarja v obtoku. Popustljivost Banke Slovenije pri omejevanju količine denarja v obtoku bi v državi povzročila rast inflacije, to pa bi bilo v nasprotju z najpomebnejšo nalogo centralne banke - odgovornostjo za stabilnost tolarja. Sicer pa Banka Slovenije nima nikakršnih namenov, da bi odločala o ekonomski politiki, ki je paC v pristojnosti vlade in parlamenta. Obe ustanovi tako lahko ocenita, da je denarna politka preveč omejevalna, vendar moramo vedeti, da je odločanje o tem vprašanju hkrati odločanje o višji ali nižji inflaciji. Ob omejevalni denarni poltiki ima Banka poleg vpliva na količino denarja v obtoku na voljo le malo ukrepov, s katerimi lahko brani trdnost tolarja. Ce bi centralna banka za svoj cilj izbrala obvladovanje obrestnih mer, bi morala le te določiti na precej visoki ravni, ker bi le tako lahko zmanjšala povpraševanje po denarju. Banka Slovenije ocenjuje, da ji v sedanjih razmerah najvecji vpliv na finančni in devizni trg omogoča usklajevanje med višino obrestnih mer in tečajem tolarja. Franc Arhar je posebej opozoril na neusklajenost med proračunsko in denarno politiko, ki utegne povzroCitiveCanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaj. »Doseženo raven celotnih javnih in zasebnih izdatkov za zdravstveno varstvo kaže zadržati; delež javnih financ je treba vezati na gibanje družbenega proizvoda; velja razširiti programe za dodatno prostovoljno zavarovanje za pravice, ki bi morebiti izpadle iz obveznega zavarovanja. Treba je uveljaviti veCjo konkurenčnost na tem področju in motivirati ljudi za sodelovanje,« je dejal v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir. Iz sredstev zdravstvenega zavarovanja naj bi se financirale tudi naložbe v razvoj in širitev dejavnosti ter investicijsko vzdrževanje po programu, pa tudi pripravništvo in specializacije. Pri zasebni dejavnosti bi morali natančneje opredeliti vprašanje koncesij, definirati pravice iz obveznega zavarovanja za »socialne kategorije zavarovancev« in invalide in določiti obveznosti institucij socialne države. Zavod bo podpiral trende »mehkega spreminjanja« sestave celotnega zdravstvenega zavarovanja. r OPOZICIJA O PROGRAMU VLADE Nič dobrega! Franc Zagožen (SLS): »Ne obeta se nam nic dobrega. Vlada zadev ni dobro zastavila, pa tudi razmer ni pravilno ocenila. Nekatere sektorje gospodarstva je pripravljena pustiti, da propadejo v celoti in jih prevzamejo tujci, na primer papirno in celulozno industrijo. Enako velja za kmetijstvo, kjer bo proizvodnja zanesljivo bistveno padla. Vlada izvaja politiko, ki zmanjšuje proizvodnjo, zato se iz krize ne bomo rešili. Strinjam se z dr. Aleksandrom Bajtom, ki pravi, da cilj ekonomske politike ni stabilizacija za vsako ceno - cilj je proizvodnja. Napaka je v motivaciji, saj večina ljudi razmišlja le, kako priti do premoženja (tudi z iskanjem lukenj v zakonih in divjo privatizacijo), in ne, kako dobro gospodariti. Po mojem mnenju je za to najbolj odgovorna LDS, ki se je povzpela na oblast in povzročila krizo.« Zmago Jelinčič (DS): »Po vsem, kar smo slišali, se nam ne obeta nic dobrega, Čeprav so tudi namere v tej smeri. Toda vse ostaja pri besedah, kaj naj bi naredili, namesto kaj bomo naredili. Dokler nekaterih zadev ne bomo korenito spremenili, bo šlo vse le še navzdol. Slovenija na primer plačuje za 2.290.000 zavarovancev, vsi pa vemo, da ima Slovenija 1.900.000 prebivalcev. To pomeni, da Slovenija za 300.000 ljudi plačuje drugam, verjetno v nekdanje republike Jugoslavije, in to je grozljivo veliko denarja. Z njim bi lahko bistveno izboljšali strukturo prebivalstva. Za oficirske pokojnine Slovenija porabi le 300.000 tolarjev manj kot za pokojnine vseh borcev. V zvezi s tem smo sprožili poslansko vprašanje, ki javnosti ni bilo znano, ker prihajamo v Cas cenzuriranih informacij. Slovenijo torej Čaka zelo težavno obdobje. Res je sicer, da proračunska razprava v vseh parlamentih spominja na tarnanje, toda zaključi se s konkretnimi usmeritvami in prepričanostjo, da gre na bolje. Pri nas tega, žal, nisem zasledil.« _ PANSKA / OBISK KLESTILA Upanje na podporo V središču vstop v ES Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil _________CELOVEC / SEJA DEŽELNEGA ZBORA__ Koroška se končno zaveda svojih sosedov Zernotto in Ambrozy o Sloveniji in Furlaniji Ivan Lukan KOPENHAGEN- Avstrijski zvezni presednik Thomas Klestil se od včeraj dalje mudi na tri-dnemvnem uradnem državnem obisku na Danskem. Takoj po njegovem prihodu ga je sprejel danski ministrski predsednik Rasmussen, srečal Pa se je tudi z zastopniki najpomembnejših strank danskega parlamenta ter 2 zunanjimxministrom Peteresenom. V središču pogovorov 2 danskimi sogovorniki so bila prizadevanja Avstrije za pristop v Ev-rospsko skupnost, saj je Prav ta Caš Danska predsedujoča država Dvanajsterice. Avstrijskemu zveznemu predsedniku je bilo potrjeno, da bo Danska podprla avstrijsko željo po čimprejšnjem pristopu, hkrati so se danski sogovorniki izrekli tudi za pospešena pogajanja s Švedsko in Finsko, katera sta kot Avstrija lani zaprosila za sprejem v Evropsko skupnost. 2e v sredo je nizozemski komisar Evropske skupnosti Hans van den Broek dejal, da naj bi bila pogajanja o pristopu držav EFTA k Evropski skupnosti zaključena do konca leta 1993, najka-sneja do začetka leta 1994. Vzrok za pospešen potek pogajnaj z Brusljem je “avis“ (pozitivna ekspertiza) komisije Evropske skupnosti o prošnji Norveške in ki bo zagotovo pozitivno vplival tudi na obravnavanje avstrijske prošnje. Obisk biroja pri vladi Ivan Lukan CELOVEC. Generalni konzul Republike Slovenije Jože Jeraj in konzul Milan Jazbec sta sredi tedna obiskala biro za slovensko narodnostno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade, So-venska diplomata je poleg vodje biroja, Pavla Apovnika sprejel tudi namestnik deželnega urada Karl Andervvald, glavna tema pogovorov pa je bila dejavnost biroja, ki je bil ustanovljen leta 1990. Apovnik je s svojimi sodelavni tudi informiral o pripravah na prvi “Teden koroških Slovencev", ki ga bo njegov oddelek skupno z obema osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev organiziral v okrajnem mestu Spittal. Apovnik je dalje sporočil, da bo dežela Koroška tudi letos organizirala mednarodni manjšinski kongres. Prireditev bo novembra, glavna tema pa bo položaj manjšin v sosednjih državah. CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zernatto na včerajšnjem zasedanju koroškega deželnega zbora odločno zavrnil ponoven napad Haiderjevih svobodnjakov na Zvezno dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu in s tem v zvezi še posebej na dijakinje in dijake iz Slovenije, ki obiskujejo to višjo poklicnoizobra-ževalno šolo. Deželni glavar je svobodnjaškemu poslancu Schretterju odgovoril, da je dejstvo, da Zvezno dvojezično trgovsko akademijo obiskujejo tudi dijakinje in dijaki iz Slovenije, celo pozitivnega pomena za Koroško. Poudaril je, da bodo prav ti mladi ljudje iz Slovenije, ki se sedaj šolajo na avstrijski šoli in se soočajo z zahdonim gospodarskim sistemom, bodoči polnovredni gospodarski partnerji Koroške in Avstrije v Sloveniji. S šolanjem na Ko-•roškam bodo postali strokovnjaki in kos zahtevam evropskega trga, kaj bo na vsezadnje tudi v korist koroškemu in avstrijskemu gospodarstvu, ki bo v bodočnosti tesneje sodelovalo ne samo s partnerji v državah Evropske skupnosti, marveč tudi z gospodarstveniki v Sloveniji in morda s še drugimi vzhodnoevropskimi državami, je poudaril koroški deželni glavar v koroškem deženem zboru. “Razprava o tej tematiki na emocionalni ravni ne privede do ničesar", je dejal Zernatto in svobodnjake spomnil na potrebo, da se končno od-tresejo “koroškega prastrahu" ter da se zavedajo vseevropskih dimenzij gospodarskega vprašanja in izobraževanja. OdloCno je predsednik koroške ljudske stranke zavrnil tudi indirekten poziv svobodnjaškega poslanca, da bi Slovenija morala poravnati stroške za vse tiste dijake na Dvojezični trgovski akademiji v Celovci, ki prihajajo iz Slovenije. Zernatto dobesedno: “Meni osebno ni znan nikakršen primer, da bi Avstrija za dijakinje in dijake iz tujih držav zahteval povrnitev stroškov, za to si tudi ne morem predstaviti, da bi Avstrija kaj takega storila v primeru dijakov iz Slovenije, ki obiskujejo trgovsko akademijo v Celovcu, “. Do vprašanja povezanosti Koroške s Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino je zavzel stališče tudi namestnik deželnega glavarja Peter Am-brozy. Le-ta je namreč prav tako postal tarCa napadov svobodnjakov, ker je na tiskovni konferenci v torek v Ljubljani dejal, “da je Koroška tesenje povezana s Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino kot z avstrijsko zvezno deželo Salzburg". Predsednik koroških socialdemokratov (SPO) Peter Ambrozy je svobodnjakom na ta očitek odvrnil, da stoji slej ko prej k svoji izjavi, “ker je področje Koroške, Slovenije in Furlanije Julijske krajine zgodovinsko, kulturno in gospodarsko dajejansko med seboj bolj tesno povezano ter da je za tako trditev veC kot dovolj primerov". Hkarti se je izrekel za poglobitev teh stikov na vseh ravneh. Svobodnjaškega pro-vincializma tudi ni bilo konec v nadaljevanju seje deželnega zbora, ko je šlo za sprejetje sklepov, ki so bili usmerjeni v Evropski gospodarski prostor, v katerega naj bi Avstrija vstopila še letos poleti. Poslanci FPO so se glede vprašanja evropske integracije držali Haiderjeve nove linije ter govorili o “razprodaji" Koroške oz. koroških interesov. Pri glasovanju so ostali v manjšini... Poslopje koroškega deželnega zbora v Celovcu NOVICE ORF: Vladna koalicija proti povišanju pristojbin DUNAJ — Medijski politiki vladnih strank so se izrekli proti povišanju radijsko-televizijskih pristojbin, kot to zahteva javnopravni rtv-monopolist ORF. Proti se je izrekel tudi tiskovni referent kanclerja Vranitzkega in zastopnik vlade v kuratoriju ORF Karl Krammer. Odločitev o tem vprašanju bo navsezadnje vendarle padla v kuratoriju ORF. Vodilni predstavniki ORF in obratnega sveta predlog kajpada odobravajo, odločitev bo prejkone odvisna od glasovanja predstanikov ljudske Stanke v kuratoriju. (I.S.) Občinski grb za Bistrico na Zilji CELOVEC - Občinski referent pri koroški deželni vladi in namestnik deželnega glavarja Peter Am-brozy ter deželni glavar Christof Zernatto sta v okviru kratek slovesnosti v kulturni dvorani občine Bistrica na Zilji uradno predah Zupanu Josefu Wie-sfleckerju občinski grb. Občina Bistrica na Zilji je s 682 prebivalci najmanjša občina na Koroškem, po vsej Koroški pa je znana predvsem zaradi tradicionalnega štehvanja, slovenskega običaja, ki se je ohranil do danes. Dvojezična občina Bistrica se je leta 1991 spet osamosvojila (od leta 1973 do leta 1991 je bila del občine Straja vas - op. ured.), v občinskem odboru je z enim mandatom zastopana tudi slovenska volilna skupnost. Aktualizirana Hemina knjiga CELOVEC - Krški škof Egon Kapellari je pred kratkim predstavil aktualizirano izdajo tako imenovane Velike Hemine knjige. Avtor knjige o krški svetnici je Anton Fritz, knjiga obsega 149 strani in vsebuje tudi katalog velike Hemine razstave leta 1988 na gradu Strassburg blizu Krke. Cena bogato ilustrirane knjige je 480 šilingov. Globaški kulturni teden GLOBASNICA - S koncertom v globaški ljudski šoli se je zaCel 21. Globaški kulturni teden, ki bo trajal do 4. aprila. V tem Času so na sporedu razne zanimive prireditve - predavanja, koncerti, gledališka predstava ter diskusije. Prireditelja kulturnega tedna sta Slovensko prosvetno društvo Globasnica in Slovensko prosvetno društvo Edinost v Stebnu. Na otvoritvi kulturnega tedna je številno navzoče občinstvo predvsem navdušil nastop otroškega zbora, ki ga vodi Traudi Lipusch. Nad 30 malčkov je z veseljem in navdušenjem prepevalo posrečeno izbrane pesmi. Globaško društvo letos praznuje svojo 90-letnico, višek letošnje društvene dejavnosti pa bo brez dvoma turneja v Ameriko, na katero se že intenzivno pripravljajo. Ob koncu julija letos se bosta Cez Veliko lužo podala Mešani pevski zbor Peca in domača folklorna skupina. DUNAJ / ZDRUŽITEV AVSTRIJA / VRHOVNO SODIŠČE AVSTRIJA / AFERA NORICUM AUApred stavko? Igor Schellander DUNAJ - Sindikalni zastopniki delojemalcev pri avstrijski državni letalski družbi AUA grozijo s stavko. Vzrok je načrtovana združitev avstrijske agencije s švicarsko Swissair, skandinavsko SAS ter nizozemsko družbo KLM. Vodstvo AUA je začetek marca potrdilo tozadevne načrte in priprave: zaradi boljše konkurenčnosti naj bi se omenjene evropske linije’ združile najprej v okviru skupnega holdinga, nato kot nova družba, pri Čemer bi Potem posamezne agencije izgubile svojo samostojnost. Ker bi bila avtrijska AUA najmanjši partner pri tej kooperaciji, sindikalno zastopstvo podjetja raCuna z varčevalnimi in racionalizacijskimi ukrepi, ki bi v prvi vrsti prizadeli osebje AUA. Predsednik obratnega sveta Christian Fitz je s tem v zvezi opozoril na to, da je pripravljenost osebja k stavkanju zelo velika. Hkrati je zahteval pogovore sindikalnega zastopstva s kanclerjem Vranitzkym, finančnim ministrom Lacino in ministrom za promet, Viktorjem Klimo. BONN/ KINKEL-MOCK Bilateralna pogodba o azilski polmki? BONN/DUNAJ - Za obnovitev ze obstoječega bilateralnega sporazuma glede azilske politike med Nemčijo in Avstrijo se je ob priliki uradnega °mska avstrijskega zunanjega ministra Aloisa °cka zavzel njegov Kinkefi k°lega Klaus Nova nemška azilska zakonodaja je v praksi °mogoeila nastanek nekakšnega “sanitarnega ordona" okoli Nemčije -zaradi odklonitve v niemciji večina azilskih andidatov “obvisi" v ti-sosednjih državah emcije, ki (še) niso Čla- nice Evropske skupnosti. Mock je Kinklu zagotovil svojo podporo, Čeprav vprašanje beguncev in azilantov nikakor ni rešeno, vendar je treba upoštevati, Nemčijo - do zdaj eden najbolj zaželje-nih migracijskih ciljev - v svojih interesih. Mock in Kinkel sta se pogovarjala tudi o avstrijskih prizadevanjih za vstop v ES ter o kritični situaciji v Rusiji. Mock prav danes odpotuje za dva dni v Moskvo in v Petrograd, kjer se bo med drugim srečal s svojim ruskim kolegom Kozirevom. H. Androsch mora plačati 1,7 milijona šilingov kazni! Zaradi utajevanja davkov Igor Schellander DUNAJ - Tudi avstrijsko Vrhovno sodiSCe se je včeraj v okviru sodne obravnave ukvarjalo z dokaj prominentno osebo iz avstrijskega političnega življenja. Pred vrhovnim sodnikom je stal - in bil obsojen -Hannes Androsch, nekdanji avstrijski finančni minister. Svoj politični višek in najvecji sloves si je pridobil kot elan vladnega kabineta v Času socialdemokratske samovlade rajnega kanclerja Bruna Kreiskega v 70-ih letih. Androsch v Evropi ni le zaslovel kot najmlajši finančni minister, temveč kot finanC-no-gospodarski talent in pobudnik avstrijske 'trde' (na nemško marko vezane) valutne politike. Nekaj Časa je kot osebni Kreiskyjev prijatelj celo veljal kot kandidat najožje izbire za naslednika kanclerja in takratnega predsednika SPO. Ko je postala znana afera o davčnih manipulacijah finančnega ministra, ki je poleg svoje funkcije neovirano vodil tudi lastno firmo za davCno svetovanje (consultatio) se je Kreisky (na sliki) razočaran distanciral od svojega sodelavca in vztrajal pri njegovem odstopu s položaja finančnega ministra. Androsch je nato nekaj Časa bil generalni direktor avstrijske banke CA, s svojim consulting-podjetjem pa je danes eden najaktivnejših menedžerjev v mednarodnih finanCno-gospodarskih poslih, med drugim s po- stojankami in podružnicami močno zasidran v državah bivšega vzhodnega bloka (in tudi v Ljubljani). Raziskava finančnih deliktov bivšega ministra je trajala vrsto let, pri tem kajpada ni manjkalo intervencij in političnih intrig. Hannes Androsch je bil nato v oktobru 1991 obsojen utajevanja davkov v višini 6, 1 milijona Šilingov. Porotniski senat ga je takrat obsodil na 1, 8 milijona Šilingov (ali 3 mesece zaporne kazni). Androsch je napravil nicev-ni priziv. Vrhovno sodišče je včeraj to obsodbo v pretežni meri potrdilo. Zaradi zastaranja je medtem ugodilo nekaterim točkam priziva (zastaranje delikta), glavni očitki pa so bili potrjeni. Androsch mora zaradi utajevanja davkov plačati kazen 1, 7 milijona šilingov. Minister kot zavzeti pravni strokovnjak Igor Schellander DUNAJ - Nedolžen -tako se je deklariral tudi bivši notranji minister Karl Blecha kot tretji izmed obtoženih vodilnih vladnih politikov, ki naj bi, tako obtožnica, leta 1985 vedeli za ilegalno prodajo avstrijskega težkega orožja vojskujočemu se Iranu ter ga nato prikrivali in celo izrecno dovoljevali. Prav tako kot nekdanji vladni kolegi, zunanji minister Gratz in kancler Si-novvatz, tudi Blecha opozarja na politični značaj zadeve, ki jo ni mogoče tako enostavno obravnavati pred kazenskim sodiščem. Med zagovori obtožencev je bil Blechov nastop najdaljši in najo-fenzivnejši. Opozarjajoč na svojo kompetentnost -med drugim je bil kot državnozborski poslanec tudi referent SPO za pravosodje - je zavrnil interpretacijo zakona o vojnem materij alu državnega tožilca Sittenthalerja: zakon vsebuje le določilo, da se naj ne izvaža orožje v krizne države, nikakor pa ne jasnega določila, da se ne sme izvažati. Blechova razlaga: postopek o dovoljevanju izvoza je politična odločitev, ne gre za prepovedni zakon, temveč za kontrolni zakon. Očitke sodnika Fuch-sthalerja pri zasliševanju, ki se je pričelo v sredo popoldne in nadaljevalo v četrtek dopoldan, Ceš obtoženi elani vlade naj bi od začetka vedeli za kupčijo, kar so med drugim pred sodiščem izjavljali tudi razni obtoženi (in obsojeni) menedžerji involvirane državne industrije, je Blecha vse po vrsti zavračal in dejal, da nekatere izmed bremenilnih prič niti ne pozna. Tudi manipulacijo in odstranjevanje bremenilnih dokumentov taji. Hkrati pa je bivši notranji minister zadevo ofenzivno obrnil in izjavil: ako bi res že takrat vedel za vse podobnosti kupčije -namreč, da je pred tem tudi že vojni nasprontik Irana, Irak, prejel pošiljko orožja - bi v smislu mednarodno-pravno kritega postopka omejevanja že utrpele škode kupčijo kljub temu dovolil. Stanje informacij pa je bilo 1985, tako razlaga Blecha, dokaj slabo: na eni strani naj bi stala poročila trgovca z orožjem Hajdi Dai-a (ki je informiral ambasadorja Am-ryja), na drugi strani pa uradno potrdilo Libije, da je ona kupec in končni uporabnik orožja. In tudi Blecha se je skliceval na rajnega kanclerja Kreiskega, ki naj bi mu še 1986. leta (po svojem srečanju z Gadafijem) potrdil, da »Libija potrebuje omenjeno orožje.