DOMOLJUB
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
o -- - ^ a ...
Izhaja kot priloga „SLOVhN(AJ zvečer mak prvi tn tretji četrtek meneča. Ako je ta d?n praznik, izide „DOMOLJUB" dan poj,rej. Cena m u )e SO kr. za celo leto. — Spisi m dopisi naj ne pošiljajo: uredništvu »DOMOLJUBA", Ljubljana, i> neme-niških ulicah št. 'ž. Naročnina tn inserati pa opravništvu „ DOMOLJUBA" Stolni trg št. 6. - Naznanila se vsprejemajo in
plačujejo po dogovoru.
Atev. 8.
plačujejo po dogovoru.
V Ljubljani, 21. aprila 1892
I,e<nilf T.
Kaj je novega po svetu?
Deželni zbori so dokončali svoje delo. V kranjskem deželnem *boru so izvolili poslanci v deželni odbor konservativnega poslanca dr. Fr. Papeža. Slovenski poslanci so se v deželnem zboru razdelili na Iri dele. Na katoliški, slovensko-konservalivni slrani so gg.: deželni glavar 0. Detela, poslanci Dragoš, Klun, Lavrenčič, Mesar, Ogorelec, Pakiž, Povše, Slegnar, Žitnik; k tej zvezi je ob koncu zasedanja pristopil (udi dr. Papež. Ti poslanci so vsi tudi člani »Kaloliško-političnega društva« v Ljubljani. V nam nasprotni naprednonarodni stranki so poslanci: Bleivveis, Grasselli, Hribar, Kavčič, Klein (!), Lenarčič, Mumik(l), Pfeifer(?), Svetec(l), dr. Tavčar, dr. Vošnjak(l). Poslanci Krsnik, Šuklje, Višnikar imajo pa za-se svojo vladno narodno stranko. — Vsak poslanec ima seveda prosto pol, da pristopi lej ali oni stranki, seveda se mora pri tem ozirali na svoje volilce. Časniki imajo pa pravico presojati delovaje poslancev. Zadovoljni smo, da Šteje naša Bogu in domovini vsikdar zvesta stara katoliško-slovenska stranka enajst poslancev v deželnem zboru, torej skoro eno tretjino. Tej stranki želimo krepkega vodstva, odločnosti in vstrajnosti v borbah za pravice katoliškega slovenskega naroda! — Oglejmo si sedaj nasprotno napredno ali radikalno sLranko. Tudi ta ima enajst mož. Pred vsem omenimo, da sta v tej družbi tudi poslanca Murnik in Svetec, ki sta po »Novicah« mnogo pisala proti radikalni stranki, «edaj pa sta varna pod krilom Tavčar-Hribarjevim. Murnik je celo predsednik radikalnemu klubu. Mi smo to že davno vedeli, da so ti gospodje po svojih nazorih zelo blizo skupaj. Poslancu Svetcu bi svetovali, naj gre med svoje volilce povprašat, če so zadovoljni z njegovim vstopom v radikalno zvezo. Tam je njegovo sodišče, katero naj ga sodi. Za poslanca Pfeiferja dvomimo, da je prestopil v radikalni klub, ker se je izjavljal, da
ostane za zdaj še sam za-se. Rečemo pa že danes, da bi tudi njegovi volilci v veliki večini s tem ne bili zadovoljni. O nekaterih drugih »radikalnih« gospodih pa nič ne rečemo, ker le občudujemo njih doslednost v nedoslednosti. O možeh, katerim je danes črno to, kar jim je bilo včeraj belo, o takih je najbolje molčati. Volilci slovenski sedaj poznajo svoje poslance, zato bodo pri prihodnjih volitvah takoj vedeli, komu smejo zaupati in komu ne. — Mi zelo obžalujemo, da se je toliko slovenskih poslancev izneverilo stari naši zastavi ter prestopilo v liberalni tabor. S tem so napravili razkol med Slovenci, kateri je Slovencem največji sovražnik. Slovenski liberalci imajo namen odtujiti in izneveriti katoliške Slovence svojim škofom in duhovnikom. Na tem jih je tudi najložje spoznati. Mogoče je, da to doženejo, toda gotovo je, da s tem Slovencem napravijo večjo škodo, kakor so jo jim napravili skozi vsa stoletja Nemci in Italijani. — Deželni *bor Štajarski je končal svojo dolžnost. Preračunih so, da bo letos ta dežela imela okoli 6'/, milijonov stroškov in blizo štiri milijone dohodkov. Manjka torej okoli 2'/i milijona goldinarjev. Da se prikrijeta dva milijona, treba bo 33°/„ deželnih doklad, t. j. za vsaki goldinar »cesarske dače« bodo za deželne potrebe davkoplačevalci dokladali po 33 krajcarjev. (Lani je bilo 32%.) Ostalega pol milijona pa upajo dobili z davkom od žganice, piva, vina, tolklje, mesa. Za šolo polrebuje dežela letos 1,335.700 gld., t. j. za plačo učiteljem, penzije doslužencem; za poslopje in druge šolske potrebe pa itak morajo občine skrbeti same. Naši slovenski poslanci so se v dež. zboru štajarskem izkazali vrednimi svojih volilcev, in davkoplačevalci smejo ponosni bili na takšne zastopnike. Ta misei te je morala obhajati, ako si bral njih govore v velikih časnikih, ki imajo dovolj prostora za vsako besedo«
8(5
Urez obzira na desno in levo stran so razkrivali krivice, katere morajo slovenski Stvarci od »nemške« gospode v (iradcu trpeti vzlasti v šolskem in gospodarslvenem obziru. In da še ti gospodje Slovenca bolje pritiskajo, sklenili so, n^j se zanaprej iz deželne blagajnice še posebej obdarujejo tisti učitelji, ki bodo iz otrok slovenskih delali »Nemce«. Ta sklep je nova krivica v šoli in pa krivična dača, ker je učitelj za svojo službo itak že
plačan a davkoplačevalec z davki dovolj obložen. Ta sklep si nuj dobro zapomnijo tisti Slovenci, ki so do-zdaj Nemce in nemSkutarje tiščali na prvo mesto v ob-činskem odboru, v šolskem sovelu in sploh pri raznovrstnih volitvah. Opomnili je treba, da so se konservativni Nemci v družbi s Slovenci v deželnem zboru ustavljali krivičnemu sklepu, ali govorili so gluhemu ušesu neniškoliberalneiuu.
Kaj je novega po Slovenskem?
Kranjsko. Kan inična vizitacija in sv. birma v ljubljanski škofiji: Prevzvišeni gospod knezoškof bodo obiskali letos od dne 27. maja do 4. junija te-le duhovnije: Rov te nad Jesenicami, R&teče pri Fužinah, Bohinjsko Belo, Kamno Gorico, Dubr&vo, Ovsiše, Besnico in Reteče. Dalje od dne 18. junija do 10. julija več fard leskovške, novomeške in semiške dekanije. — Premeščeni so nastopni čč. gg. ka-pelani: Frančišek Krumpestar iz Nevelj na Prečino. Frančišek Vrhov še k, iz Ribnice v Komendo. Ivan Man-r i n g iz Vodic v Kranj. Frančišek B i r e k iz Kočevja v Kranj. Matija Slak iz Predoselj v Vod ce. Ignacij Zu-panec, bivš1 trnovski kapelan, v Predoslje. Ivan Pavlič izBoštanja v Ct-rklje na Gorenjskem Alojzij C e šare k iz Cerkn ce v Boštanj. Franč'šek Rajčevič z Brezo1 ca v Vipavo. Ivan Zupan iz Vipave na Brezovec. Ivan Lovšin
iz Mokronoga v Kočevje. Josip Žagar iz StaioJH Tr^a pri Poljanah v Hinje. Josip K r a m a r i č iz H nj v Suri Trg pri Poljanah. — S Studenca pri Krškem se nam piše z due 1. aprila: Pri nas se vino dobi še pri kmetih. Jeseni so mu nastavili previsoko ceno, posebno po nekaterih gorah, s tem so pa odgnali tovornike, katerih ni več nazaj. Staro vedro damo po 8 do 9 gld., po tej ceni je tudi v škocijanskih gričih, dražje pa na Raki in pri sv. Duhu. Kdor hoče v studenški župniji ali v bližini dobiti vina, naj se oglasi pri organistu na Studencu tik župnijske cerkve. Tam bo zvedel, kam se obrniti. Od postaje Sevnica do Studenca je eno uro hitre vožje. Pridi Gorenjec, vabi Dolenjec! — Za faro v Stranjah nad Kamnikom je napravil lepo, dragoceno gotično inonstranco ljubljanski pasar g. Fr. Kregar. — Z Gorenjskega se nam po-
Listek.
Dragocen molitvenik.
»Torej je res Emilija umrla?« nagovori napihnjena gospa Kramarjeva majhnega, črno oblečenega gospoda v notarjevi pisarni.
»Da, gospa, umrla je!«
»Kaj pa je z njeno oporoko?«
»Ta se bode takoj prebrala!«
»Bodemo mi li kaj podedovali?«
»Seveda, vsaj imamo pravico do tega!«
»Kdo je neki ta ubožno oblečena gospa, ki Iu zadej stoji?«
»Sestra je Emilijina, pa ta tako ne bode dosti podedovala.«
»Kaj, Ana je, ki seje znekimmalovrednim človekom omožila?«
»Da, da, ona je; jo že poznam!«
»Pa je jako predrzna, da se upa še med našo rodbino prikazati, katero je tako onečastila.«
»Saj res! Saj vendar lahko vč, da Emilija v življenju ni dosti marala zanjo,«
V tem hipu stopi Ana v sobo. Njen obraz je bled, oči objokane in na njenem čelu bile so gube, katere ste zarisale žalost in skrb.
»Kaj hočete Vi tukaj ?« praša jo gospa Kramarjeva * neprijaznim glasom.
»Nič, le notarja bodem vprašala, če je moja blaga sestra v svojih zadnjih trenutkih*kaj mene omenila.«
»Tako! Vi torej menile, da se je spominjala Vas, ki ste naredili toliko sramoto naši pošteni rodovini!«
»Moj mož je bil sicer reven, a pošten človek«, odvrne Ana, »zato se ga ni treba sramovati ne meni in ne mojim sorodnikom. Njegov spomin mi je svel in drag!« Naj v uiiru počiva!