« AVSTRIJA / PREMOŽENJE STRANK Bodo avstrijski socialdemokrati prodali svoj delež pri Avstrijski narodni banki za 100 milijonov šilingov? DUNAJ - Avstrijski socialdemokrati so - podobno kot druge institucije družbenega in gospodarskega življenja v Avstriji - že ves cas 2.republike udeleženi pri Avstrijski narodni banki. Svoj delež z nominalno vrednostjo 6, 5 milijonov šilingov hoCejo zdaj prodati za 100 milijonov šilingov. Drugi centralni sekretar Marizzi ta kapital imenuje železno rezervo, ki jo namerava stranka na varname naložiti za slabše čase ali za nujne projekte. Vzrok pa bi Igor Schellander lahko bila tudi težavna finančna situacija avstrijskih socialdemokratov: oni so zadolženi s 120 milijoni Šilingi, so pred kratkim poročali avstrijski mediji. Finančno neenaka izhodišča večinskih strank pa bi lahko bistveno vplivala na potek volilnega boja in izid volitev v naslednjem letu. Avstrijske (v parlamentu zastopane) stranke se v najvecji meri financirajo iz državnih strankarskih subvencij, torej preko davko- plačevalčev. Marizzi je kot potencialne kupce strankinega deleža pri narodni banki navedel, banke, zavarovalnice in nazadnje tudi Avstrijsko delavsko zbornico. Za to varianto se ogreva tudi kancler in Sef SPO Franz Vranitzky, medtem ko koalicijski partner OVP tako prodajo delnic - soglasno z zeleno in svobodnjaško opozicijo -ostro kritizira kot indirektno strankarsko financiranje preko (za vse delavce in nastavljence) ob- veznih prispevkov k delavski zbornici. S strani 'rdeče' zbornice same je bilo izpostavljeno veliko zanimanje za pridobitev deleža pri narodni banki - na eni strani zato, ker delavska zbornica do zdaj kot edini socialni partner pri njej ni bila udeležen, na drugi strani pa zato, ker naj bi zbornica kot interesno zastopstvo delojemalcev in s tem kot bistveni so-kreator dohodkovne politike tesno sodelovala pri instituciji, ki odloča o avstrijski valutni politiki. OVAG kupila banko v Celju DUNAJ - Avstrijski denarni inštitut Osterreichische Volksbanken AG (OVAG) je po poročilu Avstrijske tiskovne agencije APA zaenkart prevzela 73 odstotkov delnic Štajerske banke obrti in podjetništva v Celju. Manjši akcio-narji sta še v občini Celje in Šentjur in pa privatni obrtniki. Novi predsednik upravnega odbora je Richard Vide, ki prihaja iz Volk-sbanke, drugi elan v poslovodstvu pa je še naprej dosedanji direktor Harald Karner. Upranemu svetu bo predsedoval vodja Volksbankinih podružnic v tujini, Kristijan Schellander (koroški Slo-vencec - op. ured.), predsednik nadzornega odbora pa je namestnik generalnega direktorja Volksbank Klaus Thalhammer. Kot je direktor OVAG Peter WeiB dejal, ima banka s sedežem v Celju in podružnicama v Šentjurju in Črnomlju polno koncesijo za poslovanje, vključno s hranilnimi vlogami in konto v devizah. Imenovala se pa bo Ljudska banka Celje. TežišCe bančnega poslovanja bo financiranje manjših in srednjih slovenskih podjetij. NOVICE VELIKA BRITANIJA / PRVIČ V ZGODOVINI CIVILNEGA LETALSTVA PORTUGALSKA / KRIZA V Kambodži nov pokol vietnamskih kolonov PHNOM PENH - Rdeti kmeri so prejšnjo noc ubili osem vietnamskih kolonov v vasi Kompong Chhnor Trou, 120 kilometrov severozahodno od Phnom Penha. Funkcionar OZN je navedel, da so napadalci prišli v vas s tremi Čolni in se slepo znesli nad nemočnimi koloni. To je že drugi pokol Vietnamcev, ki jih je Hanoi naselil po zasedbi Kambodže. Po podatkih OZN se je že začel pravi beg vietnamskih priseljencev iz Kambodže v Vietnam. V Teksasu usmrtili mehiškega državljana HUNTSVILLE (TEKSAS) - Zaman so bile po vseh mehiških mestih protestne manifestacije (na sliki AP), zaman je posredovala mehiška vlada, celo papeževe prošnje so ostale brez odziva, predsinocnjim so v teksaškem Huntsvilleu z injekcijo strupa usmrtili mehiškega državljana Ramona Montoyo. Sodstvo ga je pred Časom spoznalo za krivega, da je leta 1983 ubil nekega policista v Dallasu. To ni prva eksekucija nekega tujega državljana, pred dnevi se je kljub mednarodnim protestom isto zgodilo dominikanskemu državljanu Carlosu Santani. Usmrtili morilca ki je zastrupil 7 oseb PEKING - V severnokitajskem Xianu so po pisanju včerajšnjega Renmin Ribaa usmrtili upokojenca Reana Jixuana, ker je zaradi spora z nekim prodajalcem palačink v njegovo moko stresel strup, tako da je sedem nedolžnih oseb umrlo. »Mea culpa« yorške vojvodinje LONDON - LoCena Zena yorškega vojvode, 33-letna Sarah, je v intervjuju za bulvarski Sun priznala, da je storila ogromno napak. V pravi »mea culpa« je o svojem možu spregovorila kot o »velikem in najboljšem prijatelju«. Vseeno pa je priznala, da se sedaj bolje počuti kot pred leti, ko je bila polnopravni Član kraljevske družine. Sarah je tudi povedala, da sedaj živi za svoja otroka in za dobrodelno društvo »Children in Crisis«, ki skrbi za otroke iz Vzhodne Evrope. ženska ptvie pitoHrala Concorde v New York brodolom LONDON - Prvič v zgodovini civilnega letalstva je ženska pilotirala edino nadzvočno potniško letalo concorde. 39-letna Barbara Har-mer je ena od štiridesetih žensk, ki so zaposlene kot piloti pri britanski letalski družbi British Airways. Svojo do nedavnega skrito željo je uresničila včeraj na progi London New York, ko je končno sedla v concordeov kokpit in jekleno ptico popeljala preko Atlantika. Barbara Harmer ni poročena in je v civilno letalstvo vstopila pri 21 letih kot kotrolorka poletov. Leta 1984 je odpravila pilotski izpit in le Sest mesecev kasneje po intenzivnem tečaju tudi izpit za pilota nadzvočnih letal. Mačk in psov je preveč ORLANDO - Dobrodelno društvo ZDA je pred dnevi pozvalo lastnike hišnih ljubljencev, naj vsaj eno leto preprečijo razmnoževanje psov in mačk, da bi tako pripomogli k temu, kar uradno imenujejo populacijska kriza hišnih Živali. Vsako leto pobijejo v ec kot 8 milijonov psov in mačk v ZDA, kot zatrjujejo uradni viri. To uničevanje stane davkoplačevalce vsako leto eno milijardo dolarjev. Vsi lastniki psov in mačk naj bi svoje živali skopili ali sterilizirali in raje posvojili kako žival, kot pa skrbeli za njihov zarod, so povedali predstavniki Dobrodelnega društva v Orlandu, na konferenci rejcev hišnih živali in vzrej-nih inšpektorjev. »Povsem očitno smo v krizni situaciji in nemudoma moramo ukrepati«, je zatrdil predsednik Dobrodelnega društva Paul Irwin v svoji nenavadni zadevi. »Edini naCin, da olajšamo trpljenje hišnim živalim je, da se lotimo skrajnih ukrepov«. Dobrodelno društvo ob tem ni obsodilo evtanazije. JDobrodelno društvo bo pomagalo oblastem pri pripravi zakonodaje, ki naj bi trajno rešila vprašanje vzreje, so povedali njegovi predstavniki. Kate Rindy, pravna pomočnica Dobrodelne- ga društva je povedala, da predlagajo zakon, ki naj bi preprečil prirejo za dve leti. Po tem obdobju pa naj bi že stopil v veljavo sistem, ki bi trajno uravnaval vprašanje vzreje. Ob tovrstni usmeritvi pa prav gotovo ni bil nic kaj navdušen Paul Dent, izvršni direktor Združenja ljubiteljev mačk, najveejega združenja na svetu za rodovniške mačke, ki je izjavil: »Ne morete imeti živali in se pri tem obnašati, kot da gre za žarnico, ko jo lahko poljubno prižigate in ugašate. Te živalice niso stroji«. (Reuter) LIZBONA - Dolga stoletja so portugalske ladje z zlatom, sužnji in dišavami ponosno plule po svetovnih morjih in oceanih. Nekdaj največje trgovsko brodovje, ki so ga Portugalski zavidali vsi, sestavlja danes le 67 ladij. Pred bornimi dvajsetimi leti je pod portugalsko zastavo Se vedno plulo 210 trgovskih ladij. »Morda nam preostane Se epo leto življenja«, je obupano izjavil generalni sekretar sindikalne federacije portugalskih pomorščakov Rui Fer-nandez. V 16. stoletju je bila Lizbona eno od glavnih pomorskih in trgovskih središč sveta. Sem so prihajale ladje iz Brazilije, Afrike in z Vzhoda. Portugalska pomorska moc je segala od Kitajske do Južne Amerike, od Molukov do Gvinejskega zaliva. Od 17. stoletja dalje je to obširno pomorsko cesarstvo zaCelo razpadati, z njim pa tudi pomorska moč in trgovsko brodovje. Danes je od nekdaj ponosnih ladij ostalo le nekaj starih razpadajočih kupov železa, ki Se vedno kljubujejo morju in vetrovom, a jih bo dokončno potopilo pomanjkanje denarja in težka gospodarska kriza, ki je prizadela portugalsko pomorstvo. Vlada bi morala za modernizacijo svojega trgovskega bro-dovja globoko seči v žep, a se temu z vsemi Štirimi upira. Brodarji, ki jih pesti gospodarska kriza, nemočno in obupano gledajo v ta propad. Na tihem objokujejo tiste lepe stare čase, ko je Henrik Pomorščak v prvih desetletjih 15. stoletja postavil temelje portugalskemu brodovju in z njim začel portugalsko pomorsko ekspanzijo. Pomorska epopeja se je začela z zavzetjem Ceute v Maroku leta 1415, sledila je Madeira, nato se Kanarski in Azorski otoki. S Sicilije uvožen sladkorni trs je obogatil Madeiro, se večje dobičke pa je zagotovila trgovina s sužnji in slonovino. Leta 1580 je prišla vrsta na Brazilijo, ki je zagotovila toliko zlata, da so lahko napolnili vse portugalske cerkve. Sodobni portugalski brodarji so sedaj izračunali, da vlada nameni modernizaciji svojega brodovja komaj eno tri-desetinko tistega, kar proporcionalno nameni Francija svojemu brodovju. Da bi preprečili dokončen brodolom, bi potrebovali vsaj eno ladjo denarja, a kaj ko smo v 21. in ne v 16. stoletju. ifiif ZDA / AMERIŠKI SODNIKI SO VERJELI PRODUCENTOM VELIKA BRITANIJA / PRED PREDOROM Kirn Basinger bo morala odšteti skoraj 9 milijonov dolarjev odškodnine Vlogo v filmu »Boxing Helena« je prej zavrnila tudi Madonna LOS ANGELES - Skoraj devet milijonov dolarjev: toliko bo morala odšteti Kirn Basinger družbi Main Line Pictures, ker je odpovedala nastop v filmu »Boxing Helena«, ker ni hotela sodelovati v scenah, ki izrazito poudarjajo spolnost. V filmu je Helena ženska, ki je ranjena v težki prometni nesreči. Reši jo zdravnik, ki ji amputira obe nogi in obe roki ter jo zapre v zaboj v upanju, da se bo zaljubila vanj. Basingerjeva je na sodišču trdila, da se s producenti ni dogovorila o nastopanju v filmu, medtem ko je Main Line Pictures zatrdila obratno: Basingerjeva naj bi se do potankosti dogovorila o svojem sodelovanju v tem filmu. Sodna obravnava je bila zelo živahna. Družba Main Line je zatrjevala, da se je Basingerjeva odpovedala pogodbo, ker je njen prejšnji agent že vnovčil maržo, sedaj pa bi morala enako vsoto - slo je za 60 ti-soC dolarjev - odšteti svojemu novemu agentu. Kar pa zadeva utemeljitev odpovedi je družba trdila, da igralka, ki je nastopala v Številnih »pikantnih« filmih, kot na primer »9 tednov in pol«, ni mogla imeti moralnih razlogov, da se je nastopu v trem filmu odpovedala. Sodniki so verjeli producentu, pa čeprav je odvetnik Basingerjeve kot dokazno gradivo nacvedel, da so vlogo Helene že ponudili Madonni, ki pa jo je zavrnila. Na sliki (Foto AP) Basingerjeva med obravnavo. (Reuter) Krt Marcus postal maskota »Eurotunela« Včeraj so pred britanskim vhodom v predor pod Rokovskim prelivom v Folkestoneu predstavili kria Marcusa, ki bo maskota železniške povezave med Veliko Britanijo in Francijo. Izbira krta za maskoto je nedvomno posrečena (AP) Pripravila: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. ameriški pesnik s tematiko o ameriški demokraciji in bratstvu med ljudmi, umrl na današnji dan leta 1892 (VValt), 8. ime in priimek slovenske scenografke, 10. japonski književnik (Ko-bo) (iz crk Bea), 11. stari Slovani, 12. glavno mesto staroveške Beocije, v katerem naj bi vladal Ojdip, 14. sodobnik Ilirov, 15. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 17. skupina žuželk, 18. stoti del ameriškega dolarja, 20. kemijski znak za neon, 21. kemijski znak za antimon, 23. ime umrle ameriške filmske igralke Ireland, 25. večja količina npr. peska, nabrana na enem mestu, 2 7. pozdrav s sočasnim streljanjem s puško ali topom, 30. očka, ati, 32. dobeseden prevod, 33. otrdela naravna zmes apnenca in gline, surovina za izdelavo cementa, 35. biblijski očak, 36. rek, modra misel, 38. zveza držav. Navpično: 1. nemški sociolog, filozof in politik (Max), 2. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh, 3. rimska dve, 4. pod, 5. ameriška povodna kuna, 6. igralec, 7. umetno plastična snov za izdelovanje umetnih vlaken za npr. nogavice in ščetke, 9. vas pri Velikih LašCah, 10. ime glasbenika Sossa, 13. junak Vergilovega epa, 16. latinski naziv za janež, 19. pritisk, 21. trofeja severnoameriških prerijskih Indijancev, 22. eden od simbolov italijanskih fašistov, 24. travnate ravnine v Južni Ameriki, 26. ostanek v ognjišču po gorenju, 28. pristaniško mesto v Albaniji, tudi Valona, 29. skandinavsko moško ime, 31. izvedenec v jogi, 34. nekdanji kubanski politik (Raul), 37. začetnici slovenskega slavista in etnologa Novaka. •esuepe ‘roAogaid ‘aoN ‘rodej ‘>pe5[ ‘(aju ‘bajbs ‘dm[ ‘lili ‘BS ‘1U8D ‘tor ‘Buerj ‘iprj ‘aqai ‘ajmv ‘aqv ‘re^rj qg ‘uemqqM muABiopoA AHUSaH a o e a e t g n j Naloga 67 Naloga 68 j a b c d e f g h Šahovska naloga št. 67 KOSKINEN - KASANEN/Helsinki 1988 Pred napadom Črnih figur si je beli kralj poiskal zatočišče na daminem krilu, kjer so mu v pomoč tudi bele figure. Položaj Črnih figur je - kljub materialni prednosti belega -ugodnejši in aktivnejši. Ali ta prednost Črnega, ki je na potezi, tudi zadošča, da v nadaljevanju s presenetljivimi potezami izpelje zmagovito kombinacijo? Šahovska naloga št. 68 BARTRINA - GHITESCU / Olot 1974 Kdo bo hitrejši v napadu na osamljenega kralja? Beli ima poleg dame in lovca še močnega napadalnega aduta v trdnjavi. Tudi Črne figure lahko svoje delovanje hitro usmerijo na nemočnega belega kralja. Na potezi pa je beli, ki se je v nadaljevanju izognil vsem skritim čerem in pripeljal svoje figure v zmagovito pozicijo! Rešitev naloge št. 65 Z žrtvijo dame l.Df6:+H je erni kralj iznenada postal tarča napada belih figur v središču. l...Kf6-2.Le5+ Kg5 Na umik 2...Kf5 3.Se3+ se ne spremeni kritični položaj Črnega. 3.Lg7! in Črni se vda! Pred matom belih figur, ki ga je po žrtvi dame predvidel velemojster Petrosjan, ni obrambe! Rešitev naloge št. 66 Vezani beli lovec s polja e4 se »razveže« z nenavadno potezo 1. Lg6H in prekine delovanje črne dame na diagonali e8-h5. Slabše je za belega l.Lh7:+ Kh7: 2.De8: Df3:+ in beli kralj se ne reši šahov Črne dame. l...Te2: /Na l...Dg6- 2. De8:+/ 2.Lh5: Tel:+ 3.Tel: m pred matom na osmi vrsti se črni brani 3...g6, vendar se po 4.d6. črni vda! Beli kmet nezadržano prodre! ~t---- GENETIKA / ČLOVEŠTVO KOT SUPERLJUDJE ALI ZDRU2BA SAMIH GENIJEV Modrost proti mračnim breznom biotehnologije Stereo posnetek vijačnice prikazuje spremembo strukture. T/-o sta pred 40 leti wC VVatson in Crick na '■univerzi v Cambridgeu razjasnila kemični ustroj dednine, enoten v vsem živem svetu, je bil to svetal dogodek, ki je dovolil človeku, da je pokukal v skrivnost življenja, tudi lastnega. Znanost je molekule DNA pograbila in se pričela z njimi neusmilje-no igrati, jih secirati in analizirati. Rojena je bila molekulama biologija, ki j6 proučila Čudežno spiralo. na katero so nanizane arke nukleinskih baz, ki se unižijo v besede genov, te Pa naprej v celoten dedni 'fapis, imenovan genom. Kmalu so bili prebrani drobni genomi virusov in bakterij, kar pa je bil Sele začetek. Na vrsto so prišli večji in nazadnje tudi človeški, v katerem naj bi bilo Šenov kakih 100.000. Spr-Va s° iskali le tiste, ki povzročajo bolezni, predvsem a -a' tehnologija pa je zdaj omogočila že skupin-ski podvig z imenom Človeški genom, ki napreduje ako hitro, da optimisti napovedujejo popolni slovar ednine že v nekaj letih. ,aimtimnejsa plat člove-V^e8a življenja bo torej Kmalu na dlani. To pa je le ena Plat zgodbe. Vzporedno s tem so se biologi naučili iz genomov z encimi izločati posamezne gene, jih množiti (klonirati) kot zajce, prestavljati sem in tja, celo v dedni-no tuje vrste in jih tam prisiliti k delovanju. Nova večina je dobila ime bioinže-nirihg, dišala je po Science fiction in obvladali so jo le posamezniki. V novost pa je zagrizlo nekaj poslovnih avanturistov, ki so proti pričakovanju dovolj hitro uspeli in prejšnja veščina je postala rutinska biotehnika. Ko je nova industrija poslala na trg »človeški« inzulin in interferon, se je dvignil oblak prahu. Rastni hormon je prišel že skoraj neopazno, kasnejši uspehi pa komaj še dosežejo javnost, če jih ne spremlja kak škandal. Poslovneži so usmerjeni pač v dobiček, ki ga prinašajo na novo zgrajene oblike manj zanimivega rastlinskega življenja: precepljeni ribji geni, ki varujejo krompir in tobak pred zmrzaljo, bakterije, ki žro nafto ali nova rastlina za proizvodnjo plastike, ki sama zgnije. Javnost tudi ne pozna mnogo drznejših precepljanj genov z vrste na vrsto, vključno s človeško, razen Ce gre za spektakularen poskus zdravljenja kake bolezni. Ne ve na primer, da so v ZDA (kljub prepovedi) vcepili prašičem človeške gene, da bi prišli do ledvic za presajanje. Da domišljija znanosti nima meja, kaže primer otrok iz epruvet. Iz hvalevredne pomoči neplodnim zakoncem se je razvila tehnika, s katero bi lahko, denimo, ostarela vdova zanosila in rodila otroka svojemu že davno pokojnemu soprogu, s pogojem, da je ta oddal v hranjenje