»Ako sem pa jaz s tem sama kaj zakrivila, zato sem pa tudi dosti trpela, in prepričana sem, da mi bode dobrotljivi Bog gotovo odpustil to mojo neubogljivost. — Ako bi Vi bili v taki revščini, v kakoršni sem jaz, in ako bi Vi imeli otroka, za katerega morum jaz skibeti, bi Vi že umeli, kako sem se hudo pokorila.«
»Ali pa veste, da to, kar sle storili, se ne da izbrisati ?«
V tem stopi notar v sobo, on je ravno slišal zadnje besede, ki jih je gospa Kramarjeva izgovorila proti Ani. Nejevoljen ustavi govorico ter reče s trdim glasom:
»Gospa, zakaj Ani očitate to, kar sta jej oče in sestra že davno odpustila?
»Kaj pa vendar tukaj išče, kdo jo je neki sem klical?«
»Ona mora tukaj biti,« odvrne resno notar, »jaz sem jo klical!«
Po teh besedah stopi k mizi, razgrne velik kos papirja, ter prične razkladati, da je gospa Emilija zapustila 100.000 gold. v gotovem denarju, mnogo dragoce-
ločil: Gotovo uttjvHŽufjžtt panoga kmetijstva je živinoreja, kar vedno bolj spoznavamo in čutimo zlasti mi kmetovalci. Zato pa tudi gospodarji, posebno tu ua Gorenjskem vedno marljivejšo pečajo z živinorejo. Cez vse potreben ju pa nam živinorejcem dober in skrben živiuozdravnik. In tacega, za svoj poklic vnetega moža smo imeli Gorenjci v osebi gospoda Frid. Filakovskega, c. kr. okrožnega ži-vinozdravnika v Kranju. Žal, da nas je gospod pred kratkim zapustil, ter se preselil v Ljubljano, Kot okrajni živiuozdravnik v Kranju prihajal je pogostoma omenjeni gospod k nam. Z vso resnobo in vstrajnostjo je opravljal .svoj posel, s «vojo potrpežljivostjo in zvedenostjo si je pridobil zaupanje v vsem okraju. Želimo mu najboljih vspehov na novem mestu. — Iz Moravč poroča nam prijatelj Izidor Mezinček: Moravče 11. aprila. (Požar.) Letošnji post, oziroma predpustni čas, je za našo faro precej nesrečen, kajti zadele so nas v njem razne nezgode, kakor: dva ne mala pretepa, samomor, ki pa ni toliko hudega vpliva, ker je bila dotična oseba zmešana, in sedaj — za njegovega konca — požar. O tem torej nekaj besed, dragemu „Domoljubu\ Bilo je proti večeru na voliki ponedeljek, ko je v Moravčah sejem ; nekako okolo polsedme uro je bilo, ko se je pokadil gost dim iz hleva kmeta Merkezka. Moravčanje, kakor tudi ljudje iz bližnjih sel, so hiteli na mesto požara. Pridnim rokam so je kmalu posrečilo uga-siti ogenj, a drugače bi bilo, ako bi bil pihal kak veter. Pogorelo ni druzega, kakor že omenjenega gospodarja hlev, pod, svinjaki in razno orodje, potem pa voz fižola. Tega je na prodaj pripeljal neki Ribničan in ga po nesreči
nih biserov in oblek, grad, ki je vreden svojih 80.000 gold. in star molitvenik z raznimi podobicami. Na koncu oporoke pa so bile naslednje besedo zapisane:
»Jaz Emilija Rojar ukazujem, da se vse to premoženje razdeli v tri dele; prvi del naj bo gotovi denar, drugi grad, biseri in vse premično blago, tretji del pa naj bode moj molitvenik. Moji sestri Ani sem odpustila njen prestopek, s katerim je onečastila našo rodovino. Ko bi jaz preje zvedela o njeni bedi, bi jej ludi preje rada pomagala. Jaz se je torej tudi v svoji oporoki spominjam. — Gospa Kramarjeva, moja sinaha, naj prva voli del mojega premoženja, za njo v6li moj stričnik, in kar ostane, naj pripade moji sestri Ani.«
»Aha, Emilija ni bila samo usmiljena, ampak tudi premetena,« vsklikne stričnik, majhen, črno oblečen gorpod.
»Gospa, kateri del si torej izvolite?« vpraša resno notar.
»E, tistih 100.000 gold. dajte meni I«
»Ali je to vaša resna volja?« vpraša notar.
»Da.«
Notar je hotel vzbuditi v njej usmiljenje do Ane in pravi: »Gospa, Vi ste bogati, Ana je pa uboga. Kaj, ko bi ji hoteli prvi del prepustiti in molitvenik vzeti, ki je gotovo tudi dragocen spomin.«
»Vi se šalite, gospod!« vsklikne gospa. »Kajti po mojem mnenju gospa Emilija v oporoki skoro n«ravnost
uprav tu sem pod streho dejal; tako jo revež ob veliko prišel, in ni čuda, če je, gledajoč v kupu pepela svoje blago, milo jokal. Skoda tega požara ni posebno velika, ker je pogorelec, kakor pravijo, za precej zavarovan, le povedan Ribničan jo bo britko čutil. Kako je nastal ogenj, se ne ve, najbrže ga je kak tobakar zatrosil v mrvo.