svoje seme in da ji kaka dobra ženska duša podari svoje odvečno jajčece. Primer je seveda z drugega področja, kaže pa na neverjetne možnosti kombinacij pri novih odkritjih. Poskusimo v tak okvir vstaviti popolno poznavanje človeškega genoma, zadosten vpogled v druge in skoraj neomejene možnosti precepljanja genov z vrste na vrsto, celo med rastlinami in živalmi. Poskusimo uganiti, v katero smer bodo silile raziskave in kakšne utegnejo biti posledice. V zdravljenje raznih bolezni vsekakor, morda pa tudi v druge, bolj vprašljive smeri. Eden od ciljev je gotovo odkritje genetske ure, ki organizem stara. Ce bi jo našli in jo celo upočasniti, bi bilo mogoče življenje podaljšati morda celo v nedogled, razen seveda ob bolezni ali nesreči. Gene Stephen, kriminolog ene od kolumbijskih univerz, razmišlja, kako na primer kaznovati nekoga, ki bi takega nesmrtnika ubil? Morda se bo na staranje dalo vplivati z zdravili? Bo sodišCe vročeglavega mladostnega zločinca lahko obsodilo na umetno postaranje? Bo lahko staremu zločincu odtegnilo zdravilo proti staranjih? Kaj storiti s Črnim trgom takih zdravil? Ze dandanes presajajo bolnikom kopico raznih organov, obseg te dejavnosti pa je majhen, ker primanjkuje rezervnih delov in vanjo že posega kriminal. Zgodba o turških ledvicah je bila v naših Časopisih, ni je pa bilo o tovrstni prodaji brazilskih otrok v ZDA. Biotehnika bo morda omogočila kloniranje človeka, tako da si bo lahko nekdo omislil lastno zbirko rezervnih delov. Ce bi to prepovedali, bi lahko vskočila mafija. V laboratoriju se je že posrečilo prenesti znanje ene podgane na drugo s prenosom RNA (kemični odtis dednine). Ga bodo lahko nekoč prenašali tudi pri človeku, tako kot pre-cepljajo danes kostni mozeg? In kaj če se kdo loti prenašanja živalskih ali celo rastlinskih genov na ljudi in ustvari kreaturo, ki bo pokrita z luskami in sposobna fotosinteze? Kloni, himere in transgenska Marijan Erjavec ve na človeka pa je sorazmerno kratek in - vsaj teoretično - nikakor izklju- ri razmišljujoči znanstveniki svarijo pred ustvarjanjem humanoidov, pa naj Določitev nadzorne arhitekture DNA pri ikozaedrnem živalskem virusu. bitja že žive, na laboratorijski ravni, seveda, in v senci znanosti. Preskok s kra- čen. Kriminalna ali per-vertirana miselnost se napredka ne brani in nekate- bodo to novodobni sužnji-roboti ali pa bitja izredne inteligence. Oboje je na se- znamu vabljivih izzivov. Izkušnje z otroki iz epruvet ah s patentiranjem novih, že ustvarjenih oblik življenja kažejo, da se vlade nerade lotevajo s tem povezanih etičnih vprašanj in da so prepočasne. Kolikor je sploh bilo doslej omejitev, so prišle iz vrste znanstvenikov samih in prek javnega mnenja, ki ima veliko težo. Iz zrelost prav tako. To je jasno pokazala anketa, ki jo je speljal med svojimi slušatelji na nekakšni ljudski univerzi novozelandski fizikalni kemik Michael Mautner. Med udeleženci so bili ljudje najrazličnejših poklicev, največ neakademskih, in njihovi točkovani odgovori so pokazali povprečno (ne) naklonjenost raznovrstnim novotarijam, ki jih utegne ponuditi prihodnja genetika. Največ podpore so dosegli obeti genetskih izboljšanj v poljedelstvu in živinoreji (87 odstotkov) ter odpravljanje različnih bolezni, vključno s pritli-kavostjo, tako pri posameznikih kot v celi, morda dedno prizadeti družini (22 do 30 odstotkov). Zbirna naklonjenost je bila enaka ničli pri predlogih, da bi se z genetskimi posegi človeštva sploh ne lotevali, da bi vsemu človeštvu dvignili IQ ali pa da bi človeštvo poselilo vesolje. Profesor Mautner je predlagal še veliko drugega: spremembo človeške rase, spremembo človeštva v superljudi ali genije, genetske posege v družini po lastni odločitvi, podaljšanje življenja za 200 let in veC, robote-sužnje in robo-te-vladarje, kar pa so anketirani največkrat odklonili (-10 do -50 odstotkov). Odklonili so misel, naj bi usodo prepustili naravi oziroma boleznim, vojnam in lakoti (-14 do -61 odstotkov), pa tudi vmešavanje v človeško reprodukcijo, pa naj gre pri tem za nasilno sterilizacijo ah za proizvodnjo otrok iz epruvet (-60 odstotkov). Zanimivi so bili tudi odgovori na vprašanje, kdo naj sploh odloča o dovoljevanju ali prepovedi tovrstnih posegov. Vlada vsekakor ne (-100 odstotkov) in tudi stvar javne razprave ali referenduma to ni (-38 do 642 odstotkov). Odločanj znanstvenikov in strokovnjakov niso odklonih, podprli pa jih tudi niso (0 odstotkov). Javno mnenje je, kot kaže, konservativno. Človeška vrsta naj ostane taka, kot je, vmešavanje vanjo naj bo minimalno in omejeno na lajšanje bolezni. To sicer ne zmanjšuje radovednosti in ambicij znanosti, da bi se prenahala gnati za napredkom, jasna pa je zahteva, da laboratorij ostane pod nadzorom človeške modrosti, ki jo poosebljajo demokratične politjčne odločitve. NOVA PARADIGMA 2 / VZPODBUDA ZA ČIŠČENJE MISELNE NAVLAKE Iztek objektivizma Spoprijem z miselnim kaosom normativne edukacije Najvišji metodični . eal znanosti se imenuje objektivnost. To po-^eni, naj bi znanstvenik določen pojav raziskoval ? kar najmanj ali celo nic astnega vpletanja v pro-oes opazovanja in merje-n)a, s Čimer naj bi ga spoznal v docela objektivni mCi, torej takega, kot obstaja »na-sebi«, mimo in neodvisno od vseh mo-2tllh opazovalcev, meril-oev in mislecev. Znanje, dobljeno na tak način, bi do potemtakem povsem objektivno, pravilno in dokončno (absolutno), orej znanje o stvareh in njihovih lastnostih, kot obstajajo po svoji večni naravi, neodvisno in nehoteno s strani »subje-livnega faktorja« zmotnega, površnega in min-Jivega Človeka. Tako pridobljeno znanje naj bi Veijalo za vse čase in Prostore, kopičilo pa bi se v nekakšni večni, nad-subjektivni entiteti, imenovani Znanost. Vendar pa se je ideal Popolne objektivnosti v znanstveni praksi že malu pokazal kot nerea-ten Veljal je kvečjemu odej, dokler so se znan-s veniki omejevali na raziskovanje predmetov in Pojavov, ki jih je bilo nrogoce zadovoljivo izo-nrati od drugih pojavov oziroma jih raziskovati v navidez povsem nadzorovanih razmerah. Na način je bilo mogoče zmeriti in spoznati zgolj ajbolj površinske in grobe značilnosti stvari, Pne take, kot so jih določi m dopuščali pogoji arjenja oziroma preci-nost merilnih naprav in Ths,kovalne metode na-sPtoh. Ko so se zahteve Bojan Rauter Kosič po točnosti povečale in so merilni instrumenti postali preciznejši, naprave pa zmogljivešje, a so znanstveniki brž ugotovili, da »objektivnih« lastnosti predmetov (ce sploh obstajajo), ni mogoče ugotoviti, kajti njihove lastnosti se bistveno spreminjajo s samim procesom opazovanja in merjenja; ali drugače povedano, proces opazovanja in merjenja sovpliva na obnašanje in pojavne lastnosti proučevanega predmeta in ga s tem spreminja; absolutno objektivnih, zgolj svojih lastnih in v vseh različnih razmerah identičnih lastnosti predmeti nimajo. Ideal objektivnega spoznanja, ki naj bi človeškemu umu zagotavljal gotovost v mišljenju in nezmotljivost v praksi, se je pričel razblinjati. Naslednji udarec objektiviziral so nehote zadali psihologi, ki jih je narava proučevanega pojava (torej duševnosti) prisilila, da se sprijaznijo z malo manj strogim kriterijem objektivnosti: s tako imenovanim konsenzom, torej soglašanjem več znanstvenikov o značilnostih opazovanega pojava in o zaključkih, do katerih so se po intro-spektivni poti dokopali posamezni raziskovalci. Psiholog se namreč zaveda, da mu Človeška psiha ni dostopna na tak naCin, kot je fiziku dostopen zunanji predmet, kajti 16-tega lahko vidijo in merijo vsi udeleženci eksperimenta, duše pa se ne da razgrniti na raziskovalni pult in opazovati z očesom; z instrumenti se lahko merijo zgolj fiziološki korelati psihični procesov, kar pa ni več psihologija, ampak kvečjemu »objekti-vnistična«psihofiziologi-ja, ki se mora zadovoljiti z ugotavljanjem korelacij objektivno dobljenih podatkov z opisi subjektivnih psihičnih procesov in stanj. Duševnost kot taka je neposredno dostopna samo njenemu »lastniku«, subjektu samemu, in le-ta jo lahko tudi edini »objektivno« opaža in razsikuje. Možnost konca objektivizma v novejšem času nakazuje tudi tako imenovana kognitivna znanost. Ta proučuje spoznavne procese, ki sodelujejo pri nastajanju znanja oziroma znanstvenih teorij. Kognitivi-sti izhajajo iz spoznanja, da kvaliteta spoznavnih oziroma miselnih procesov odločilno vpliva na vrsto in kvaliteto znanja o »objektivnem« svetu in da bi bilo treba te procese zato izboljšati in jih kontrolirano voditi h kvalitetnejšemu, pravilnejšemu znanju. Vendar kognitivisti ponavljajo napake objektivistov, kajti delovanja miselnih procesov ne raziskujejo neposredno (torej intro-spektivno), ampak obje-ktivistično, z raziskovanjem delovanja možganskih celic in zvez - pri Čemer se zgledujejo celo po modelih, ki so jih postavili poznavalci tehničnih informacijskih si- stemov (recimo po modelu nevronske mreže, ki so ga razvili, da bi računalniško simulirali mišljenje). Subjekt, ki so mu lastni miselni procesi najneposredneje dostopni, kognitivna znanost torej zaenkrat še izključuje, češ da je zmoten in premalo zanesljiv; zanesljivejši so tehnični instrumenti in konsen-zualni zaključki. V težnji po novi paradigmi, ki naj bi združila subjekt in objekt v višji celoti, se zato vse več mislecev spogleduje z vzhodnimi filozofijami, ki subjektino in objektivno plat reničnosti obravnavajo znotraj enotnega pogleda na stvarnost. A Zal je vzhodnjaški pogled za zahodnega racionalista premalo natančen in preveč metaforičen. Zahodnjak potrebuje več: integracijo pozit-vnih aspektov objektivizma (natančnost, razvidnost, ponovljivost eksperimenta in preverljivost rezultatov) s prav tako natančnimi spoznanji o subjektu v novo znanstveno paradigmo. Skratka, z razvojem znanosti oziroma naraščanjem težnje po celostnem in jasnem znanju pada vrednost obljektivi-stičnega ekskluzivizma in raste potreba po enakovredni vključitvi subjekta v sliko sveta. Pri tem se pred sodobnega človeka, zeljnega jasnega in celostnega znanja, postavljajo povsem nove zahteve: nosilec spoznavanja, mišljenja in znanja mora postati vsak konkreten posameznik sam; prav tako mora konkreten posameznik najti v sebi veljavno merilo o pravilnem in nepravilnem, jasnem in nejasnem, izkustvenem in neizkustvenem; ne sme se več brezpogojno zanašati na nezmotljivost drugih posameznikov, ki se imajo za znanstvene avtoritete, ne sme veC nekritično sprejemati teorij, ki so jih postavili drugi, marveč se mora povsem nasloniti na svoje lastne spoznavne in umske moCi, na svojo lastno izskustveno razvidnost. Skratka, z razvojem znanosti oziroma naraščanjem težnje po celostnem in jasnem znanju pada vrednost objektivi-stičnega ekskluzivizma in narašča potreba po enakovredni vključitvi subjekta v sliko sveta. Pri tem se pred sodobnega Človeka, željnjega jasnega in celostnega znanja, postavljajo povsem nove zahteve: nosilec spoznavanja, mišljenja in znanja mora postati vsak konkreten posameznik sam; prav tako mora konkreten posameznik najti v sebi veljavno merilo o pravilnem in nepravilnem, jasnem in nejasnem, izkustvenem in neizkustenem; ne sme se več brezpogojno zanašati na nezmotljivost drugih posameznikov, ki se imajo za znanstvene avtoritete, ne sme več nekritično sprejemati teorij, ki so jih postavili drugi, marveč se mora povsem nasloniti na svoje lastne spoznavne in umske moCi, na svojo lastno izkustveno razvidnost. Leto 1860: Sestavina prvega faksa v komercialni uporabi. Razlogov za tovrstne zahteve je veC, daleC najpomembnejši pa je naslednji: celostna znanstvena paradigma (ki ni znanje o vsem mogočem, pač pa najsplošnejši miselni model za pojasnitev posameznosti oziroma znanje o najsplošnejših strukturalnih, dinam-skih in razvojnih zakonitostih obstoječega) je lahko le celostna teorija, kar pomeni, da mora poleg tako imenovanih zunanjih dejstev, o katerih je možen načelen konsenz, enakovredno vsebovati tudi jasno znanje o tistih izkustvenih dejstvih, ki so dostopna samo opazujočemu in razmišljajočemu subjektu samemu -torej »jaz« sam, moji psihični procesi in stanja, moj lasten um. Sele na takem, radikalno indivi- dualnem polju se lahko zgodi plodna sinteza tako imenovane subjektivne in tako imenovane objektivne plati dejstev v višjo celoto, celoto, ki ni niti obljektivna niti subjektivna, ampak preprosto dejstvena, ontološka. Tovrstne paradigme potemtakem ne bo mogla razviti in poučevati nikakršna institucija, kajti posredovati in sprejeti je preprosto ni mogoče. Nova paradigma je lahko le plod lastnega spoznavnega in umskega truda tistega konkretenga posameznika, ki se v težnji po umski in bivanjski gotovosti radikalno spopade z miselnim kaosom, kakršnega je pridobil v unificiranem procesu normativne edukacije ter z nekritičnim vgrajevanjem informacij v svo- jo sliko sveta in ki se odloči za gradnjo novega, jasnega, celostnega in dejstvom ustreznega znanja. Največ, kar lahko posameznik dobi od drugega, je spodbuda pri premagovanju ovir in zank na poti CišCenja stare miselne navlake ter pomoč pri izpopolnjevanju novega miselnega modela - pa še to le od posameznika, ki ima tako pot Ze za seboj. Univerzalna matrica ni taka pot in tudi ne ponuja nikakršne formule za pravilno hojo; je zgolj vaba, objektivno obstoječa, vizualno zaznavna podoba miselnega modela, prignanega do naj višje možne stopnje umske abstrakcije. Je vzor, ki naj bi posamezniku rabil kot kriterij njegovega napredovanja in hkrati kot kontrolni model, v luči katerega lahko kreše svoja vsakokratna spoznanja, ter naposled kot primerjalni test za konči »-izpit«. Posameznikova pot k novi, univerzalni paradigmi poteka s pomočjo univerzalne matrice (samostojno zaznava-ne ali posredovane s strani vidcev) ne le bistveno hitreje in laže, ampak - tako se vsaj zdi -na tak način lahko sploh poteka. Pa ne zaradi nekakšne nizke stopnje človeške inteligentnosti, ampak zaradi prevelike zaviralne teže bremena starih, neustreznih miselnih konstruktov, predsodkov in kaotično nametanih informacij, zaradi prekratkega časa, ki nam ga za tako visok cilj odmerja dolžina našega življenja. ŠPORT Petek, 26. marca 1993 D LIGA / 25. KOLO Bor - Konlovel: z različnimi motivi Carbonara in Civardi najbolj »nevarna«? Vanja Jogan »Ni važno koliko tekem zmagamo, ali zgubimo in kakšen je položaj na lestvici, sezona je pozitivna le, če bomo zmagali v derbiju« je bila pred leti žalostna pripomba nekaterih (pseudo) navijačev, ko je med društvoma Se vladala prenapeta in žal večkrat nešportna rivaliteta. K sreči so se Časi, igralci, odborniki in »aficiona-dos« v obeh taborih skoraj v celoti zamenjali, kar pomeni, da se bomo v nedeljo lahko v športnem duhu podali na povratno tekmo D lige med Borom Radensko in Kontovelom. To seveda ne pomeni, da to tekmo lahko istovetimo z ostalimi 28 srečanji tega prvenstva, saj je povsem razumljivo in seveda pričakovano, da ima derbi med vodilnima in najbolj številnima ter reprezentativnima društvoma (z izjemo združene ekipe Jadrana) poseben Car in da bo motivacijski faktor pred tekmo občuten tudi izven slačilnic. Zmaga ali poraz bosta logično imela nekoliko širši pomen, saj take tekme ostanejo dalj Časa v spominu akterjev samih in pa seveda številnih privržencev obeh društev. V prvem delu prvenstva so Kontovelci prikazali izredno igro in zasluzeno visoko premagali borovce s 107:88, ostali potek prvenstva pa je bil za borovce mnogo boljši, saj so Sosič in Grilanc (Kontovel) Sancinovi fantje z 20 točkami na lestvici že skoraj izven nevarnosti. Popolnoma drugačen je položaj Kontovela, ki je doslej zbral le 14 točk in ima pred seboj izredno težak razpored tekem, kar pomeni, da bi le z zmago proti Boru lahko ohranil še nekaj upanja za ugoden razplet pri boju za obstanek. TEHNIČNI VIDIK: V prednosti so morda borovci, saj ima trener Sancin veC enakovrednih posameznikov, po drugi strani pa bi bila lahko odločilna udarna moC prve peterke Kontovela in kakšen super podvig Hmeljaka, Turka H SMUČANJE / PRELOŽITEV Zamejsko prvenstvo zaradi neugodnih snežnih razmer šele prihodnjo nedeljo Kljub temu, da je vCeraj v Alpah začelo snežiti, pa je letošnja muhasta zima prisilila organizatorje zamejskega smučarskega prvenstva k preložitvi tekmovanja, M bi moralo biti to nedeljo (28. 3.) v Sappadi. Snežne razmere so tudi tam precej neugodne, edino uporabno smuCišCe pa je zasedeno z drugim tekmovanjem. Kljub vsemu pa zamejsko prvenstvo bo, in to v nedeljo, 4. aprila, prav tako v Sappadi. Upati je, da bo tudi zapadlo kaj novega snega, tako da s tekmo res ne bo nikakršnih težav. ali drugih mladincev. PSIHOLOŠKI FAKTOR: Nedvomno bodo Kontovelci pod večjim pritiskom, saj je zanje zmaga imperativ, borovce pa še teži visok poraz iz prvega dela prvenstva. MOTIVACIJSKI ASPEKT: Mimo logičnih motivacij, ki pridejo na površje ob derbijih, bodo Borovci skušali izenačiti stanje na 1:1, Kontovelci pa bodo še dodatno naviti, saj manjka do konca prvenstva le še pet tekem, poraz pa bi jim lahko predčasno odprl odtočni jašek v promocijsko ligo. Nekatere protagoniste nedeljskega derbija smo vprašali za napoved, tako eni kot drugi pa so »objektivno« prepričani v zmago svoje ekipe, razen Simoniča. BOR Robi Smotlak: +3 (Ažman matchvvinner; SosiC najnevarnejši nasprotnik) Stefan Persi: +10 (Mon-ticolo; Civardi) Mauro Simonič: -3 (S.GuliC; Grilanc) Andrea Monticolo: +10 (ekipna igra; Sosič) Peter Ažman: +2 (Monticolo; Civardi) KONTOVEL Evgen Ban: +6 (Civardi; Carbonara) Danjel Gulič: +2 (SosiC; Barini) Igor Civardi: +1 (Hmeljak; nihče) Stefan Turk: +10 (Civardi; Carbonara) Aljoša Daneu: +10 (Hmeljak; Carbonara) PROMOCIJSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Sokol - Cicibona samo še za prestiž Nabrežinci doslej ta derbi vedno izgubili Bregu prepotrebni točki proti Santosu? Decembra sta se v telovadnici Ervatti srečali Cicibona in Sokol in takrat je za tekmo vladalo dokajšnje zanimanje, saj sta bili takrat še oba tik pod vrhom. V povsem drugačni luči se bosta ekipi srečali spet jutri v povratnem delu, obe peterki pa bosta tokrat igrali le za prestiž. Pod vedno hujšim psihološkim pritiskom pa so Brežani, ki bodo jutri pred zahtevno nalogo, Čeprav je Santos v znatni krizi in hudo se je tudi poškodoval njihov leader Tomasin. Na kratko smo se pogovorili z veteranom Ci-cibone Pavlom Volkom, ki je prav vCeraj uspešno polagal tezo na fakulteti o političnih vedah. Zadnji Cas si postopoma opustil košarko. Je bilo to povezano s študijskimi obveznostmi ali boš mesto prepustil mlajšim silam? Malo je prenasicenosti, imam pa tudi več drugih zanimanj. Z veseljem opažam, da imamo za sabo dobre mlajše igralce, vsekakor pa še ne bom prenehal. Recimo, da mi najbolj pristaja vloga part-time igralca. V mladinskih kategorijah si spadal v skupino nabolj nadarjenih posameznikov in si že kot kadet igral s člansko ekipo Bora, zatem pa se je nekaj zataknilo s trenerjem Vatovcem in si praktično prenehal z aktivnim igranjem. Kaj boš rekel VValterju na jutrišnjem derbiju? Kot vedno ga bom z veseljem.pozdra-vil in želim mu CimveC uspeha na njegovem področju. Takrat je bil on še zelo mlad in Se ni imel pravega psihološkega Pavel Volk (Cicibona) pristopa do posameznikov, mladim igralcem pa sedaj želim, da bi bili v njegovih rokah, saj je eden izmed naših najboljših trenerjev. Neprekinjeno igraš že celih 21 let in natanko poznaš našo košarko. Misliš, da lahko sežemo še više ali se je parabola že pričela spuščati? Pri mlajših žal še nisem zasledil skupine, ki bi lahko nadomestila zlato generacijo 80. let, prepričan pa sem, da s pametno politiko sodelovanja lahko mimo igramo vsaj v C ligi. Strokovni in organizacijski kader se je pri naših društvih znatno izboljšal in ni več nevarnosti, da bi se kak talent zgubil, kar se je žal večkrat zgodilo pred leti. Se nekaj o jutrišnjem derbiju. Cicibona je v prejšnjih desetih spopadih vedno premagala Sokol. Kaj bi jim svetoval za prekinitev te tradicije? Nabrežinci lahko upajo, da naletimo na slab dan, saj smo tehnično boljši, kar je bilo opazno že na prejšnih dvobojih. NAPOVEDI-Pavel Volk SanfElpidio - Jadran +3 Matchvvinner: Merlin; top scorer: Pregare; nad pričakovanjem: A.Smotlak. Bor - Kontovel +5 za Kontovel Matchvvinner: Civardi; top scorer: Grilanc; nad pričakovanjem: Debeljuh in A.Daneu. Sokol - Cicibona +13 za Cicibono Matchvvinner: Jogan; top scorer: R.Si-moniC; nad pričakovanjem: Sedmak in G.Bajc. Santos - Breg +6 Matchvvinner: Corbatti; top scorer: M.Salvi; nad pričakovanjem: D.Kovacic. ODBOJKA / NARAŠČAJN1CE NA GORIŠKEM _ Domovke spet bližje vrhu lestvice Naraščajniki: Valprapor brez konkurence Olympia ugnala Torriano - Dečki po starem DEČKI Vodilna Soča Valprapor je bila v tem kolu prosta. Acli Ronchi - Valprapor Soča Kmečka banka 3:0 (15:4,15:11,15:2) VALPRAPOR SOČA: G. in R. Lutman, Mucci, Pel-legrin, Braione, M. Černič, Devetak, Lukež, Frandolic. Naraščajniki Valpra-porja Soče niso igrali dobro. Boljši od nasprotnika so bili samo pri serviranju, pomanjkljiv pa je bil sprejem servisa, kar je še dodatno otežilo delo Marka Cemica, ki je na tej tekmi nadomestil standardnega podajaCa. VRSTNI RED: SoCa Valprapor Posojilnica So-vodnje 28, Torriana 18, Acli 16, Valprapor SoCa Kmečka banka 4, Libertas Cormons 2. DEKLICE Play off Dom Imsa - Staranzano 1:3 (2:15, 14:16, 16:14, 10:15) Prvi del finalne faze prvenstva deklic so domovke končale brez zmage. V zadnjem kolu jih je premagal tudi Staranzano, ki se je na konCni lestvici v kvalifikacijski A skupini uvrstil za domovkami. OSTALI IZID 3. KOLA: Azzurra - Fincantieri 0:3. VRSTNI RED: Fincantieri 6, Azzurra 4, Staranzano 2, Dom Imsa 0. Tolažilna skupina SoCanke se bodo v 3. kolu pomerile z ekipo VB L Cormons. Tekma bo Naraščajniki Olympie naglo napredujejo (Reportage) v nedeljo zjutraj v Cornu, pričetek ob 11. uri. NARAŠČAJNIKI Fincantieri - Valprapor CDR0:3 (0:15,6:15,1:15) VALPRAPOR CDR: Pel-legrin, G. in R. Lutman, Braione, M. Cemic, Lukež. TržiCani so bili za val-praporovce preskromen nasprotnik. Fante vsekakor velja pohvaliti, ker so kljub očitni premoči vseskozi igrali zbrano, kar kažejo tudi delni izidi posameznih setov. Valpraporovci bodo naslednjo tekmo proti Tor-riani odigrali že drevi v Standrežu, s pričetkom ob 19.45. Torriana - 01ympia 1:2 (15:5,14:16,14:16) OLVMPIA: Dorni, Marini, Miklus, Mania, Pipan, Komjanc, Klanjšček. Naraščajniki 01ympie so v povratnem srečanju premagali nasprotnika, s katerim so v prvem delu MLADINSKE IGRE / ZENSKA ODBOJKA »Cankar« v finalu boljši od šole Roli Obvestila PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 6, redni občni zbor jutri, 27. t.m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj v Trstu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in imenovanje delovenega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, volitve, razno. Dijakinje šentjakobske nižje srednje šole Ivan Cankar (na sliki s prof. Skrljevo) so letošnje pokrajinske prvakinje v odbojki na Mladinskih igrah. V finalu za 1. mesto so vCeraj v telovadnici šole Roli pri Sv. Sergiju po hudem boju z 2:1 (16:14, 10:15, 15:10) premagale ekipo šole Roli in si tako priborile pravico do udeležbe na deželni fazi. Finale za 3. mesto: Corsi - Kosovel 2:1 (15:9, 14:16, 15:5). TENIS / ZAČETEK DE2ELNE FAZE C LIGE Gaja (moški in ženske) dobro pripravljena Dekleta igrajo že jutri, fantje v nedeljo S startom deželnega dela ženskega in moškega ekipnega prvenstva C lige se bo v soboto, oziroma v nedeljo dejansko začela letošnja teniska tekmovalna sezona. Med prijavljenimi ekipami, ki jih je v ženskem prvenstvu 14, v moškem pa kar 20, sta tudi letos postavi gropajsko-pa-driške Gaje. V ženskem prvenstvu so ekipe razdeljene v 2 skupini po 7 ekip, od katerih bosta po dve najbolje uvrščeni nadaljevali v finalnem delu. Gajevke so vključene v prvo skupino, v kateri so poleg njih še ekipa ST Monfalcone A, TC Gemo-na, TC Ganeva, Circolo Ferriera Servola, DLF Trst, in TC Garden FVG B. Letos bo Gaja nastopila z nekoliko prenovljeno postavo: ob kapetanki Cirili Devettijevi ter Daši Grgič, bosta gropajsko-padriško društvo zastopali še mlada Shantal Rossmann, ki je k Gaji prestopila od openskega ATO, ter tenisaCiCa iz Umaga, ki pa študira V TRSTU, Momič Sonja. Prvo kolo bodo gajevke odigrale doma proti ekipi tržiškega teniškega društva, ki je po predvidevanjih eden od favoritov za vstop v finalni del. Srečanje bo na Padricah v soboto 27. t.m. s pričetkom ob 15. uri. V popolnoma domači postavi pa bodo v nedeljo ob 9. uri prvič stopili na igrišče tudi fantje: Dorjan Gomizelj, Alberto Prelec, Borut in Aleš Plesničar bodo prvo srečanje odigrali v gosteh pri Tržaškem teniškem klubu, kjer se bodo pomerili z njihovo drugo postavo. Poleg teh dveh ekip sestavljajo drugo deželno skupino Se moštva TC Campoformido A, TC Pordenone in ST Monfalcone. Skupin so štiri, v finalni deželni del pa bosta napredovali prvi dve uvrščeni v vsaki skupini. Napovedi o uspehih tako ženske kot moške ekipe so zelo tvegana. Vsi so skozi zimski Cas resno delali pod vodstvom učitelja Boruta Vehovca, posebno skrb pa so posvetili tudi fizični pripravi, ki jo je vodil prof. Giani Furlanic. Posebnih ambicij po visokih uvrstitvah letos še nimajo, saj se zavedajo, da je konkurenca zelo močna. Gotovo pa bodo skušali iztržiti vse, kar se bo dalo, mladi - razen Devettijeve in Gomizlja, ki sta med C kategorniki že veterana -pa bobo skušali pridobiti Cim vec izkušenj za nadaljevanje sezone na individualnih turnirjih. (M.R.) izgubili doma in to s 3:0. Goričanom, od katerih je večina šele letos začela s treniranjem, se zdaj že pozna redna vadba, tako da zdaj igrajo občutno boljše kot v začetku prvenstva. Glede tekme v Gradišču je treba povedati, da so v prvem seto igralci 01ympie preveč grešili predvsem pri sprejemu servisa, v naslednjih dveh pa so se otresli strahu in z izredno zagrizenostjo skušali rešiti vsako žogo. To se jim je obrestovalo z zmago, za veliko borbenost pa zaslužijo pohvalo vsi igralci. Naslednjo tekmo bo 01ympia igrala jutri ob 15. uri v Tržiču s Fincan-tierijem. VRSTNI RED: Valprapor CDR 18, Torriana 10, 01ympia 5, Fincantieri -2. NARASCAJNICE Skupina A Dom Imsa - Pizzeria Ita-lia 3:0 (15:6,15:5,15:3) DOM IMSA: Pavio, Tomšič, Kovic, KocjanCiC, Uršič, Vižintin, Humar, Zuccarino, Batistič. Domovke so dosegel se eno gladko zmago. Nasprotnik je bil skromen (igralke so sicer visoke, a nekoliko nespretne) in res škoda je, da so domovke v prvem delu proti Pizzerii doživele poraz z 2:1, treba pa je vedeti, da so takrat nastopile v okrnjeni postavi. Tokrat je šlo vse kot po olju. Izenačen je bil samo začetek setov, potem pa so domovke pritisnile na plin in brez težav visoko povedle. Pred dnevi bi bile morale domovke odigrati tud' pomembno zaostalo tekmo s Farro, a se sodnik m predstavil, tako da bo treba na ta dvoboj, ki utegne krojiti vrstni red pri vrhu, še počakati. ZAOSTALA IZIDA N-KOLA: Grado - Acli 3:0, Starazano - Farra 2:1-OSTALI IZID 15. KOLA: Farra - Libertas Gorizia 3:0. VRSTNI RED: Grado 38, Dom Imsa 34, Farra 33, Staranzano 32, Sagra-do 22, Pizzeria Italia 20, Lib. Gorizia 15, Fincantieri 8, Mossa 5, Acli Ronchi 0. Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech B DOnOS ZCJTO ZO VOS TOtOCOldO Tokrat bo najbolj negotovo v Rimu V Milanu in Padovi položaj bolj jasen 1. dirka (Rim): napoved je zelo težka, mi pa smo se odločili za Mr. Riggia (skupina X), Petite Quen (1) in Pedrita (2). 2. dirka (Milan): II Muganio (2) je glavni favorit, pozornost pa velja tudi konju Petter Batton (X), ki je pred kratkim zmagal na podobni dirki. V skupini 1 lahko preseneti Thieffry. 3. dirka (Padova): Nia-gast (X) je glavni favorit, Fanfani (1) je v dokaj stalni formi, ta dirka pa bi lahko ustrezala tudi Ipnosu (2). 4. dirka (Modena): Liv Davvn (X) se bo iz druge vrste boril za zmago, pa- ziti pa bo moral na Ne-scoa (1) in Lorda Charifa (2). 5. dirka (Neapelj): Nelson Gar (2) je najbrž najboljši, v boj za vrh pa se lahko vmešata tudi Neker Air (X) in Mandante (1). 6. dirka (Firence): favorit je Nilko Gim (X), toda prezreti ne smemo niti Merlano Sana (1) in Mortanta (2). Dirka tris NASI FAVORITI: 24) Maddy Bourbon, 22) Nune Pegaso, 15) Laceno DODATEK ZA SISTE-MISTE: 14)Nebit Top, 11) Iuppiter, 8) Marc Chagall. i bolj jasen 1. — prvi XI drugi 2 2. — prvi 2 drugi IX 3. — prvi X2 drugi 1 4. — prvi X drugi 12 5. — prvi 21 drugi X 6. — prvi X drugi 12 Margaret Macchiut Ancona-Juventus 2 Brescia - Roma X Fiorentina - Cagliari 1 Genoa - Sampdoria IX Inter - Pescara 1 Lazio - Udinese 1 Napoli - Atalanta X2 Parma - Foggia IX Torino - Milan 2 Siena - Carrarese 1X2 Siracusa - Palermo 1X2 Giorgione - Lecco 2 Monievarchi - Pistoiese IX Margaret Macchiut (letnik 74) seje kot 12-letnica-začela ukvarjati z atletiko pri Ederi. Vadila je tek na lOOm, ovire in skok v daljino, sedaj pa uspešno tekmuje na lOOm z ovirami. Pred leti je nastopala tudi za Cus, lani pa je prestopila k Sisport iz Turina. V tekmovanju Indoor je letos osvojila državni naslov v kategoriji mladink in je obenem zabeležila 3. absolutni najboljši čas. Skoraj gotovo bo sklicana na evropsko prvenstvo septembra v Španiji. Prejšnjič je Mitja Cebulec zadel 8 izidov. VI. in 2. AL bo »počivalo« osem igralcev naših klubov Deželna nogometna zveza je kot vsak teden poslala spisek diskvalificiranih igralcev. Tokrat spisek zadeva le dve slovenski enajsterici, ki bosta morali v nedeljo na igrišče vsaka brez 4 igralcev. V 1. AL so s prepovedjo igranja na eni tekmi kaznovani Žagar, Ferluga, Donaggio in Marassi (vsi Zarja), v 2. AL pa bodo počivali Pertan, Sreberni-ch in Benet po eno, Gargiuolo (vsi Primorec) pa dve tekmi. ODBOJKA / ČLANSKE LIGE NA GQRI5KEM__ Konec tedna igrajo le dekleta 1. moška divizija: koledarja finalnih faz federacija še ni izdala 1. MOŠKA DIVIZIJA Sinoči je na dodatni tekmi 01ympia -Turriaco padla odločitev o tem, kdo bo peti član skupine, ki se bo v play offu potegovala za napredovanje v D ligo, zaradi zgodnjega zaključka redakcije pa, žal, rezultata s te tekme nismo prejeli. Pravico do nastopa v play offu sta si od slovenskih šesterk že zagotovila Valprapor in Naš prapor, mladi igralci Soče Valpra-porja pa bodo igrali v tolažilni skupini. Federacijaše ni izdala koledarja finalnih faz. 1. ZENSKA DIVIZIJA Konec minulega tedna ni bilo tekem, dekleta 01ympie pa bodo spet na igrišču drevi, ko bodo doma, s pričetkom ob 18. uri, igrale proti Libertasu Villesse, ki ima na lestvici štiri točke manj od Goričank, a jih je v prvem delu premagal s 3:1. Varovankam mlade trenerke Mirande Kristančič se torej ponuja možnost za od- dolžitev, tudi zato, ker bodo menda nastopile v popolni postavi. .. VRSTNI RED: Libertas Gorizia 18, Acli Ronchi in 01ympia 14, Farra 12, Villesse 10, Corridoni, Morarese in Azzurra 8, Libertas Cormons 6, Pieris 2. 2. ZENSKA DIVIZIJA Tekmo 7. kola bo Dom Imsa odigral že drevi na domačem igrišču v telovadnici Kulturnega doma. Tekma proti Intrepidi se bo pričela ob 18.15. Sesterka Soče Gostilna Devetak pa bo jutri (ob 17.30) gostovala v Gradežu. Obe naši šesterki imata možnost, da zmagata, ker sodita nasprotnika med šibkejše v ligi. . . IZID 7. KOLA: Torriana - San Luigi 3:1. VRSTNI RED: Staranzano in Torriana 12, San Luigi 10, Dom Imsa 6, Soča Gostilna Devetak in Grado 4, Intrepida ; Lib. Cormons 0. (Torriana in San Luigi imata tekmo več) Beljak nebo kandidiral za 01 lela 2002 Trbž, Jesenice? BELJAK - Je ideja olimpijskih iger treh držav dokončno propadla? Mesto Beljak ob tromeji Avstrija-Slovenija-Itali j a se je včeraj odpovedalo kandidaturi za igre leta 2002, glavni argument proti kandidaturi pa so bila gospodarska razmišljanja. Mestni občinski svet je namreč prišel do zaključka, da se potrebne investicije, ki bi sle v nekaj deset milijonov šilingov, konec koncev ne bi izplačale. Nad 40-elanski občinski svet je predlog za udeležbo Pri organizaciji zimskih iger leta 2002 z veliko večino odklonil, hkrati so se odborniki izrekli za pospeševanje mednarodnih mladinskih prireditev. Koroški referent za šport Peter Ambrož)? je odločitev beljaskih komunalnih politikov obžaloval in menil, naj Jesenice in Trbiž Kljub temu potegujeta za izvedbo iger. Zadnja beseda po '■Vegovem tudi na Koroškem še ni pad-la' (IVAN LUKAN) KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA SMUČANJE / VČERAJ ODPADLA OBA SMUKA Stefanelu ni uspel podvig Derbi kola bolonjskemu Knorru Vreme spet meša štrene Bodiroga 29 točk, a tržaški Stefanel je v Pesaru izgubil Jure Košir v slalomu za bron (foto S. 2ivulovič/TRIO) Scavolini - Stefanel 96:84 (50:43) SCAVOLINI PESARO: VVorkman 11 (1:2), Gracis 10 (2:3), Magnifico 16 (4:5), Boni 14 (4:5), Rossi 9 (3:4), Farmer 12, C. Myers 7 (2:2), Panichi, Zampolini 8, Costa 9 (3:4), trener Bucci. STEFANEL TRST: Bodiroga 29 (5:5), Budin, Pi-lutti 14 (2:4), De Pol 15 (6:8), Bianchi 4 (2:3), Alberti 2, Meneghin 8, Pol Bodetto 8, English 4, Cie-lo, trener Tanjevič. PON: Pol Bodetto (33), Pilutti (40). TRI TOČKE: Gracis 1, C. Myers 1; Bodiroga 1, De Pol 1. PESARO - V predzadnjem kolu italijanske košarkarske A lige zdesetkanemu Stefanelu sinoči v Pesaru ni uspel podvig. Tržaško moštvo je po uspešnem začetku, ko je v 9. min. vodilo kar za 8 točk (24:16), moralo priznati premoč gostiteljev, ki so si zmago prislužili predvsem pod košema, kjer sta bila še zlasti učinkovita Magnifico in Boni. IZIDI 29. KOLA: Knorr - Philips 98:90, Scavolini - Stefanel 96:84, Baker -Phonola 85:81, Virtus Roma - Robe di Kappa 98:84, Benetton - Panasonic 97:86, Marr - Teamsy-stem 100:96, Clear - Klee-nex 98:87, Bialetti - Scai-ni 88:70. VRSTNI RED: Knorr 46, Philips 40, Benetton 38, Stefanel 34, Panasonic, Clear, Scavolini 32, Kleenex 30, Baker in Bialetti 28, Phonola, Roma 26, Marr 20, Scaini, Teamsytem 18, Kappa 16. PRIHODNJE KOLO (28.3): Philips - Benetton, Robe di Kappa - Scavolini, Teamsytem - Knorr, Phonola - Virtus, Scaini -Clear, Stefanel . Baker, Panasonic - Bialetti, Klee-nex - Marr. IZIDI 29. KOLA V A-2 LIGI: Teorema - Cagiva 86:82, Glaxo - Branca 88:84, Auriga - Tele-market 104:81, Ticino Siena - Hyundai 96:89, Banco - Sidis 88:93, Yoga - Mangiaebevi 103:85, Burghy - Ferrara 89:75, Panna - Medinform 91:72. VRSTNI RED: Sidis 42, Glaxo 40, Hyundai 389, Ticino 36, Branca, Mangiaebevi 34, Cagiva 30, Bancosardegna, Tele-market, Burghy Teorema in Auriga 28, Yoga 22, Ferrara 20, Panna 18, Medinform 10. AARE - Letošnja smučarska tekmovanja, svetovni pokal in svetovno prvenstvo, so res nekaj posebnega. Tudi v najbolj suhih zimah, ko so naprave za umetno zasneževanje premogla le redka smučišča, je bilo manj odpovedi tekmovanj in spreminjanj koledarjev. Tudi letošnji finale na Švedskem nima sreče z vremenom. Včerajšnja smuka, moškega in ženskega, so z dopoldanskih ur zaradi močnega vetra najprej prestavili v zgodnje popoldanske, nato pa iz istih razlogov v malce poznejše popoldanske ure. Ker so se tudi takrat vratiča smukaške proge 01ympia upogibala pod močnimi sunki vetra, ki je pihal s hitrostjo 80 in veC kilometrov na uro, so smuka odpovedali. Kljub temu današnjega, jutrišnjega in nedeljskega sporeda tekmovanj ne bodo spreminjali. Dveh tekmovanj, ki bi v skupnem seštevku lahko odločili o marsičem, preprosto ne bo. Tako pri moških predvsem pa pri ženskah je boj za veliki kristalni globus še odprt in lahko se zgodi, da končni vrstni red prav zaradi odpa-glega smuka ne bo regularen. Povod za novo revolucijo? Danes sta na sporedu superveleslaloma Finalni dogodki svetovnega pokala so že terjali dve žrtvi. Med sredinim treningom smuka je v cilju padel Norvežan Ole Kristian Furuseth. S precejšnjimi bolečinami v hrbtenici so ga prepeljali v bolnišnico, danes pa je že shodil in odpotoval domov. Francoski slalomist