štajersko. Zakrament sv. birme bodo milostlj. gosp. knezoškof mariborski delili: a) v dekanovini Dravsko-polje: dne 29. maja v Hočji, 30. v Slivnici, 31. v CJir-kovicah, 1. junija pri Sv. Janžu; b) v dekanovini Skale: dne 10. junija pri Sv. Janžu, kjer se bode vršilo blagoslavljale zvonov, ako bodo že gotovi, 11. juuija pri Sv. Ili ju, 12. v Skalah, 13. v Šmartinu, 14. Šoštanju; c) v dekanovini Laško: dne 19. junija v Laškem, 20. v Loki, 21. v Trebovljah, 22. v Dolu; d) v dekanovini Ljutomer: dne 3. in 4. julija pri Sv. Petru, kjer bode tudi posvečevanje župne ali farne cerkve, 5. pri. K&peli, 6. in 7. pri Sv. Križu, tukaj tudi posvečevanje razširjane župne cerkve, 8. v Ljutomeru, 9. pri Malinedelji, 10. pri Sv. Juriju, 11. julija pri sv. Antonu. — Občini Mihalovec pri Brežicah so svetli cesar iz lastne blagajnice podarili 50 gld. podpore za ognjegasno orodje. — Okrajni odbor v Konjicah je po svoji večini „nemškegau duha. Isti je lani za železnico Poljčane-Konjice dovolil veliko podporo. Slovenski odborniki so za podporo glasovali samo v tem slučaju, ako bi železna cesta vozila do Vitanja. Ker pa deželni odbor za zdaj želi železnico samo do Konjic, vsled tega so Slovenci odposlali na deželni zbor prošnjo, naj deždni zbor ne dovoli železnice samo do Konjic. Po sklepu okraj-
pravi, da pripade molitvenik njeni sestri Ani. Kakor sem rekla, jaz ostanem pri svoji volitvi.«
Gospod stričnik si je izvolil grad in kar je še pripadalo k temu delu. Tudi njega skuša notar ganiti, torej mu sočutno reče:
„Gospod, kaj ko bi vi hoteli kaj od svojega deleža prepustiti svojej sorodnici Ani? Vam se itak ne bode dosti poznalo, ker ste bogati. Usmilite se je, s^j je vendar Vaša sorodnica.«
Stričniku se usta naberd v zbadljiv nasmeh, ter z odurnim glasom pravi:
»Gospod, zahvaljujem se za Vaš nasvet. Gradu ne morem odstopiti, kajti ta meji na moje gozdove, jaz ga bom imel za svoje bivališče po leti. Biserov ludi ne morem podati, imel jih bodem v spomin!«
»Naj bode v božjem imenu; jaz vas ne smem siliti, kajti dolžnost mi je, oporoko natanko izpolniti«, pravi notar.
Oba dediča odideta vesela svojih bogatih deležev, ter zasmehljivo pogledujeta na Ano.
Sedaj vzame notar molitvenik iz svoje pisalne mize in ga podž gospej Ani, rekoč:
»Nate, tukaj imate tudi Vi svoj delež od svoje sestre Emilije!«
Ana vzame molitvenik, pritisne ga iskreno na svoja usta in potem pa na ustnice svojega otroka.
»Tu sinček«, reče mu, »poljubi molitvenik tvoje tele, ki bi te gotovo rada imela, ko bi le bila poznala.
nega odbora v Konjicah moral bo ? davkarnico podporo nositi vsaki davkoplačevalec iz celega okraja, a dobička od nove železnice bode imel samo neznaten del okraja, največ pa le Konjice. In če bodo železnico kedaj potegnili do Mislinja, bo okraj konjiški znovič moral dokladati. Večina poslancev v deželnem zboru je prošnjo slovenskih davkoplačevalcev odklonila. Še letos bode se začola zidati železnica PoljčAne-Konjice.
Goriško in Primorje. Dne 3. aprila so napravili ljudski shod v Dornbergu, ki je privabil mnogo ljudstva iz raznih krajev vipavske doline v prijazni Doroberg. Shoda se je udeležil tudi državni poslanec dr. Anton Gregorčič. Na dnevnem redu so imeli razgovor o uravnavi Vipave in o železnici pri vipavski dolini. Predsednik sbodu je bil izvoljen g. Ferdinand Peroci, zapisnikar pa g. Josip Pavlica. Predsednik je poročal o škodah, katere napravlja Vipava ter predlagal, naj se pošlje poljedehkemu in notra-njemu ministru prošnja, da zaukažeta izvršiti na državne troške vse priprave za uravnavo Vipavine struge, deželni zbor pa se naprosi, da podpira to prošnjo. Obširno je to stvar pojašnjeval dr. Aut. Gregorčič, kator tudi drugo točko dnevnega reda o železnici po vipavski dolini. Oba njegova govora sta bila vsprejeta z veliko pohvalo in z iskreno zahvalo Bavzočib. — Tržaški deželni zbor je imel v petek zvečer drugo sejo. Posl. d'Angeli je inlerpeloval vladnega komisarja, zakaj je sto 1 n i k a p i tel sestavljen
i i samih Slovanov in so izlrljučeui Italijani ? Vladni k«, misar odgovori, da šk.-ll|ski ordinar jat sam uaivetuj, rai. nisterstiu ta bogočastje doUČBe o<ebe, ki naj se Ifjo kanoniki. Ministerstvo pritrdi tem nasvetom, „ nasprotujejo zakonom. Posl. d'Angeli ni zadovoljen g t*ffl odgovorom. Vlada se se sictr mora ozirati na želje ord-narijata, ali poštevati mora tudi moralne in dušne potrelg v škofiji, posebno tam, kjer živ« različne narodnosti. y Trstu pa prevladuje italijanska narodnost v toliki meri, h bi se prej smele zanemarjati druge narodnosti; «ko|0 tržaškega šk< fa so zbrani samo taki duhovniki, ki pretj. rajo italijanski jezik. Govornik izjavlja, da bode v prj. hodnji seji predložil posebno interpelacijo, kar je tudi storil dne 9. t. m. Posl. Pahor se temu proliti, češ, da so d Angelija trditve neresnične. Govornik poaivlja vtfcno, naj je pravična do duhovščine iu narodnosti slovenske. Končno je bila z večino fprejeta dotičua resolucija, ki poživlja vlado, naj pri imenovanju kanoaikov čuva narodne (italijanske) pravice tržaškega prebivalstva. — Na Goriškem sta umrla v zadnjem času dva vrla gospoda duhovnika, prijatelja, isti dan in na istem mestu in sicer prenagliti gosp. dekan v Cirknem F. Je ram in vpokojeni vikanj č. g. Fr. Selak. Pogreb za njima je bil zelo lep ter je pričal, kako sta bila blaga pokojnika priljubljena Cirkoi-čanom in okoličanom. Hvaležno ljudstvo ohranilo jima bo gotovo blag spomin. Bog pa jima daj zasluženi večni mir!
Ko boš znal brati, potem prosi Boga, da ti Duh nebeškega Očeta več sreče da, kakor jo je dal tvoji materi!«
Ginjene priče so jokale. Otrok pa pritisne moli-tvenik na svoje ustnice in konečno ga odpre.
»Joj«, zakliče naenkrat, »kako lepe podobice bo tu notri I«
»Res, moj otrok«, reče navidezno se Bmejoča Ana dečku.
»Naša ljuba gospa v rudečem oblačilu«, nadaljuje otrok, »in Jezušček v zelenem krilu. Toda, mati, zakaj so pa li tenki listki papirja na podobice položeni?«
»Zato, da se podobice lepe ohranijo!«
Ana se skloni in bolj natanko podobice ogleda, glasen "krik se zasliši yi njenih ustnic in naposled oinodli.
Notar ji pomaga in reče pričujočim:
•Jaz upam, da se ji nič hudega ni zgodilo! Ti, deček, daj mi molUvenik sem, da ne bodeš podobic pokvaril!«
Notar skuša potem gospo pripraviti k zavefeti. —
Mesec dnij po lom dogodku srečata stričnik in Kra-marica Ano in njenega sinčka, če tudi prosto, vendar bogato napravljena, ko sta se peljala v lepem vozu, v katerega sta bila vprežena dva brhka konjička. Poizvedovala sta pri mnogih, kako je lo vendar mogoče, da je Ana tako hitro obogatela. Zvedela sta, da je Ana kupila krasno hišo za 80.000 gld. To jima je kakor grom na ušesa donelo Hitela sta k notarju, da bi jima vso to stvar pojasnil.
Nolar sedel je ravno pri pisalni mizi.
»Midva Vas gotovo moliva v vašem poslu,« prične Krainarica.
»Nič ne dč,« odgovori notar »imam ravno opravilo, da naredim državno dolžno pismo zarodi nekaterih nakupljenih stvarij gospe Ane.«
»Kaj?« zakliče stričnik »potem, ko je že hišo, kočijo in konje kupila, dobi pa ae denar?«
»Da, gotovo!«
»Odkod pa pride vse lo nji?«
»To ste že sami videli odkod?«
»Kaj smo videli?«
»Ko je ona pri pogledu nH podobice omedleli«•«
»O tem jaz nič ne vem I«;
»O,« nadaljuj« notar »jaz sem mislil, da ste Vi lo zapazili. V inolitveniku je bilo šestdeset podobic, na vsaki podobici je bilo šest bankovcev, vsaki po petsto goldinarjev!«
»Za Božjo voljo,« zakriči zavaet stričnik.
»Ko bi jaz to preje vedela,« jecljala je Krainarica.
'Saj bi si bili lahko izbrali, vsaj Vam je bilo na prosto voljo dano; jaz sam sem Vam nasveloval mo-litvenik vzeti, toda Vi nisle hoteli!«
'Kdo si je tudi mislil, da je v tako borein mo-lilveniku lako velik zaklad skril!«
Pohlep po imetju oslepi in neusmiljenost se ka/nuje.