Patrice Bianchi pa brez težav ne bo hodil še nekaj Časa. Zmagovalec decembrskega slaloma v Madonni di Campiglio si je včeraj med slalomsko vadbo namreč zlomil nogo in je že v Lyonu pri najboljših francoskih »celilcih kosti«. Naša predstavnika v finalu, Urška Hrovat in Jure Košir, pridno trenirata. Jure je v sredo v Oppdalu treniral z Albertom Tombo, ki je bil v kratkem slalomu vselej hitrejši. Jure je bil sicer hitrejši v spodnjem delu, tako da je vprašanje, kakšen bi bil izid dvoboja v slalomu prave dolžine. (A. D.) .... MOTOCIKLIZEM / V NEDELJO PRVA DIRKA ZA SVETOVNO PRVENSTVO Rainey želi četrti naslov Nekaj konkurentov se je umaknilo z dirkališč, vrnil po se je Freddie Spencer - Letos bo štirinajst dirk najboljših motociklistov no svetu LONDON - »Trdni Ed-hje« se je umaknil z dirkališč, »hitri Freddie« se je vrnil nanje in Way-ne Rainey želi v tem letu Postati motociklistična legenda. Takšno je trenutno stanje v najelitnejšem motociklističnem razredu pred začetkom sezone 1993: v nedeljo v Eastern Greeku v Avstra-rji- Trikratni svetovni prvak Rainey, ki je pod stalnim pritiskom blestel na svoji 500-kubiCni yamahi v devetdesetih letih, je Pripravljen za Start svetovnega prvenstva tudi let°s. Toda Avstralec Michael Doohan in teksaški »drznež« Kevin »chvvantz sta se odločila, da bosta Kalifornijcu odvzela naslov. sta pred 1< dirkališča: Lawson, si zmagal le »hitri Fre je bil prej; ni prvak s 1983 in l! 27 zmag z do. Cepra po vrsti n rezultatov ho letos t maho in b ovira za 2 neYja pr svojih naci , Četrti s slov bi raz ra njegovi brega prij Robertsa, '«oiu v t) in 1980 devek membn da bi g; Na arhivskem posnetku AP Schwantz na suzukiju pred Raineyjem na yamahi postavil ob bok Italijanu Giacomu Agostiniju in Britancu Mikeu Haihvoo-du (z vzdevkom Kolo), junakoma šestdesetih in sedemdesetih let, ki sta edina nanizala po štiri naslove v najmočnejšem motociklističnem razredu. Tekmovala sta z italijanskimi motorji MV agusta. »Bil sem že obupan, kajti skoraj sem izgubil naslov,« pravi Rai-ney, ki ga je na začetku prejšnje sezone popolnoma »dotolkel« Doohan, naslov pa je ubranil predvsem zato, ker se je Avstralec poškodoval. Doohan, Hondin povzpetnik v zadnjih dveh sezonah, je začel dirkati na motokrosih ze pred desetim rojstnim dnevom. Čeprav želi dokazati, da mu lani usoda ni bila naklonjena, se zdi, da mu je sreča tudi letos obrnila hrbet. Najmlajšemu dirkaču v družini Doohan (najstarejši Colin je bil speedwayist, Scott pa je vozil superbike) so šli na roko tudi prireditelji dirk, ki so po sedmih letih začetek sezone z Japonskega prestavili v Ea-stern Creek. Njegovi upi so se razblinili ob nedavnem padcu na testni vožnji v Shah Alamu v Maleziji. Motorno olje se je razlilo po zadnji gumi, tako da je Doohana zaneslo, pri padcu pa si je dirkač iz Brisbanea zlomil kost na levem zapestju. Na testiranju v Avstraliji je Doohan, ki so ga zaradi mirnega obnašanja-nekoč opisali kot »zadnjega brezskrbnega Avstralca«, prejšnji petek prevozil samo en krog, preden se je odločil, v nedeljo ne bo štartal. Prvi mož Suzukija Schwantz, ki slovi po drzni vožnji in številnih padcih, na tekmovanjih pa ga zmeraj spremljata mama Shirley in oCe Jim, bo imel v novi sezoni ob sebi novinca. To bo Brazilec Alexandre Barros, ki bo zamenjal Američana Douga Chandlerja. Ta je presedlal k Barrosove-mu prejšnjemu moštvu Cagivi. Teksacan je velika nevarnost za vse. Januarja je izboljšal Dooha-nov rekord dirkališča v Eastern Greeku, najhi- trejši pa je bil tudi na testiranjih pred enim tednom. Italijan Luca Cadalora, vladajoči svetovni prvak v razredu do 250 kubičnih centimetrov, je zapustil Hondo in bo v novi sezoni Raineyjev kolega pri Yamahi, vendar pa se ne slepi glede prvega mesta, Čeprav upa, da bo po Francu Uniciju leta 1982 postal prvi Italijan, ki- bo osvojil naslov svetovnega prvaka. 29-letnik iz Mo-dene je z.aCel dirkati z motorjem, ki mu ga je do- ma naredil oce Renzo. Pravi, da se bo vrnil v razred do 250 ccm, Ce se mu bo elitni razred zdel »prevroč«. Novinca bosta še Avstralec Daryl Beattie (pri Hondi bo tekmoval ob Doohanu, zamenjal pa bo Gardnerja) in svetovni prvak v motokrosu z 250-kubicnim motorjem Francoz Jean-Michel Bay-le, ki bo vozil za Aprilio. Na sporedu bo štirinajst dirk, po dveh letih tudi VN ZDA v Lagunu Seči. Na koledarju tokrat ne bo VN Francije. NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP Azzurri sedaj prava »klapa« Ciper neodločeno s ČSSR PALERMO - Kaže, da začenja dolgo Sacchijevo delo z reprezentanco že rojevati prve sadove. Teniški izid 6:1 proti Malti in verjetno odločilna zmaga v Portu s 3:1 proti Portugalski le potrjujeta, da so azzurri na dobri poti, da se prihodnje leto uvrstijo na SP v ZDA. Sam trener Sacchi priznava, da je na prvi tekmi na Malti storil marsikatero napako, saj je uvrstil v moštvo tudi nogometaše, ki niso bili najbolje (predvsem mentalno) pripravljeni. S tekmo na Malti pa je zvezni trener prenehal s preizkušanjem raznih igralcev. Uspelo mu je dobiti »bodoči par« za sredino igrišča (Albertini - Dino Baggio), nekaj debitantov se je kar hibo ujelo z ostalimi reprezentanti, predvsem pa je ustvaril pravo skupino prijateljev. »S takim vzdušjem pa se da marsikaj doseči,« meni Arrigo Sacchi. »Za uvrstitev na svetovno prvenstvo potrebujemo 15 točk. Kljub vispki zmagi pa sem v svojo beležko zapisal kar dve polni sbani pomanjkljivosti. V prvih 20 minutah smo bili predvsem pomanjkljivi, ker smo Maltežanom s preveliko lahkoto prepuščali žogo. Naša ekipa pa z veliko borbenostjo nadoknadi marsikatero hibo.« Sacchi se je tudi zahvalil občinstvu iz Palerma, ki je kljub skromnemu nasprotniku napolnilo stadion in stalno bodrilo azzurre. V prihodnjem kolu bodo azzurri 14. aprila spet pred lahko nalogo: v Trstu bodo namreč igrali proti Estoniji. Čeprav se ni uradno, bo zbor reprezentantov za tekmo proti Estoniji v Trstu, 12. aprila. Poleg srečanja v Palermu med Italijo in Malto so v sredo odigrali še dve kvalifikacijski tekmi za SP. V Ubechtu je Nizozemska v skupini 2 po pričakovanju visoko premagala San Marino s 6:0 (2:0), Čeprav so »tulipani« nastopili v zelo okrnjeni postavi, med drugim tudi brez treh milanistov (Rijkaard, Van Ba-sten, Gullit) in dveh bodočih interistov (Bergkamp in Jonk). Dva zadetka je dosegel De Wolf. San Marino pa ni bil dorasel gostiteljem. Vrstni red v tej skupini pa je naslednji: Norveška in Nizozemska 7, Anglija 5, Poljska in Turčija 3, San Marino 1. Za veliko presenečenje pa je v skupini 4 poskrbel Ciper, ki je doma proti Češkoslovaški igral neodločeno 1:1. Gostje so sicer prvi povedli z Moravcikom v 34. min., že v 3. minuti drugega polčasa pa je za gostitelje izenačil Sotiriou. Pri CSSR je igral tudi »Genovežan»Skuhravy, ki pa je razočaral. Cehoslovaki so na tem srečanju gotovo izgubili dragoceno točko, ki bi jih lahko stala tudi uvrstitve naSP v ZDA. Vrstni red skupine 4: Belgija 12, Romunija 7, Češkoslovaška in Wales 4, Ciper 3, Ferski otoki 0. EP under 21: Italija uspešna REGGIO CALABRIA - Na včerajšnji tekmi evropskega prvenstva under 21 je Italija v Reggio Calabrii po pričakovanju premagala Malto s 3:0 (2:0). Pred 7.000 gledalci so bili sbelci Panucci v 31., Favalli v 39. in Muzzi v 75. minuti. NOVICE Higuita pet mesecev ne bo mogel igrati BOGOTA - Kolumbijski vratar Rene Higuita si je zlomil desno nogo in bo moral počivati pet mesecev. Higuita je v nedeljo Ze poškodovan odigral tekmo za Atletico Nacional. »Igralec s taksno poškodbo bi moral počivati najmanj sest mesecev, toda glede na to, da dobro poznam Reneja in njegovo okrevanje po poškodbah, menim, da ne bo igral največ štiri do pet mesecev,« je dejal zdravnik Atle-tica Nacionala Wiston Tobon. Higuita bo šel takoj na fizioterapijo, sprva seveda z berglami. »Sem bolj optimističen kot zdravniki, ki imajo svoje napovedi, vendar smo pacienti različni,« pravi najboljši kolumbijski vratar, ki bo moral izpustiti tekme za pokal Libertadores in najbrž tudi tekmovanje za ameriški pokal, ki bo junija. Higuita ne bo igral tudi na kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo proti Argentini, Paragvaju in Pemju, ki bodo avgusta in septembra letos. Van Basten še ni povsem zdrav MILANO - Milanov napadalec Marco van Basten bo moral izpustiti odločilno srečanje svojega kluba v pokalu evropskih prvakov z IFK Goteborgom, saj po operaciji gležnja ni okreval tako hitro, kot je želel. Nizozemec, najboljši evropski nogometaš prejšnjega leta, ne igra že od decembra, vendar pričakujejo, da bo 7. aprila že zdrav. Kakorkoli že, njegovo vrnitev - napovedovali so jo za začetek marca - so morali ponovno preložiti. Riedle uspešen v Glasgovvu GLASGOW - Karl Heinz Riedle, ki igra pri Laziu, je na prijateljski tekmi v Glasgovvu dosegel v 21. min. zmagoviti zadetek, s katerim je Nemčija premagala Škotsko. Skoti so nato skozi vse srečanje silovito napadali, a brezuspešno. Nemci pa bi lahko iz protinapadov dosegli še drugi zadetek po priložnostih Klinsmanna in Buchvvalda, toda domači vratar Collins je odlično posredoval. Cremonese - Derby County finale na Wembleyu MILAN - V soboto bo na Wembleyu v Londonu s pričetkom ob 14.30 finale letošnjega anglo-italijan-skega nogometnega pokala med Derby Countyjem in Cremonesejem, pri katerem nastopa tudi slovenski reprezentant Florjančič. Obe ekipi sta se v tem pokalu že srečali v kvalifikacijski skupini 8. decembra. Zmagal je Cremonese s 3:1. Mariottini od 1.4. tehnični vodja Interja VIDEM - Tehnični vodja Udineseja Marino Mariottini je vCeraj uradno dal ostavko pri videmskem klubu. Mariottini bo namreč od 1. aprila novi tehnični direktor Interja. Ekipa March izstopila iz formule 1 PARIZ - Zaradi pomanjkanja denarja je moštvo March izstopilo iz dirk za svetovno prvenstvo v formuli 1, je sporočila FISA. Odhod angleške ekipe pomeni, da je v tekmovanju ostalo samo 26 avtomobilov. Como in Doma korak do finala PARIZ - Rezultata prvih polfinalnih tekem pokala državnih prvakinj v košarki: Doma-Godella (Spa) -Challes Les Eaux (Fra) 74:63 (37:28), Como (Ita) -Ruzomberok (Slovaška) 85:72 (55:30). Draženovi Netsi spet uspešni NEW YORK - Rezultati nekaterih tekem v ameriški profesionalni košarkarski ligi NBA: Boston Celtics -Miami Heat 115:109, New Jersey Nets - Charlotte Hornets 118:116, Chicago Bulls - Philadelphia 76ers 113:100, Dallas Mavericks - Washington Bul-lets 101:98, San Antonio Spurs - Minnesota Tim-bervvolves 105:92 Forget na čelu Francije DUNAJ - Guy Forget, 16. igralec svetovne teniske ATP lestvice, bo ključni mož Francije v prvem kolu Davisovega pokala v današnjem dvoboju z Avstrijo. V uvodnem dvoboju se bosta pomerila Boet-sch in Skoff, Forget pa bo zaigral v drugem dvoboju posameznikov proti Antonitschu in povratnem dvoboju s Skoffom. V igri dvojic se bosta z Lecon-tom pomerila z avstrijsko dvojico Antonitsch-Mandl. Najboljši avstrijski teniski igralec Thomas Muster je zaradi nesporazumov s kolegi v reprezentanci, teniško zvezo in kapetanom avstrijske reprezentance Bresnikom odklonil sodelovanje v Davisovem pokalu. To je dodaten razlog, zaradi katerega bodo Francozi na dunajskem stadionu Dušika veliki favoriti. Primorska košarkarska liga: Škedenjci boljši od borovcev Bor Radenska - Servolana Latte Carso: 92:113 (31:47) BOR RADENSKA: Carbonara 14 (4:8), Debeljuh 9 (2:2), Simonič 6 (1:2), Monticolo 10 (2:4), Smotlak 13 (3:7), Ažman 12 (2:5), Perčič 2, Persi 10 (0:1), Barini 10 (2:3), Bajc 6 (0:2), trener Sancin. SERVOLANA LATTE CARSO: Tomasini 22 (6:6), Zuballi 6, Čeme 8, Tonut 7 (1:1), Radovani 12 (1:2), Kaiser 4, Bussani 20 (4:4), Galevema 15 (3:5), Va-scotto 4 (0:1), Labella 15 (3:7), trener Brumen. 5 ON: Čeme 29’, Carbonara 37’. ON: Bor Radenska 20, Servolana 27, PM: Bor Radenska 16:34, Servolana 18:26. 3 točke: Bussani 4, Debeljuh, Simonič, Radovani in Labella 1. TRST - Tokrat so belo-zeleni na domačem igrišču izgubili proti peterki Petra Brumna. Na začetku srečanja sta si bili ekipi skoraj enokovredni, v nadaljevanju pa so Škedenjci pritisnili na plin in zadevali bodisi z razdalje kot izpod koša. Sledila je reakcija Borovcev, ki so z zagrizeno obrambo zmanjšali zaostanek na 11 točk, kaj veC pa jim ni uspelo, ker so v napadu iskali prehitre rešitve, kar je tudi privedlo do prepričljivega poraza. (U.A.) *' ■■ ■ p- I m n . ir . A v A c iigaMteMeMf c tam Y ^ ^ I I IV ^ ^ v k I ITI gel* ^. j NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST TEL 040/7796666 FAKS 040/7796402 SEŽANA TEL. 067/73373 FAKS 067/31202 GRAFICENTEI PRIREDITVE Petek, 26. marca 1993 21 Gledališča Slovenija LJUBLJANA Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN JUTRI: ob 20. uri (Linhartova dvo-, rana) E. Horvatin: Zenska, ki nenehno govori, Has subjektivnega) Poligon. Vstopnice 400 SIT. JUTRI: ob 20. uri (Ovalna dvorana) MrniSa/Frey: Žabe. Koprodukcija Koreodrame in UU. Vstopnice 600 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 21. uri otrniSa/Frey: Žabe. Vstopnina je 600 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 19.30 G.Strnisa: Samorog. Abon-ma študentski prvi in izven (konto) Ob 20. uri A.Nicolaj: Prva klasa. Za izven in konto. . JUTRI: ob 19.30. uri A. Schnitzler: Anatol. Za 'zven in konto. Ob 20. uri (Mala Drama) I.Cankar: Pisma Ani. z.a izven in konto. Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 16.30 Verdi: Reouiem. Za red Četrtek II in izven. , JUTRI: konto. ob 19. uri Strauss: Netopi. Za izven in Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. m 19. uro. V ORIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 15. uri Krpanova kobila, mladinska predstava. 30. t. m. ob 19. uri Čudežni mandarin in Car- men. Za red Torek I. in izven. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. mestno gledališče ljubljansko DANES: ob 19.30 M. Frayn: Hrup za odrom. z.a izven in konto. DANES IN JUTRI : ob 22. uri CABAres, CA-BArei, gostuje Zijah Sokolovic, znameniti sarajevski igralec, dobitnik Številnih gledaliških nagrad in priznanj. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. Šentjakobsko gledališče DANES: ob 17.00 uri J. Anouilh: Ljubi tički Ivse podrekajo). Igra: Jurij Souček, kot gost. Za abonma Red U in izven. JUTRI: ob 19.30 uri J. Anouilh: Ljubi tički Ivse podrekajo). Igra Jurij Souček, kot gost. Za abonma red Sobotni in izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom pred-sta.Ve od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve |jri^pred predstavo. Rezervacije po telefonu Maribor SNG DRAMA . JUTRI: ob 19.30 uri premiera Inferno- La di-7'na commedia. Pesnik: Dante Aleghieri. Drama-'k: Nenad Prokič. Režiser: Tomaž Pandur. V PRIHODNJIH DNEH: 3.4. ob 19.30 premiera urgatorio- La divina commedia. „ 10'4. ob 19.30 premiera Paradiso-La devina c°nunedia. jtgjajo: Brane Šturbej, Matjaž Tribuson, Ksenija Livio Badurina, Radko Polic, Milena g,unic, Peter Ternovšek, Rado Pavalec, Sonja . až’ Anica Sivec, Anica Kumer, RadoS bolcina, ®"a Mihelič, Ivo Leskovec, Zvonko Funda, Irena j,ar8a. Aljoša Rebolj, Franci Gabrovšek, Ivica •knez, Nataša Sirk, Maja AduSa Vidmar, Alenka uensek, Lidija Simončič, Josipina Babic in drugi. Informacije na tel. 062/221-206. Kranj PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri B.H.Samobor: Hana Ti-8er- Abonma Petek I, izven in konto. Informacije na tel. 064/222-681. MOV A gorica PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE „ DANES: ob 20. uri premiera (Mala dvorana *UJ) J.B.Moliere: Mojster Zgaga ali zmeraj ob nepravem času. V izvedbi Amaterskega mladinskega odra pri PDG. Avtor projekta Emil AberSek. mtormacije na tel. 065/25-326. KOPER plesna dvorana AGILIS Sabinijeva ulica (za Mlad. Kulturnim centrom) V PRIHODNJIH DNEH: V nedeljo, 28. t.m., ob -0.00 - gledališki večer »Onkraj-Tenka crta» -S"?’113 Ljudje z reke. Nastopajo Milan kristan, lado Sau in Irena Vujanovič. SAVNE NA KOROŠKEM kulturni dom JUTRI: ob 19. uri A. P. Cehov: SnubaC. Go-uJe gledališče Loža. Za abonma in izven. Eurlanija-Juliiska krajina TRST gledališče rossetti » ■ DANES: ob 20.30 - Sandro Massimini - »My t r tady«. Predstava izven abonmaja. Za abonen-• P°P.ust- Predprodaja vstopnic in rezervacije v Lv n1SCu Rossetti in pri osrednji blagajni v Pati 1 Protti. Izkaznice niso veljavne. Ponovitvi ju-• 37. t.m., ob 16.00 in 20.30 in v nedeljo, 28. t-m-, ob 16.00. DVORANA tripcovich _ UAlNES: ob 20. uri (red F) bo na sporedu tretja P eastava Donizettijeve opere Lucia di Lammer-j ,or' Dirigent Lti Jia. Režija Patrizia Gracis. Pro-na i vsl.0Pnic pri blagajni dvorane Tripcovich. rha °?ai°: Marzio Giossi, Alaxandrina Pendat-t , ?ska, Cesar Hernandez, Umberto Chiummo. ri’ °° 20. uri (red L) Četrta predstava. gledališče cristallo lacontrada var,- »!i 20.30 premierska predstava - gosto-c le Alberta Lionella in Erike Blanc z delom fteGuitry »Mogli, figli e amanti«. Nastopajo: n 0 Alori, Anna Maria Bottini. Scene Umberto Lio jjCa’ kostumi Grazia Alfonsi. Režija Alberto MILJE GLEDALIŠČE VERDI teat At^FS: ob 21. uri začetek niza komičnega in ;„8' . sP°redu bo »La signorina Papillon«, ki vin PaPlsal in režiral Stefano Benni. V glavnih ‘ogah Antonio Catania in Gigio Alberti. VIDEM gledališče luigi bon n„ p, . ob 21. uri gostovanje gledal žilo clntmo R°nchi s komedijo v fur KuSanLaurinz ZeroACinc«. Koroška eiLovEc Mestno gledališče Friiri • i 19-30 - Kabale und Li rriedencha Schillerja. CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Modri abonma. Dirigent: Anton Kolar. Solista: Justus Frantz in Christopher Tainton-Frantz. Program: Saint-Saens, Mozart, D. Zebre, A. Skrjabin. Vstopnice 300, 400, 500 SIT. Ob 22.30 uri (Sprejemna dvorana) Irakere - Jatino jazz. Latino žur v živo! Vstopnice v predprodaji 800 SIT, na dan koncerta 1000 SIT. OPERA IN BALET V PRIHODNJIH DNEH: 29.t.m. ob 20. uri koncert sopranistke Paulette de Vaughn. V sodelovanju s Festivalom Ljubljana. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 18. uri solistični večer kitarista Jerka Novaka. Informacije na tel. 061/225-632. MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 19.30 uri peti abonmajski koncert-Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK V PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 19.30 uri koncert skupine Trio Ekos. Program: L. van bethoven, Max Bruch in Shing- Kuen Tzeng: Nostalgija- prvič izvajana skladba v Evropi. Vstopnice 400 SIT. PORTOROŽ AVDITORIJ DANES: ob 20.30 uri Pomladna pesem - koncert sopranistke Dunje Sprik in pianista Andreja Jarca. Program: Mozart, Schubert, Verdi, Strauss, Reger, VVolf. DOBROVA PRI NOVI GORICI GRAD DOBROVA DANES: ob 20. uri koncert v okviru večerov Hitove muze, mednarodno priznane skupine Trio Ekos. VRHNIKA O.S. IVAN CANKAR JUTRI: ob 20. uri celovečerni koncert slovenskih in tujih pesmi. Informacije Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, tel. 061/753-648. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, DjeSevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Richard Goode - Orpheus Chamber Orchestra. Na programu Hydn, Beethoven, Rossini in Šostakovič. BBC CLUB Ul. Donota DANES: ob 21. uri koncert Kvarteta Valentina. MILJE GLEDALIŠČE VERDI JUTRI: od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopila bo glasbena skupina Radical Stuff & Lo Gre-co Bros. OPČINE PROSVETNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 28. t. m., ob 10. uri koncert Tria Ekos, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee I-Nin iz Tajvvana, čelistka Anthea . Scott-Mitchell iz Avstralije in pianistka Chiara Migliari iz Rima. Koncert organizirata KD Tabor v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. GORICA POKRAJINSKI MUZEJ NA GORIŠKEM GRADU Kongresna dvorana JUTRI: ob 17.30 koncert dua kitaristov Marka Ferija in Maura Breganta. Na programu Turina, Rodrigo, Giuliani in De Falla. FELETTO UMBERTO (Videm) AVDITORIJ V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Johna Hammonda. Prodaja vstopnic v Felettu (Libreria Dori) in v Vidmu (Angolo della mušica). Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 28. t.m. ob 18. in 20. uri (Kosovelova dvorana) Igra solz/ The Crying Game. Film Neila Jordana, vstopnina je 400 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 19. uri (sejna E3) predavanje Dorice Sever: Redovnistvo kot izziv Časa. Predavanje sodi v cikel Verska kulturna dediščina. Vabljeni. 30. t. m. ob 19. uri (Linhartova dvorana) Makalu- korak naprej v alpinizmu inznanosti, predavanje z dokumentarnim, filmskim, slikovnim in tonskim gradivom alpinista Aleša Kunaverja. Vstopnice 350 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. NARODNI MUZEJ DANES: ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni. KLUBK4 DANES: ob 22. uri Aatro parti. V PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob 22. uri You Suck. Video: Edward II. 29.t.m. ob 20. uri Dorndorf T Night. Promocija in degustacija čajev Sir VVinston. VroCi telefon Kluba K4: 061/113-282. CELJE DVORANA PLESNEGA FORUMA JUTRI: Predavanje o modi. Informacije na tel. 063/36-559. KULTURNI DOM DPD SVOBODA V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo do sredine aprila bo potekala Likovna Sola za začetnike. 50-urni program vodi kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti Anica Ferjančič. Prijave v sprejema Aliča JavSnik v Zdravstvenem domu Celje, tel. 063/27-721. DOMŽALE KNJIŽNICA V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 19. uri Mistična Indija, predavanje Dušana Osojnika z 200 diapozitivi. CERKNICA GLASBENA SOLA DANES: ob 19. uri literarni večer. Predstavili se bodo pesniki: France Anzeljc- Petrač, Boris Kandare, Bernard Nared, kitarist: Boštjan Šmalc. Pogovor o poeziji bo vodil Janez Praprotnik. Furlanija-Julijska krajina TRST POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria DANES: od 9. do 13. ure zasedanje »Mai piu razzismo«. Zasedanje organizirajo sindikati CGIL-CISL-UIL in Združenje bivših deportirancev ANED pod pokroviteljstvom tržaške občine. GLEDALIŠČE MIELA Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja. V PRIHODNJIH DNEH: 29. t.m., ob 18.00, 20.00 in 22.00: »Black Narcissus, i. D. Kerr, D. Farrar, J. Simons, Sabu; 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes», i. M.Shearer, L. Massi-ne, F. Ashton; 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann«, i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t.m., ob 18. uri bo v Avditoriju na sporedu »Ura z...» -Srečanje z Ornello Bonomelli, ki ga prireja Gledališče Verdi. Vstopnice so na prodaj pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9-12 in od 16-19, ob ponedeljkih zaprto. Pri blagajni Muzeja Revoltel-la ob ponedeljkih od 17. ure dalje. Vstopnina 4.000 lir. ČEDAD KD IVAN TRINKO Ulica IX Agosto 8 DANES: ob 18. uri »Osimski sporazumi in slovensko vprašanje«. Predava prof. Jože Pirjevec. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 17. uri O Bibi, ki je prehitro rasla. Marionetna lutkovna igrica v izvedbi LS Kine-tikon. Informacije na tel. 061/332-288. KULTURNICA VALENTIN VODNIK Vsako sredo ob 16. uri Cicipoj - glasbene igrice skozi pesem v zborčku, pripravnica za glasbeno Solo na različnih glasbilih. Vpisujejo deklice in dečke od 3. leta dalje. Vpis in informacije vsak dan od 9. do 19. ure. Tel. 061/558-973. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA JUTRLob 11. in 17. uri Svetlana Makarovič: Sapramiska. Za izven. Informacije na tel. 061/314-962. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob 11.uri Jožica Roš: Uganke. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Rezervacije in informacije na tel. 062/26—748. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 10. uri L.F. Baum: Čarovnik iz Oza. Zaključena. Ob 17. uri L.F.Baum: Čarovnik iz Oza. Abonma 4. šolski in izven. Informacije na tel. 063/25-322. OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DANES IN JUTRI: Oblikovalna delavnica za najmlajse pod vodstvom Nade Mlinarevic. Prijave in informacije na tel. 063/29-254. PORTOROŽ AVDITORIJ JUTRI: ob 16.uri Bingo, ameriški mladinski film. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 10. in 15. uri H.C.Andersen: Slavček. Gostovanje na Tržaškem. KOČEVJE MUZEJ DANES: ob 16. uri Naredimo lutkovno predstavo . Ob 18. uri lutkovna igrica To je naša žoga. Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Furlanija - Julijska krajina TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 31. t. m., ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Rezija Vladimir Jurc. Koroška SVEČE Pri Adamu: 16.00- Kdo je napravil Vidku srajčico. Otroška lutkovna skupina KPD Šmihel. Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM (Sprejemna dvorana) Do 11. aprila je na ogled razstava Desetletje slikarstva - Avstrija 1980 - 1990 -Zbirka Schomer. Do 25. aprila je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’. NARODNA GALERIJA Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-SimonCiC. MESTNA GALERIJA Do 28. marca je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid. TDo 31. marca je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka. Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aeuilar, Jose Mana Alcover, VValdo Ba-lart, Jose Maria Iglesias, Ju-lian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon ae Šoto Y Arandiga. Informacije na tel. 212-896. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka -Doke. Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij An-drea Kertesza. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstavaThharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Toma Vrana, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij Janija Novaka. Galerija je odprta vsak delavnik oa 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse. Galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. GALERIJA ILIRIJA Do 29. marca si lahko ogledate razstavo slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KAPELICA Do 9.aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti zenska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. ure, razen sobote in nedelje. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava slik Marka Butine. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 13. aprila je na ogled fotografska razstava Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom - portreti slovenskih igralcev . Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ribakova. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z na; slovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. cfo 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov m monotipij Jureta Godca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON DANES: ob 19. uri bo otvoritev razstave likovnih del Mihe Maleša na temo Ženska, mati. Razstava bo na ogled do 9. aprila , vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gu> vanni Carlig, Brunetta di Lenardo, Loretta Dorbolo, Giacinto Iussa, Tresa Lenti aro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgba-ch, Alessio Petricig, Alvar-do Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Toma-setig, Rosina Zufferli. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGLI STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniški dolini. CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI IUSI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 3. aprila bo na ogled razstava del Vojka ATek-sica.Raztavisce je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. PIRAN BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchiefa. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVUICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. GASILSKI DOM NA GORJUSAH Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica. GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. GRAD KROMBERK Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, četrtek in petek od 12.’do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. ŠEMPETER PRI GORICI KLUB CRMK Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478. GALERIJA BAŽATO Do 3. aprila bo na ogled razstava slik in gvašev Toma Vrana. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krusarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča. Na' ogled je razstava umetnišTce fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefovTBlanke Stepančič. ZAGORJE AVLA DD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. TRBOVLJE GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SELISKARJ Do 31. marca je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vabljeni! SEVNICA GRAD Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. PINCE SASKI DOM Na ogled je razstava ročnih deli Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava Mihe Maleša ob 90-letnici umetnikovega rojstva. KULTURNI DOM Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Urnik ogleda: vsako soboto od 10. do 12. ure, ob gledaliških predstavah - pol ure pred predstavo, po dogovoru z organizatorji - KV tel. 632663, SZSO tel. 215086. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine m sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasiCnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Oli-viera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. GOETHE INSTITUT Ul. Coroneo 15 Se danes in jutri je na ogled razstava Zeit/Worte -rojstvo in zgodovina Nemčije. Urnik ogleda: 10-13, 16-19. STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Se danes in jutri bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled: od 17. do 20. ure. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIULIA Na ogled je razstava o Morski Biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Mi-ramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. št. 040/224147. POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria Se danes in jutri je na ogled fotografska razstava o nacističnih taboriščih »Nikoli vec rasizma«. Urnik: 9-12 in 16-19. TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK Ul. Zovenzoni 4 Od 27. marca do 6. aprila bo na ogled fotografska razstava Tullia Stravisija z naslovom »Nature morte (o quasi). Otvoritev bo v soboto ob 18. uri. Urnik: ob delavnikih od 18.00-20.00, ob praznikih od 11.00-13.00, ob ponedeljkih zaprto. RICMANJE BARAGOV DOM Na ogled je razstava »Ricmanjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega patrona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ricmanjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih: 9-12, 15-17. GORICA KATOLIŠKA KNJIGARNA Do 3. aprila je na ogled skupinska razstava desetih goriških likovnikov. Urnik: ob urah odprtja knjigarne. UL. SV. IVANA 8 Do 28. marca je odprta skupinska razstava mlajših goriških likovnikov. Ogled ob petkih, sobotah in nedelja, od 14. do 19. in od 21. do 24. ure. TRŽIČ RESTAVRACIJA L’ORCHESTRA Do 9. aprilaje na ogled razstava grafik Zvesta Apol-lonia. Urnik: od ponedeljka do četrtka 12.30-15.30, 18-23, ob petkih in sobotah 18.30-22.30. Ob nedeljah zaprto. RONKE ART GALLERV (Kavarna Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenvval-da, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burrgasse 8 Do 28. marca je odprta razstava Gudruna Kampla. MESTNA HIŠA Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled avantgardna umetnost »L’art est inutile«, Cafž Lendhafen in Duževda Dro-zic. AVSTRIJSKA GALERIJA Na ogled je razstava slik Bogdana Borčiča. BELJAK GALERIJA UNART Kaiser Josef-Platz 3 Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mayr-Freiberger, Renate Jindra, keramike. GALERIJA HOLZER VVidmanngasse 7 Do 30. marca je odprta razstava Uwe Bressnik. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). 22 Petek, 26. marca 1993 RUBRIKE Z NAHRBTNIKOM PO AFRIKI Jamnkummc Belec v Zambiji ® »Primite ga! Držite ga! Ubijte ga!« Kar slutil sem, komu je to namenjeno, zato se nisem ozrl, temveč sem raje pospešil korak. Za mano je pridrvelo kakih deset besnih domačinov Lusaka. Glavno mesto Zambije. Končno! Po treh dneh obupnega cinganja po neskončno počasnih afriških vlakih moje razpoloženje ni bilo ravno na vrhuncu in na vsiljive pozdrave domačinov sem odgovarjal manj navdušeno kot ponavadi. Večerilo se je že in moja edina Zelja je bila kolikor toliko solidna postelja. V zadnjem mesecu dni sem se naučil, da se je v Afriki vedno najbolje najprej obrniti na najvišjo oblast, do Cesar imaš kot belec vso pravico. Zato sem blizu postaje zavil v pisarno, kjer je pisalo POLICE. S simpatičnim policajem sva se pogovorila o velikem prijateljstvu med najinima državama in o številnih obiskih, ki sta si jih izmenjala pokojni Tito in njihov voditelj Kenneth Kaunda. Po tem obveznem uvodu mi je razložil, da je v okolici nekaj cenenih hotelov, ki pa so verjetno polni. Sikhovski tempelj morda sprejema popotnike, vendar je štiri milje daleč, lahko pa poskusim tudi v hindujskem, ki je samo nekaj sto metrov stran. Hindujski duhovnik sicer ni bil najbolj na- vdušen nad tem, da bi me gostil, vendar mi je dovolil, da pridem nazaj, Ce ne najdem nobenega drugega prenočišča. Po kratkem prepiru z ženo (v hindujscini) je celo spravil moj nahrbtnik. Normalna cena za poceni hotel je v Afriki do dva dolarja. Najcenejši nezasedeni, ki sem ga v naslednji uri in pol odkril v Lusaki, pa je bil dražji od deset dolarjev! Torej postelja za nocoj še odpade. Eksotike se vCasih naveličaš, Ce moraš živeti v njej, zato sem zavil v »Mister Rooster« in si privoščil hamburger s pivom, da bi se pol ure počutil malo bolj evropsko. Po nekaj dneh sem spet videl dva bela obraza. Mlada domačina, katerih predniki so se priselili iz Anglije, ko je bila Zambija še Severna Rodezija, sta prav prijetno popestrila moj dan. Strinjala sta se z mojo oceno, da so Zambijci najbolj neprijetni od vseh ljudstev, kar sem jih doslej spoznal v Afriki. Za sovraštvo do belcev je kriva zgodovina in bližina Južnoafriške republike. OdloCno sta mi odsvetovala, da se sam sprehajam po mestu - še posebno ponoči. Ogromno je ropov in umorov in vsi beli domačini se vozijo z avtomobili. Moje pojasnilo, da nosim precej velik nož, ju ni prepričalo. Bilo je konec julija in na jugu Afrike je poleti seveda zima. Precej hladno je že bilo, ko sem korakal nazaj proti templju. V roki sem stiskal nož in z napetostjo v grlu načrtoval, s kakšnim zamahom bom Cim hitreje onesposobil napadalce. Duhovnik je bil vidno razočaran. S še daljšim obrazom kot prej me je odpeljal do ropotarnice in mi pokazal betonska tla, kjer bom spal. Ko sem odhajal od * u,. m* Imam Na ulicah Lusake si deležen tudi prijaznih nasmehov (Obe fotografiji: Janin Klemenčič) doma, sem se seveda odpravljal na vroCi kontinent in na kraj pameti mi ni padlo, da bi vzel s seboj kaj toplega. Prisegam na potovanje s kar najmanjšo količino prtljage, zato imam spalno vrečo, ki je le malo večja od dvolitrskega lonca, ko je zložena - pohvalna lastnost, ki pa ima tudi svoje slabe strani. Ko mi je na betonu začela zmrzovati že druga ledvica, sem vstal in iz duhovnikovih lesenih molitvenih polic zložil kar lepo* posteljo. Precej velikega žužka, ki mi je lezel po nogi, sem v polsnu strl kar skozi hlačnico. Kasneje se mi je sanjalo, da je oživel, se mi skozi kožo pregrizel v trebuh in tam začel rasti. Hindujcev služabnik me je zbudil že pred še- sto in ko sem šel proti centru, so mi kosti do sončnega vzhoda še malo škripale, potem pa se je hitro ogrelo. Avtobusi nimajo prtljažnika spodaj, pac pa vso kramo zlagajo na streho. V glavnem mestu imajo na postaji v ta namen celo posebne stopnice. Takoj ko sem jih posnel, se je za mano začelo kričanje, deloma v angleščini: »Primite ga! Držite ga! Ubijte ga!