Cerkev
Posvečuj nedelje in zapovedane praznike.4)
Predragi v Gospodu! Jodna najimenitnejŠ h in najbolj osodepolnih zapovedi), kar nam jih je bilo danih in ki nas veže pod smrtnim grehom, je posvečevanje nedelj in zapovedanih praznikov. Zato sem se namenil v svojem letošnjem postnem pastirskem listu Vam o tem izprogovoriti. K temu me nagiba tudi okolnost. da se ta zapoved, vkljub temu, da je tako važna, vendar tako malo spoznava in tako lahkomišljeno prestopa.
Da pa važnost nedeljskega posvečevanja — in isto velja tudi o posvečevanju zapovedanih praznikov — prav cenimo, moramo odgovoriti na vprašanju: zakaj moramo nedeljo posvečevati?
Odgovor na to vprašanje se glasi: nedeljo moramo posvečevati pred vsem zarad češčenja, katt-ro smo dolžni Bogu.
1. Koga častiti se pravi priznavati njegovo visokost iu dostojanstvo, ter primerno temu dostojanstvu mu ska-zovati svojo vdanost. Bog je pa najvišjo in najpopolnejšo bitje, ki nobenega druzega bitja ne potrebuje, katerega pa potrebuje vse, kar je v nebesih iu na zemlji. Od Boga imamo, kar smo in kar imamo; od njega telo iu življenje; od njega vse, kar za življenje potrebujemo; od njega imamo vsak še tako majhen trenotek, kakor tudi cul še tako dolgi čas življenja. „Ti sam si, Gospod — tako moramo govoriti z besedami svetega pisma — ti si naredil nebo, in nebes nebo, in vso njih vojsko, zemljo in vse, kar je na nji; morja in vse, kar je v njih; iu ti oživljaš vse to in nebeška truma te moli."
Prav zarad tega pa, ker je Bog najvišje in najpopolnejše bitje, dolžni smo mu tudi najvišjo čast, in, ker smo od njega odvisni z vsakim dihom svojega življenja, tudi najglobokejso podložnost in najpopolnejšo vdanost. „Iu sedaj Izrael, kaj hoče Gospod, tvoj Bog, od tebe, kot da se bojiš Gospida svojega Boga ... in ga ljubiš, ter služiš Gospodu svojemu Bogu, iz vsega svojega srca in iz vse svoje dušo."
To čfščeuje in vdanost smo dolžni Bogu z dušo in s telesom; dolžni smo mu jo vsak sam zase in za vse skupaj. Saj smo z dušo in s telesom božja lastnina; iu kakor posamezni, tako jo tudi celota, tako je tudi človeška družbi kot taka njegovo delo. Zirad tega so mora vršiti češčenje božje ne le notranje, v srcu, ampak mora se kazati tudi ua zunaj, in zato ni le dolžnost posameznikov, ampak tudi cele družbe.
Kako pa moremo Boga skupno, in tedaj javno, spodobno častiti iu moliti, ako ni v to odmenjen tudi določen čas in skupen kraj, na katerem so zbiramo ter na jed en in isti način opravljamo bogoslužje?
Pa tudi ne glede na to je potrebno, da je določen poseben Čas za češčenje božje. Ker tudi posameznik bi v tisočerih skrbeh in raztresenostih vsakdanjega življenja in
*) Veleva/,ni pastirski list provzv. knezoškofa ljubljanskega o posvefievanju praznikov „Domoljuboviiu" braleem za — pirhe.
in šola.
pri mogočnem vplivu vidnega sveta na njegovo srce le prehitro pozabil na nevidnega stvarnika svojega in na češčenje, katero mu je dolžan, ko bi ga ne klical v cerkev vsak tedon glas zvona kakor nekak opomin iz nebeških višav. Kako malo se spominjamo ob delavnikih Gospoda, čeprav nas no opominja nanj le zvonjenje iz božjih hiš, ampak nas trdo delo iri nezmožnost naših prizadevanj nekako sili, proseč tolažbe iu pomoči ozreti se k tistemu od čegar blagoslova je vse zavisno. Kako bi šele bilo brez dnij Gospodovih?
Potrebno je torej v čislih imeti in praznovati dneve Bogu posvečene ne le za posameznike, ampak tudi za družbo; to posvečevanje je dolžnost, ker je dolžnost Boga častiti in mu služiti. Seveda, če hoče biti svojemH namenu primerno, ne sme biti le nedeljski počitek in ne obstati le v tem, da se znabiti dela zdržimo, sicer se pa za cerkev in božjo službo ne zmenimo; ne sme biti le prazen blišč in le vnanjost, ampak resnica in resnost.
2. Praznovanju B"gu posvečenih dnij jo pa dalje naša dolžnost, ker je Bog to tudi naravnost in izreČno zapovedal.
Med desetimi zapovedmi, katere jo dal Bog na si-najski gori iu ki prav za prav le to potrjujejo in natančneje določujejo, kar je dolžan človek že po naturi storiti, obvezuje tretja posvečevati dan Gospodov. To je bil v stari zavezi sobotni dan. »Spomni se — tako je govoril Gospod med gromom in bliskom in slovesnim glasom trobent z gore sinajske — spomni se, da posvečuješ sobotni dan. S.,'st dnij delaj in opravljaj vsa svoja dela Sedini dan pa je sobota Gospoda, tvojega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ali tvoja hči, ne tvoj hlapec ali tvoja dekla, ne tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat. V šestih dneh namreč je Bog vstvaril nebo in zemljo in morje, in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival; zato je Bog blagoslovil sobotni dan in ga posvetil." Tako zapoved božja.
Eno pri tej zapovedi posebno vzbuja našo pozornost. To je izrečno sklicevanje na stvarjenje in na to, kako je Gospod Bog — kar je seveda le v podobi govorjeno — tudi sam počival ter ta dan počitka posebno blagoslovil in posvetil. Zdi se, kakor da bi nas ta silni ^emento"
_ nspomni se" — in pristavljeni opomin na stvarjenje
vseh stvarij iz nič spominjal na drug enako pretresljiv memeuto, ki ga nam kliče sveta cerkev p^pelnično sredo z besedami: „Memento homo, quia pulvis es et in pul-verem reverteris," in ki nam sicer na kratko, a neomaj-ljivo stavi pred oči našo ničevost, našo popolno in vsestransko zavisnost od Boga našega stvarnika. S tem nam kažo vzrok, zakaj moramo v spoštovanju in molitvi, zahvali in ljubezni, pokorščini in podložnosti vkloniti se pred tistim, po katerem edinem smo, kar smo. Iu opomin na to, da je Bog počival po stvarjenju ter posvetil dan počitka — vse to se zdi, kakor bi nam hotelo reči: glej, tvoj Bog je počival potem, ko te je vstvaril, tedaj počival ob tvojem dnevu. Počivaj torej tudi ti ob njegovem
8*
dnevu. Tu plitek za tebe ne bo prazen in brez sadu, marveč prinašal ti bode obilen blagoslov. Ker blagoslovljen in posvečen je ta dan od Gospoda vseh stvarij in vseh časov. Prinesel ti bode zlasti enkrat večni mir v Bogu I
Kar nam sv. pismo pripoveduje o Bogu. daje .počival sedmi dan od vsega svojega dela, ki gaje bil storil," to pač ni umeti tako, kakor da bi bil Bog nekako utrujen počival, kakor si mi odp>čijemo po trdem delu. S tem hoče le reči: Bog ni vstvaril nič več novih stvarij; delo stvarjenja je bilo zavrženo. Toda, čeprav Bog p >čiva in nič več ne nadaljuje stvarjenja, naj vendar delovanje ne preneha. Pod varstvom božje previdnosti, ki — vedno delavna — vse ohranjuje in vlada in vodi. pod njenim varstvom naj se prične iu nadaljuje delovanje stvarij. Prične naj pred vsemi svoje delovanje kralj vidnega stvarjenja, človek, ter naj deluje do konca časov.
Pa še nekaj druzega pomeni počivanje božje po dokončanem stvarjenju: človeku bodi vzgled za njegovo delovanje. Bog počiva; pa on počiva v sebi; za svojo srečo in blaženstvo mu ni treba nemirno iskati kake stvari; on si je sam neskončno blaženi mir. Kavno tako naj tudi človek išče svoj mir v Bogu; tjekaj, k Bogu naj meri vse njegovo delovanje. „Ker, kakor tako lepo in resnično pravi sv. Avguštin, za se o Gospod, si nas vstvaril, in nepokojno je naše srce, dokler ne počiva v tebi."
Bog počiva v sebi; a čeprav njegovo oko ne išče poželjivo svoje stvari, je vendar uprto I j ubeče vanjo. Tako bodi tudi oko človekovo uprto v Boga. Po spoznanju božjem, po ljubezni božji, po posnemanju božjem sprejmi v-se, kar gleda v B >gu. Podoba in podobnost božja, po kateri je vstvarjen, in katero nosi človek v svojem bistvu in svoji naturi, ta podoba podobnosti božje bodi vtisnena vsemu njegovemu dejanju in nehanju, ali kakor pravi sv. Peter: „Po njem, ki nas je poklical iu je svet, tudi vi sveti bodite v vsem svojem obuašanju."
Ako človek tako počiva v Bogu ; ako vidi skozi vse časne stvari vedno le zopet Boga; ako se vrača njegov pogled, naj še toliko posvetnega vidi, vedno le kvišku k Bogu; ako se zateka njegovo srce od vsake zemeljske raztresenosti, pa tudi od vseh raznovrstnih bridkostij te solzne doline vedno zopet k Bogu. potem si zasluži nekdaj tudi večni mir v Bogu ter doseže, za kar je bil vstvarjen in kar vsakemu človeku pri selitvi iz sedanjosti želimo, ko molimo: »Gospodi daj mu večni mir in pokoj ... naj v miru počival"
K temu pokoju v Bogu nas privesti, to je namen in naloga dnij Gospodovih. Zato bili so v dan počitka Gospodovega blagoslovljeni in obdarovani s poselnimi milostmi; zato bili so posvečeni, t. j. odločeni iz vsakdanjosti iu odmenjeni edino le službi božji. Počitek o svetih časih naj nas pripravlja na počitek in večni mir v Bogu, in praznovanje Bogu posvečenih dnij naj nam pomaga posvečevati naše duše, da postanemo na ta način vredni miru najvišjega in najsvetejšega Boga v nebesih.