« Kar slutil sem, komu je to namenjeno, zato se nisem ozrl, temveč sem raje pospešil korak. Za mano je pridrvelo kakih deset besnih domačinov. Obkolili so me, me zaceli grabiti za roke in rame in eden mi je hotel izpuliti kamero. Z močnim zamahom sem se jih otresel in se krepko zadrl nanje. Na moje presenečenje je to celo malo zaleglo. Strahospoštovanje do belih kolonizatorjev je še vedno živo. Niso se me veC dotaknili, a spustili me tudi niso. Moje kratko predavanje o miroljubni koeksistenci, o tradicionalnem prijateljstvu med neuvrščenimi in o nedotakljivosti človeških pravic nanje ni napravilo pravega vtisa. Pogled na rdeCi potni list, s katerim sem jim mahal pred nosom, tudi ne. Ko so me gnali proti policijski postaji, se jih je nabralo že več kot dvajset in vedno glasnejši so postajali. Kako tudi ne, ko pa so vendar končno ujeli sovražnika ljudstva na delu! Krepko mi je odleglo, ko sem prepoznal policaja, s katerim sva se spoprijateljila že prejšnji dan. Vseh trideset zagrizenih domoljubov je hotelo v pisarno in možak je potreboval kar precej energije, da jih je s pendrekom nagnal, ker so se tlačili noter. Ko je končno zaprl vrata in se usedel, je bil že precej hripav. Glasovi zunaj še nekaj Časa niso potihnili. Svetoval mi je, naj Cim manj slikam javne zgradbe in vse, kar diši po vojski. Ljudje so pač precej paranoični zaradi južnoafriških vohunov. Za gospodarske in politične težave pac mora biti nekdo kriv. Ce ne bi krivili bivših in bodočih kolonizatorjev, bi se lahko še kdo spomnil in obtožil nesposobno oblast! Cez kake Četrt ure sva sklenila, da so se zunaj duhovi že dovolj pomirili. Nekaj manjših skupin me je še vedno sovražno gledalo, ko sem odhajal. (se nadaljuje) Umetnina srbskega ekspanzionizma in politične kombinatorike, kraljevina Jugoslavija, je bila takšna ječa narodov, da je bil tistim njenim podanikom, ki so vanjo padli iz avstroo-grskih nebes, spomin nanje pravljica. Ko beograjski čaršiji ni več uspevalo krotiti »vojnega plena« in so predvsem Hrvati vedno bolj odločno terjali nacionalno samostojnost, je prišlo do sporazuma Cvetkovič-Maček. To je bila krasna politična »spakedranka« na račun bosenskih Muslimanov. Za nas pa je zanimivo, da nismo ob teh dogovorih dobili ničesar, saj prav v Dravski banovini, kakor so nesramno poimenovali našo domovino, ni bilo nobenega razloga, da se z avtonomijo odlaša. No, za gozdove so se le zmenili, za gozdove verskega zaklada; s prižnic pa so mirili ljudi. češ. nekoč bomo tudi mi na vrsti. Sporazum Cvetkovič-Maček pa ni bil po volji vsem v Beogradu. Nasprotnikom se je ponudila priložnost, ko je začela vlada sodelovati s Hitlerjem, kar pa ni bilo prav Angležem, ki so bili z Nemci v vojni. Anglofilske oficirje so pripravili do tega, da so 27. marca 1941 izvedli puč in - logično - s tem Jugoslavijo zapletli v vojno, saj Hitler ni mogel tolerirati verolomnih Balkancev. Dolgo pa smo lahko poslušali zgodbe, kako se je ljudstvo uprlo nacizmu. In šteli mrtve. močnikova juha ohrovtova sarma krompir z ocvirki breskova krema Ohrovtova sarma SESTAVINE: 6-8 večjih ohrovtovih listov, 200 g mletega mesa, 2 - 3 jajci, 50 g Čebule, Česen, sol, poper, scep majarona, 50 g Sunke CAS PRIPRAVE: 60 minut Oprane in očiščene ohrovtove liste za nekaj minut potopimo v vrelo vodo. Vzamemo 4 liste, ostale pa narežemo na rezance. V skledo damo mleto meso, pridamo sesekljano praženo čebulo, ohrovtove rezance, jajca, na kocke narezano šunko, zacinimo in dobro premešamo. Na vsak list damo žlico pripravljene mase, potem jih zvijemo kot sarme. Naložimo jih v kozico, jo do polovice napolnimo z vodo in kuhamo približno 20 minut. Posebej pripravimo paradizno omako, jo zlijemo na sarme in ponovno kuhamo še 10 minut. Na krožniku sarmo prelijemo se z malo kisle smetane in potresemo s sekljanim peteršiljem. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan zeleni beluši v solatnih listih dušen riž zeljna solata s fižolom jagode s stepeno smetano Zeleni beluši v solatnih listih SESTAVINE: 2 glavi mehke solate, 300 g divjih belušev, skodelica kuhane prosene kaše, jajce, materina dušica, peteršilj, sol, curry, žlica masla, 2 žlici kisle smetane Divje beluše prevremo in sesekljane zmešamo s kuhano kašo. Ohladimo in primešamo še jajce in sesekljane dišavnice. Velike, zdrave solatne liste operemo, zložimo po 3 ali 4 skupaj in vanje zavijemo zmes. Povežemo jih s sukancem in zložimo v z maslom premazan pekaC. Polijemo s kislo smetano in za četrt ure postavimo v peCico, segreto na 190 °C. TELEFONIJA Osebni klic - paging ■ Marko Lenassi V večini razvitih držav poznajo paging že več kot 20 let, preden so se pojavili mobilni telefoni, pa so bili med ljudmi praktično edina povezava brez žice. Najprej so jih uporabljali zdravniki, potem pa so ta naCin komunikacije prevzeli predvsem ljudje, ki morajo biti zaradi narave svojega dela vseskozi dosegljivi. Kako deluje paging? Sporočila potujejo prek UKV radijskih oddajnikov, ki pokrivajo že vec kot 90 odstotkov slovenskega ozemlja, sežejo pa tudi precej daleč Cez mejo. (Pager mi je poslušnost odpovedal šele 100 kilometrov pred Dunajem). Sporočilo sprejmete na zaslonu pagerja. Lahko je pisno (do 80 znakov) ali pa se na zaslonu poka- že samo telefonska številka, ki jo morate poklicati. Kdor želi imetniku sprejemnika posredovati sporočilo, lahko to stori prek katerega koli telefona. Seveda pa mora poznati klicno številko sprejemnika. Teh številk ni v imeniku, zato lastniki nimajo težav z neprijetnostmi, do katerih lahko pride po telefonu. Sporočilo je mogoCe oddati na dva načina: avtomatsko prek centrale v Ljubljani (pokličete številko 0610, številko sprejemnika ter številko, za katero želite, da jo lastnik pagerja poklice) ali s posredovanjem operaterja, ki ga lahko pokličete na številko 917. Ce ima lastnik alfanumeri-eni pager in ce želite oddati pisno sporočilo, pride v poštev le druga možnost. Tako oddan klic iz telefonske centrale potuje v mrežo UKV oddajnikov RTV Slovenije, ki te klice oddajajo ravno tako kot radijski program. Ko pager sprejme klic, ga izpiše na displej in odda zvočni signal. Lahko pa izberete drugo možnost, ko namesto zvočnega signala zasveti rdeča lučka. Na sestankih ali kjer bi bil piskajoč zvok moteč, se pac odločite za to možnost. Numerični sprejemnik lahko v spomin shrani osem različnih sporočil, ki pa imajo lahko največ po 18 različnih znakov. AlfanumeriCni pager lahko prav tako shrani osem sporočil po 80 znakov. Za sprejemnike so zdaj na voljo tudi osebni nastavki za avtomo- bil. Montirate ga lahko na srednjo konzolo in ga povežete z radijskim sprejemnikom; tako ubijete dve muhi na en mah. S takim nastavkom se izognete iskanju po žepih in seganju po pagerju med vožnjo (-kar je lahko tudi nevarno). Poleg tega je signal ojačan, saj je sprejemnik povezan z radijsko anteno. V svetu so najbolj znani pagerji Nokia, ki jih uporabljajo tako v Ameriki kot v Evropi. Ker so ti sprejemiki zelo majhni, jih je moc nositi v žepu ali. za pasom, pri tem pa nas prav nic ne ovirajo. Gotovo je to izredno dobra rešitev za ljudi, ki so veliko v gibanju. Pager je pomembna pridobitev za vse tiste, ki želijo biti ves Cas dosegljivi. Zato je skoraj nemogoče določiti krog tistih, ki jim ta servis lahko koristi. V primerjavi z mobilnimi telefoni je sprejemnik mnogo cenejši. Cenejša je tudi uporaba, saj za pager ne plačujete po impulzih, ampak pavšalno mesečno naročnino v tolarski protivrednosti 20 do 30 mark. Omenili smo že, da signal pokriva vec kot 90 odstotkov področja Slovenije, seže pa tudi na področje Italije, Avstrije, Madžarske in skoraj po celi Hrvaški. TELESNA DRŽA Kadar govorimo o urejenem videzu, ponavadi mislimo na lepo, modno pričesko, primerno oblačilo in prav tak make-up. Vendar za popolno urejenost to ni dovolj. Mnogo prej kot posamezne dele telesa ali obraza namreč opazimo obliko telesa - držo. O pokončnih ljudeh v prenesenem pomenu besede velikokrat govorimo, da so vedno bolj redki, zato se potrudimo, da bo pokončna vsaj naša drža. Upam, da bo v prihodnje vedno vec takih, katerih drža bo izražala samozavest in samospoštovanje. Pri dobri telesni drži ni lepši le naš videz, temveč se tudi bolje počutimo. Naše telo izgleda pri pokončni drži lepše oblikovano, saj smo na pogled vitkejši. Ne verjamete? Vzemite šiviljski meter in si sključeni izmerite obseg pasu. Potem se zravnajte, dvignite glavo in prsi ter merjenje ponovite. Nekaj centimetrov razlike je dokaz, da je ta trditev resnična. Pri pravilni, lepi drži je tudi delovanje mišic in sklepov druga- čno kot pri držanju v »dve gubi«. Nepravilna drža lahko vpliva tudi na različne notranje organe. Prostornina pljuč, denimo, se zmanjša za tretjino, Ce je naš hrbet preveč ukrivljen. Na pravilno držo ne pazimo le, ko stojimo, temveč tudi takrat, ko hodimo. Nepravilno držo namreč pogosto povzroča tudi nepravilna hoja, in krog je sklenjen. No, ne recite, da vas je naučila hoditi že mama. Verjamem. Rada bi vas le opozorila na pravilno hojo, saj večina ljudi hodi napačno ali preprosto rečeno - grdo. Za lepo in skladno držo velja pravilo: ramena nazaj, zravnan hrbet, prsi ven, trebuh noter, glavo pokonci. Mnogo ljudi se napak pri hoji zaveda, nekaterih pa hoja sploh ne zanima, saj se mnogo raje vozijo. Ce vas zanima, kako hodite, si oglejte svoje ponošene Čevlje. So tudi vaši »pošvedrani«? Morda je vzrok prav v napačni hoji. Kdaj hodimo napačno? - Pri hoji z navznoter obrnjenimi stopali nog ne postavljamo na tla s petami, temveč z zunanjim robom stopala. Tudi prsti nog silijo navznoter. Tako se človek hitro spotakne in utrudi, njegova hoja pa je podobna racanju. - Od hoje navznoter se razlikuje hoja z navzven obrnjenimi stopali-Zaradi nje kolenski sklepi in sklepi kolka otrdijo in hoja postane okorna. - Hoja z velikanskimi koraki, ki jih spremlja še mahanje rok, prav gotovo ni prikupna. Sploh pa se počasi daleC pride! Zakaj bi torej opletali okoli sebe kot klovni v cirkusu? - Manekenska drža s knjigo na glavi je neprimerna in deluje bolj smešno kot lepo. Tudi pozibavanje z boki je naporno in povsem odveč. Kako naj torej hodimo? Glavo pokonci. Na tla vedno stopimo najprej s peto, nato težo prenašamo od zadaj naprej in hkrati zamahnemo z roko: z eno, ne obema hkrati. Medtem ko noga drsi od pete do prstov, drugo koleno rahlo upognemo, nogo dvignemo, iztegnemo in stopimo na peto, in tako naprej: leva, desna, leva, desna. RADIO TV Petek, 26. marca 1993 QJ^dXTe~~v slovenžcinI IT SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Ovčar Hobo, 6/12 del ameriške nanizanke VideoSpon Povečava Pogovor: Slovenska kinematografija jutri Kratki igrani filmi v produkciji E-Motion filma: Metod Pevec - Vse je pod kontrolo, Damjan Kozole - Zdravljica, Aleksandra Vokač - Križci in krogci Poročila Poslovna borza, ponovitev Filmsko popoldne On in ona, 3/13 del am. naniz., ponovitev, VPS 1445 Odletel bom, 21., zadnji del am. nad., pon., VPS 1510 Vrnitev na otok zakladov, 8/10 del angleške nadaljevanke, VPS 1555 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Huckleberry Finn, 3/26 del angleške nadaljevanke Prvi uspehi: Balončki se igrajo Naš naslov: Planet Zemlja Regionalni studio Koper Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Ubijalski magmim, ameriški film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2225; šport Moški, ženske (do 00.20) SLOVENIJA 2 2e veste, ponovitev Are: superveleslalom ženske, prenos Are: superveleslalom moški, prenos Gospodarska oddaja: 10000 obratov, ponovitev C.A. Cueni: Iskanje Salome, 1/6 del švicarske nad., pon. Poročila Okrogla miza o politični kulturi, ponovitev Osmi dan, ponovitev Alpe-Donava-Jadran Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Znanje za znajne, učite se z nami Euroritem, 23. oddaja, ponovitev TV dnevnik 2, vreme, šport Studio City Glasbeni utrinek: Jana Čadež - flavta Sova Popolna tujca, 23/28 del ameriške nanizanke Občutek za smrt, 1/6 del angleške nadaljevanke Do zadnjega diha, ameriški film Vidfeo strani KANAL A RIS, risanke in spoti Ninja želve, 50. del Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 124. dela Rock starine, 6. oddaja o starem rocku Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 125. del ameriške nadaljevanke Dan po jutrišnjem, 12. del ameriške poljudno-znanstve- ne serije New York's Finest, ameriški film Rock starine, 7. oddaja o starem rocku Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutche VVelle Astrološka napoved Live & Kickin’, ponovitev 4. brcanja v živo Video strani ® KOPER Studio - pogovor z gosti © RAI 1 §3 RETE 4 ® TMC Aktualno: Unomatti- Nan.: Družina Ad- Euronevvs na, vmes dnevnik in dams, 6.50 Bradford, Nad.: Doppio imbro- gospodarstvo 7.40 Jeffersonov! glio, 9.45 Potere, 10.15 Film: La legge e legge Nad.: General Hospi- Terre sconfinate (kom.), vmes vesti tal, 8.40 Marilena, Qualita Italia Nan.: Cuori senza eta, 9.55 Ines, 10.50 Variete: Tappeto vo- La signora in giallo, Amanda, 11.50 Cele- lante vmes (12.30) dnevnik ste, vmes (9.30) vesti SP v smučanju: ženski Dnevnik in Tri minute II pranzo e servito in moški supervelesla- Tenis: Italija-Brazilija TG 4 vesti lom, vmes (12.45) (Davisov pokal) Buon pomeriggio TMC informa/Meteo Variete: Buona fortuna Nad.: Sentieri, 15.05 La spesa di VVilma Mladinski variete: Big! Grecia, 15.45 Anche i Film: Operazione Fu- V Parlamentu in vesti ricchi piangono ga (dram., ZDA 1978, Aktualno: Italija, na- Lui, lei 1’altro i. Robert Reed, James vodila za uporabo TG 4 vesti Olson, Terry Noon) Vremenska napoved Aktualno: C’eravamo Aktualno: Oscar jr. Tenis: Davisov pokal tanto amati Šale, pepe e fantasia Dnevnik in šport Nad.: La signora in ro- TMC News - Vesti Tribuna za referen- sa, vmes (19.00) vesti Film: Avventurieri ai dum: PLI-La Rete Kviz:.11 nuovo gioco confini del mondo Aktualno: Uno 7 delle coppie (pust., ZDA ’82, i. Aktualno: I giorni Nad.: Renzo in Lucia Tom Selleck) delVinfanzia, vmes Film: Misfatto bianco Nan.: Un catastrofico (23.00) dnevnik (dram., ZDA ’87, i. successo (r. D. Lynch) Vreme in dnevnik Greta Scacchi), vmes Antennopolis Danes v Parlamentu (23.30) vesti TMC News in šport Rubrika opolnoči Nan.: Top Secret Film: Cadaveri & Com- Film: 11 rossetto pari (kom., ZDA ’86, i. Danny De Vito) Košarka NBA Ml CANALE5 | RAI 2 1 ® ITALIA 7 m Na prvi strani E3 Risanke in nanizanke Nan.: Un dottore per m Jutranji dnevnik tutti |8 Rubrika o vrtnarstvu Variete: Maurizio Go- Risanke Film: Donne, amori e stanzo Shovv Nad.: Čara čara matrimoni (kom., ’56) Variete: Ore 12 Nanizanka Nan.: Lassie Dnevnik TG 5 News Line - vesti Kratke vesti Sgarbi quotiadiani Nad.: Aspettando il Segreti per voi... Aktualno: Forum, domani, 14.30 II tem- Variete: I fatti vostri 14.35 Agenzia matri- po della nostra vita Dnevnik, gospodarst- moniale, 15.00 Ti amo Deželni programi vo, rubrikaTrentatre in parliamone,15.30 Sce- Risanke vreme ne da un matrimonio News Line - Vesti Nad.: Quando si ama, Otroški variete Nan.: Samurai 14.40 Santa Barbara Kviz: OK il prezzo e Il sasso nella scarpa Kronike v živo giusto, 19.00 La ruota Film: Il delitto della Kratke vesti della fortuna signora Allerson Avtomobilizem Fl Dnevnik TG 5 (dram., ZDA ’62, i. Su- Športne vesti Striscia la notizia san Hayward) Nan.: L’ispettore Tibbs Varieteja: Scherzi a Nevvs Line - Vesti Nad.: Beautiful parte, 22.45 Gomma- Colpo grosso story Dnevnik in šport piuma Film: 7 cervelli per un Aktualno: I fatti vostri Extralarge prihaja colpo perfetto (kom., TG 2 - Pegaz Variete: Maurizio Go-. Fr. 72, i. M. Bouquet) Nočni dnevnik stanzo Shovv, vmes Nevvs Line - Vesti Filmske novosti (24.00) TG 5 vesti) Boks > ITALIA 1 £8 TELEFRIULI -A,. D Al ? »v«i v Otroški variete Kratke vesti Variete: Starlandia Jutranja oddaja: L’al- Nanizanke Nad.: California, 18.30 trarete, vmes vesti Odprti studio Destini SP v smučanju: super- Otroški variete Večerne vesti veleslalom (2 in M) Nan.: Agli ordini papa Rubriki o Deželi in Deželne vesti Varieteja: Non e la Občina tedna Popoldanski dnevnik RAI, 16.00 Unomania Rubrike: Diagnoza, Dokumenti Nan.: Baywatch Led in sneg, 22.00 Mo- Športno popoldne, Varieteja: Twin Clips, torji no- stop vmes (17.00) tenis 17.30 Mitico Večerne vesti Športna rubrika Derby Šport, vreme, dnevnik Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia Deželne vesti il piacere Tribuna za referendum Šport in Unometeo Varieteja: Rock & Roli, # TELE 4 Tenis: Italija-Brazilija 20.00 Karaoke (Davisov pokal) Film: A New York Kviz: Porca miseria qualcuno e impazzito (Se povezuje s sporedi Dnevnik ob 22.30 (kom., ZDA ’90) Italia 1) Aktualno: Milano, Ita- Aktualno: L’istruttoria Lastne oddaje: lija, 23.40 Voglia di te- Odprti studio, pregled Kronika in komentar nerezza, nato dnevnik tiska in Studio šport Dogodki in odmevi S Koper Mannix, ameriška tv nanizanka Juke box, glasbena oddaja, ponovitev TV novice Čarobna svetilka Dolgo iskanje, angl. dokumentarna serija Vohuna, ameriška nanizanka Meridiani, aktualna tema, ponovitev Studio 2, pogovor z gosti Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. naniz. Nočni sodnik, ameriška nanizanka Koncert Simfoničnega orkestra slovenske Filharmonije: L. van Beethoven: 9. simfonija TV dnevnik Globus Rdeče noči, ameriški film IHF Avstrija 1 gg Cas v sliki Hooperman, pon. VVillie bo že uredil, pon. filma Sinha Moča, 126. del Big Valley, serija Jaz in ti, otroški spored Heidi Am, dam, des Muppet babys, risana serija Cool Cas v sliki Hoopermann: Umor po scenariju Prijatelji: Karierizem Primer za dva: Maščevanje Zapeljani moški, ameriška komedija Streli iz škatle za violino, nemška kriminalka Poročila/Tisoč mojstrovin raMP Avstrija 2 Šport Special 01ympics Finale svetovnega pokala, superveleslalom, M in Z, iz Aareja Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Harem: Svet za tančico Znanost, magazin Šiling, gosp. magazin The California Rai-sins, 1. del risanke o premaknjeni karieri rock skupine Ples s hudičem, dok. film angl. glasb, novinarja Tina Turner: Pot do zvezde OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 92. del Poročila Hrvaške zgodbe in novele Poročila Ko se svet vrti, 92. del Mikser M Poročila Slika na sliko Ingverjevo drevo, ponovitev 4., zadnjega dela Poročila Otrok, šola, dom Trije mušketirji, risanka Hrvaška država in ljudje Poročila Turizem a la carte Santa Barbara, 361. del amer. nanizanke Dnevnik 1 Film-video-film Prestopnik, francoski film Dnevnik Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja Ds D Hrvaška 2 TV koledar Superveleslalom, M in 2, finale, posnetek iz Aare Ponovitev Turbo Li-mach Showa Dnevnik Cas teče, 1/6 del humoristične naniz. Potovanja: Zadnji vlak za Kanado, 1. del Lovejoy, 2/12 del angleške nanizanke Adamsovi, humoristična nanizanka Magija, 11/12 del Demonski kamen, ameriški film @ Madžarska Gez dan Peklenski raj, 30. del Dallas, 118. del Igra Sotrpini Naravno zdravilstvo Poročila Popoldanski saldo Spored za upokojence Helena, 23. del. it. serije Spored za otroke Zabavni spored Dnevnik Dallas, pon. 118. dela Panorama, svetovna politika Tenis: Madžarska-Francija Aimee, angleški tv film Dnevnik SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI Policijski načelnik Adam Dalgleish v novi angleški tv nadaljevanki Občutek za smrt 1 Občutel naslov i P° romanu Glavni j um ish, ki sna nialih zašli rini: _ r . -J-VCU1M IM; kateri je lc Tudi to: Miški ins del z zeln merom. v anglesl ster t- Pozna n čke. Načelnik Dalgleish je pravkar prevzel novo ustanovljen oddelek za občutljive zadeve, ki naj bi se ukvarjal s podobnimi zadevami kot je ministrova. Zato se s toliko večjim žarom loti primera. Prav kmalu odkrije, da sir Paul Berowne ni preveč priljubljen v družinskem krogu. Njegova soproga ga zelo očitno vara z ginekologom Ste-phenom Lampartom. Njegova hči Sarah je zelo aktivna in prepričana levičarka. Njegova mati pa še vedno obožuje sina Huga, katerega smrti nikakor ne more preboleti. Tako se policijski načelnik Dalgleish znajde v zelo težki situaciji. Toliko bolj, ko anonimnim pismom sledijo trupla. Kako rešiti ta primer na aristokratski ravni? RADIO r Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.35 Osmrtnice in obvestila; 14,05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8,00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Točno opoldne; 12.05 Popevka tedna; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop po-ps; 21,45 Radijska igra; 22.20 Radio študent na našem valu. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti; 18.05 Ti in opera; 19.30 Koncertni abonma slov. filharmonije; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Napoved in koledar; 6.30 Ju- tranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnev-nik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Ob glasbi, ob glasbi; 18.45 New Age; 19.00 Dnevnik. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valu RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; .10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11,00 Politika in aktualnosti; 12,00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Diskoteka Sound; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16,35 Boutigue Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45 Folk studio; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Zenska v ospredju (M. Žižmond Kofol); 11.45 Orkestri; 12.00 Alpe-Jadran; 12.30 Orkestri; 12.40 Tržaški oktet; 12,50 Orkestri; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Made in ltaly; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba. Slov. izvajalci: klavirski duo Dekleva; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Rock zvezde; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 Narodopisna odaja (dr. A. Feinig). SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 7.30 Agenda; 8.00 Novice; 9.00 The Mix; 9.30 Super Shop; 12.00 Dokumentarec; 12,30 Business In-siders; 13.00 Agenda; 13.30 Insi-de Eition; 14.00 Absolutely Live; 15.00 The Jam; 16.30 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Turn of Pate; 20,00 Znanost; 20.30 Film Euro-pe; 21.00 Inside Edition; 21.30 Evropski magazin; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Evropa poslovno; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Love on the Dole (VB 1941); 0.50 Image Bank; 1.20 The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The Pramid Game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Harf to Hart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15,20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Diffrent Strokes; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19.00 Ga-mes VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 V; 22.00 Rokoborba; 23.00 Gode 3; 23.30 Star Trek; 24.00 Studs. EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.30 Konjeništvo, 10.00 Ford Ski Report; 11.00 Trans VVorld Šport; 12.00 SP v alpskem smučanju; 13.30 Tenis za davisov pokal; 16.15 Formula 1; 18.30 Mednarodni motošport; 19.30 Športne novice; 20,00 Tenis; 23.00 Hokej na ledu; 24.00 Boks; 1.00 Formula 1; 1.45 Športne novice. 3sot 9.00 Čas v sliki; 14.15 Prepoznate to melodijo?; 15.00 Mozart/Beethoven; 16.15 Po rdeče črnih sledeh; 17.00 Mini čas v sliki; 17.10 Čebelica Maja; 17.35 Oblaki nad Kaprunom; 18.00 3 sat borza; 18,25 Napotki; 9.00 Danes; 19.20 3Sat studio; 19.30 Nagrada Adolf Grimm; 21.45 Kultura/Šport; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Pogledi s strani; 22.50 Martha Dubronsky (dram., Švica 1984); 0.25 10 pred 10; 0.50 Borza/Poročila. MTV 7.00 Awake On The VVild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17,00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17,30 Poročila; 17,45 Trije od enega; 18.00 Rockumentary; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Unplugged; 0.20 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 Troll; 13.00 Echoes of a Summer; 15.00 VVonder of it Ali; 17.00 The Time Guardian; 19.00 Troll; 20.40 Us Top Ten; 21.00 Air America; 23.00 The Return of Eliot Ness; 0,35 American Ninja 4: The An-nihilation; 2.20 Return to the Blue Lagoon. MOVIE CHANNEL 7.00 Testament; 9.00 Return' to Treasure Island; 11.00 Inspector Clouseau; 13.00 Lions for break-fast; 15.00 The Buster Keaton Story; 17.00 White Hot; The My-sterious Murder of Thelma Todd; 21.00 Drop Dead Fred; 23.00 Scis-sors; 2.30 Crimes and Misde-meanpours; 4.20 Friday 13th Part v: A New Beginning. PROZ 4.40 Serije: Človek z druge zvezde, 5.25 Vicky, 5.49 Risanke; 7.40 Parker Lewis; 8.10 Neizprosna a prisrčna, 9.05 Nepremagani (vestern, ZDA 1969); 11.15 Ulice San Francisa; 12,15 Show Billa Co-sbyja; 12.50 Perry Mason; 13,45 Matlock; 15.25 Neizprosna, a prisrčna; 16.14 Risanke; 18.05 Parker Levvis; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Booker; 20.00 Poročila; 20,15 Neuničljivi hrošč (kom., Nem. 1973); 22.10 Mike Hammer; 23.10 The Iron Triangel (vojni, ZDA 1988); 0.50 Poročila; 1.00 do 5.45 Ponovitve. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9,00 Serije in igre: Šef, 10,00 Bogati in lepi, 10.30 Cena je vroča, 11.00 Tvegano, 11,30 družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.20 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15,00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19,15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Na življenje in smrt; 21.15 Opojnost planin in pršič; 22,15 Kako, prosim?; 23.15 Gottschalk; 0.05 Rosno mlade zapeljivke; 1,35 Semkaj z rimskimi sužnjami (kom., VB 1971); 3,15 Ponovitve. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve; 10.05 Švedinja (1955); 11.45 Sosedi; 12.10 Kolo sreče; 13.00 Tenis: Davisov pokal; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 19.00 Denar, smrt, ljubezen; 19.30 Kolo sreče; 20.15 V džungli podzemlja (krim.. ZDA 1990, i. Jason G'Ma-ley, Sherilyn Fenn); 22,00 Nogomet; 23.00 Dekleta na kolesih (Švica, 1985); 0.25 Ponovitve. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Rdeče svetilke (Hongkong 1991); 10.00 Nevarno vrenje (ZDA 1991); 12.00 0137 intervjuji; 12,45 Šport; 12.50 Kino; 14.15 Čistilni stroj (kom.. Kan. 1992); 15.50 Košček neba (dram., ZDA 1991, i. Bernard Behrens, Kiki Cameron); 17.30 Morilci med nami (krim., ZDA 1991, i. Peter Coyote); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 19,30 0137; 20.15 Men at Work (kom., ZDA „1990. i. Charlie Sheen, Emilio Estevez); 21.50 Company Business (kom., ZDA 1991, i, Gene Hackman, Mihail Barišnikov); 23.25 Roxy (erot., ZDA 1991); 0.45 VVedlock (ZDA 1991); 2.25 FX 2 -Smrtonosne iluzije (ZDA 1991); 4.10 Igra proti smrti (ZDA 1991); 5.40 Podmorničarska akademija (ZDA 1990). Petek, 26. marca 1993 EVROPA / SONČNO NA ZAHODU, DRUGOD OBLAČNO, PONEKOD PADAVINE VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE STOCKHOI K0BENH/ LONDON O PRAGA O PARIZ MUNCHEN O DUNAJ 1 \ LJUBLJANA O BUDIMPEŠTA | O ZAGREB A ZURICH O MILANO O O BUKAREŠTA SOFIJA O MADRID LIZBONA ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZI VČERAJ cCr* MOSKVA O O MINSK O HAMBURG O VARŠAVA AMSTERDAM Q BERLIN TEMPERATURE OB 13. URI jasno O- poloblačno 0» oblačno nevihta * dež sneg megla pod -20 C 'D-20/-10 C° O-10/0 C° [_] 0/10 C‘ [Z! 10/20 C” |20/30C° J nad 30 C° VREMENSKA SLIKA naše kraje doteka mrzel Po prehodu hladne in vlažen zrak. fronte je nad zahodnim in severnim Sredozemljem še območje nizkega zračnega pritiska. Nad topla hladna okluzija fronta fronta TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -3/5 OSLO......... -1/4 STOCKHOLM... -3/7 K0BENHAVN... 1/8 MOSKVA...... -1/2 BERLIN........ 2/9 VARŠAVA..... 0/8 LONDON...... 3/11 AMSTERDAM... 2/9 BRUSELJ..... 3/10 BONN......... 2/10 FRANKFURT... 2/10 PARIZ....... 2/11 DUNAJ....... 6/11 MUNCHEN..... 1/7 ZURICH...... 1/6 ŽENEVA...... 3/7 RIM......... 13/18 MILAN........ 7/12 BEOGRAD..... 5/14 NICA........ 12/14 BARCELONA... 8/14 BUKAREŠTA... 7/19 CARIGRAD.... 8/16 MADRID...... 4/17 LIZBONA..... 9/19 ATENE....... 10/19 LARNAKA..... 9/21 TUNIS....... 13/27 ALŽIR....... 10/25 MALTA....... 13/21 JERUZALEM... 11/21 KAIRO....... 11/24 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.54 in zašlo ob 18.22. Dan bo dolg 12 ur in 28 minut. Luna bo vzšla ob 06. uri 52 minut in zašla ob 21. uri 57 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 4.49 najnižje -47 cm, ob 10.55 najvišje 26 cm, ob 16.25 najnižje -26 cm, ob 22.30 najvišje 46 cm. Jutri: ob 5.22 najnižje -44 cm, ob 11.32 najvišje 20 cm, ob 16.50 najnižje -19 cm, ob 23.05 najvišje 41 cm. ALPE-JADRAN / VEČINOMA OBLAČNO, PADAVINE VZHODNO OD SLOVENIJE TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 3/5 TRST......... 71- CELOVEC.... 1/4 BRNIK........ 2/3 MARIBOR.... 3/4 CELJE........ 3/7 NOVO MESTO 2/3 NOVA GOR.... 7/7 MUR. SOBOTA 4/7 PORTOROŽ..... 7/7 POSTOJNA..... 1/1 IL. BISTRICA. 4/3 KOČEVJE.... 1/1 ČRNOMELJ... 3/4 SL. GRADEC... 2/3 BOVEC........ 4/4 RATEČE..... 0/0 VOGEL...... -4/-5 KREDARICA -10/-11 VIDEM...... 6/- GRADEC..... 4/4 MONOŠTER... 3/7 ZAGREB..... 4/6 REKA......... 6/7 V SLOVENIJI: Na Primorskem bo zmerno, dru- SOSEDNJE POKRAJINE: V Furlaniji bo zmerno, god pretežno oblačno h večinoma suho. Pihal drugod pretežno oblačno. Na Hrvaškem in bo severovzhodni veter, na Primorskem pa Madžarskem bo občasno še deževalo. Ob buja. Dnevna temperature bodo od 1 do 6, na severnem Jadranu bo pihala buija. Hladno bo. Primorskem do 8° C. OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 (§> “** 10-30% 5-10 50-80% 30-60 nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE t 5-10 m/s nad 10 m/s V SLOVENIJI: Zmerno do pretežno OBETI: V nedeljo bo oblačno, vetrno oblačno bo, vetrovno in zelo hladno, in zelo hladno. Ponekod bo občasno Na Primorskem bo pihala močna rahlo snežilo, burja. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 61 Maribor 46 Celje 43 Trbovlje 36 Hrastnik 14 Zagorje 40 Šoštanj 10 Kritična 24-urna koncentracija SOz je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 151; Sava Radovljica: 40, Sava Radeče: 105, Sora Suha: 114, Ljubljanica Moste: 62, Savinja Laško: 8104; Krka Podbočje: 79, Kolpa Radenci: 113, Soča Solkan:231. HOROSKOP \ Piše: Aleksandra Zorc Berce M & OVEN 21-3/20-4 : Finančno boste danes na pravi poti, zato sledite svojim instinktom, ko boste naleteli na oviro, ki bo poskusila dokazati neupravičenost vase odločitve. BIK 21-4/2045 : Optimizem, samozavest in ustvarjalne ideje vam bodo polepšale današnji dan. S pravo besedo v pravem trenutku boste dosegli veliko več, kot ste pričakovali. DVOJČKA 21-5/21-6 : Ce se boste danes poglobili v lastne notranje nagibe, naj vas ne preseneti hiter in pozitiven rezultat. Prav bo, če boste upoštevali nasvet mlajše osebe. RAK 22-6/22-7 :Zdaj se končno lahko posvetite prijetnim uricam in zabavi in mimo načrtujete potovanje. Samo Se visokoleteče cilje bi morali nekoliko ukrotiti. LEV 23-7/23-8 : Vsa podpora s strani osebe, ki je tudi zasebno vas dober prijatelj, bo se povečala vaše možnosti, medtem ko boste poskusili predstaviti svoj pogled na predloženo idejo. DEVICA 24-8/22-9 : Temeljito in prizadevno, kot to znate vi, boste že zdaj do potankosti načrtovali izlet za vikend s prijateljem, ki vam veliko pomeni. TEHTNICA 23-9/22-10 : Današnji dan je naklonjen sposojanju ali posojanju v poslovnem svetu, zato boste Se največ dosegli, če danes predstavite svojo idejo o finančni konstrukciji vračila. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Končno se boste z osebo, ki vam je blizu, uglasili na isto valovno dolžino in se dogovorili okoli vseh sporov v zadnjem času. Nekateri bodo načrtovali celo poroko. STRELEC 23-11 /21-12: Vedeli ste, da se boste prej ali slej morali spoprijeti z vsemi podrobnostmi okoli urejanja novega službenega statusa in zdaj je očitno pravi trenutek za to. KOZOROG 22-12/20-1 : Spokornost in prošnja za odpuščanje nikakor ni vas stil; najverjetneje pa je to v trem trenutku edina možna pot, če želite zgladiti vsa nesoglasja s partnerjem. VODNAR 21-1/19-2 : Lahko ste zelo zadovoljni s seboj, tako s kakovostjo in količino dela ki ste ga opravili. Rezultati tega bodo v prihodnjih dneh bistveno vplivali na vaše počutje. RIBI 20-2/20-3 : Ce menite, da vam že gori pod nogami in da bi se že morali odločiti za trajno zvezo, boste bo končni odločitvi čutili neznansko olajšanje in razburljivo pričakovanje. CESTE / MOKRE IN SPOLZKE 0 ZASTOJI X ZAPRTA CESTA A POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA 0 SAMO Z ZIMSKO OPREMO 989 ŠPORTNA PRIREDITEV EE GOSTA MEGLA B BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Povsod po Sloveniji rahlo dežuje, zato so ceste večinoma mokre in spolzke. Na gorenjskih mejnih prehodih je obvezna zimska oprema, za cesto čez mejni prehod Jezersko pa so za avtobuse in tovornjake obvezne verige. Zimska oprema je obvezna tudi za cesto čez MP Predel. Rahlo sneži tudi na Gorjancih, vendar se sneg ne opri-jemlje cestišča, zato je cesta čez Gorjance le mokra in spolzka. Promet v notranjosti je tekoč, razen na MP Dolga vas, kjer čakajo tovornjaki za izstop do šest ur. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA Kope...............-/20 Vrhe................-/- Lontovž.............-/- Stari vrh...........-/- Rogla...............750 Kanin............. -/80 Cerkno.............-/35 Soriška planina.....-/- Vogel...............-/- Kobla..............-/20 Mariborsko Pohorje..-/15 Kranjska gora........7- Pokljuka............-/- Rog - Crmošnjice....-/- Prvine..............-/- Jezersko............-/- Ulovka..............-/- Krvavec.............-/- Črni vrh............-/- FURLANIJA-JK Cimolais...........-/- Claut..............-/- Piancavallo......10/20 Zabnice/Ovčja vas...-/- Raibl..............-/- Forni Avoltri......-/- Farni di Sopra....0/20 Paluzza-Timau....20/30 Paularo............-/- Pontebba.........35/35 Pradibosco.......30/60 Prato Carnico......-/- Zoncolan..........0/30 Sauris.............0/0 Sella Chianzutan...-/- Nevejsko sedlo...10/80 Višarie..........35/60 VENETO Sappada..........10/50 KOROŠKA Podklošter.........-/35 Bad Kleinkirchheim ...20/50 Pliberk/Peca.......-/30 Sloveniji Plajberk..-/50 Dobrač.............-/30 Nassfeld/Mokrine ..60/80 Spittal/Goldeck....5/55 FTeiligenblut....20/140 Katschberg........60/80 Koralpe/Golica.....-/30 Kotschach/Mauthen.20/30 Mallnitz.........10/150 AVSTRIJA Arlberg..........35/330 Seefeld...........20/70 Kitzbuhel.........10/75 Obertauern......120/220 Zeli am See......20/100 Schladming/Planai .10/100 V VEDNOST Prvi zvončki Prvi cvetovi zvončka Se ne prinesejo pomladi, saj jih na prisojnih in kopnih legah prebudijo te otoplitve sredi zime. Povprečje zadnjih dvajsetih let kaze, da zvonček v Primorju in na Goriškem zacveti okrog 20. januarja, v Ljubljani kotlini, na Štajerskem in na Dolenjskem med 10. in 20. februarjem in na Gorenjskem po 1. marcu. V višjih predelih Notranjske, Koroške in Gorenjske so prvi cvetovi običajno Se nekaj dni pozneje. Kadar pozimi ni snega in se januarja otopli, zvonček zacveti tudi bolj zgodaj. V zadnjih dvajsetih letih je bilo najbolj zgodnje leto 1975, ko so na Goriškem in v Brdih opazili prve cvetove že nekaj dni po novem letu, v drugih predelih pa kmalu po 20. januarju. V zelo hladnih in dolgih zimah, kot je bila na primer leta 1986, smo prve zvončke dočakali Sele v drugi polovici marca. Letos so prvi zvončki večinoma že odcveteli-Otoplitev sredi januarja in v začetku februarja je obetala zgodnjo pomlad-Kljub temu je bil začetek cvetenja prvih pomladanskih rastlin bližje povprečnemu datumu, saj so vmesne ohladitve in nizke minimalne temperature, predvsem v celinskem dela Slovenije, zadrževale prezgodnji razcvet. Zvončki, hkrati z njimi pa Se lapuh in leska, so na Goriškem in v Brdih zacveteli med 15. in 20. januarjem, na prisojnih legah Dolenjske okoli 10., v drugih predelih pa večinoma 20. februarja. , Ana Zusi