3. Kakor je bila v stari zavezi sobota zaukazana kot dan za občno in javno bogočastje, tako je sv. cerkev v novi zavezi vsled oblasti prejete od Kristusa, v to dolo-(i'a nedeljo. In to po vsej pravici.
Versko praznovanje mora so slagati z verskim *po. znanjem. Po Jezusu Kristusu pa je stopil v ta svet po. polno nov verski r.-d; na mesto prodpodobe resnica; „, mesto sence svetloba! Za mrakom napočil je dan „ upanjem njegovo izpolnjenje. Nehala je postava stra|lu in suženjstva, na njeno mesto pa je stopila postava |j0 bežni in sinovstva božjega. Na mesto mesenega obrezo, vanja st pil je krst v sv. Duhu in v ognju, in na nu-sto nepopolnega bogočastja stare zaveze v novi zavezi molitev v duhu in resnici. Čisto naravno je torej, da so primerno temu novemu redu postavili tudi nov dan za bogočasljf, ter da je stopila na mesto judovske sobote krščanska n«. delja.
Vsled te predrugačbo promenil se je sicer dan, a pomen ostal je isti; le da se je razširil in povelifil. K:\kor sobota, tako spominja tudi nedelja na stvarjenje; una kot zadnji dan v tednu na dopolnjenje, ta kot prvi dan na začetek stvarjenja. »Bodi svetloba," rekel je Bog prvi dan stvarjenja, „in bila jo svetloba" -zraven spremenljive očutue svetlobe telesnega stvarstva po Bogu Očetu, v polnosti časa tudi polna, dušena svetloba po Bogu Sinu, ki je luč sveta,po Bogu svetem Duhu, razsvetljevavcu in učitelju vse resnice. Dne prve in ob jednem te višje, duševne svetlobe, svetlobe sv. vere, nas spominja nedelja; spominja nas poleg naturnega stvarjenja tudi na nadnaturno stvarjenje.ki nam je do?lo po odrešenju.
Pa še na bližji, bolj neposrednji način nas spominja nedelja druzega. nadnaturnega stvarjenja in sicer po čudežih, ki so se zgodili na nedeljo.
V	nedeljo je Gospod častilo od mrtvih vstal U prišel iz groba kot zmagovalec smrti iu greha. Prvo stvar-jenje je vdihnilo življonje, kjer ga še ni bilo, drugo je p »vrnilo, kjer se je zgubilo. Greh je zadal dušam iu telesom smrt, od mrtvih vstali Izveličar prinesel je življenje. Greh nas je obsodil v p 'kel, Jezus Kristus nam je odprl nebesa. Komaj je umrl, že se razodeva kot de-livec življenja. Se se je tresla zemlja in pokale so skale vsled groze nad njegovo smrtjo, in že so se odpirali, kakor pripoveduje sv. Matevž, grobje „in veliko teb-s svetnikov, ki so spili, se je obudilo in šli so iz grobov po njegovem vstajenju ter so prišli v sveto mesto, in so se mnogim prikazali." Med tem pa, ko se je to na zemlji godilo, fi.jl je Jezus v predpekel rešit iz njega duše pravičnih stare zaveze, da bi se pokazal tudi dušam de-livca življenja. Pa ne samo to, ampak te njegove moči, ki daje življenje in je zato vstvarilna moč, se je veseliti tudi nam. Kakor on, tako naj tudi mi, po njegovi moči in njegovem zasluženju, nekdaj vstanemo od mrtvih k novemu življenju.
SpominjajoČ nas vstajenja Gospodovega, stavi nam tako nedelja pred oči nekako drugo, višje stvarjenje, kakor nam tudi počitek Izveličarja po besedah »dopolnjeno je" delo odrešenja, kliče v spomin sobotni počitek Boga Očeta po dovršenem stvarjenju.
V	nedeljo je dalje sv. Duh prišel nad apostole. Tudi to je nekako prestvarjenje duhov, ki se je pričelo pri apostolih, ter se nadaljuje po milosti sv. Duha do da-
našujega due v sveti cerkvi in se bode godilo do konca sveta. Ako se spomnimo spremembe, katero je napravil sv. Duh v apostolih, in po njih v celem svetu, moramo tudi mi, hvaleč Boga, spoznati s psalmistom: „Izpošiljaš svojega duha, in so vstvarjene, in obnavljaš obličje zemlje."
Z ozirom na Jezusa Kristusa iu na zveličalne milosti po Jezusu Kristusu nam je nedelja zares nekak spomeuik neskončne ljubezni božje do nas, nam je glasen opomin, naj ga i mi ljubimo ter zaupamo v Boga, ki je toliko za nas storil. Ako potem še pomislimo, da nam nedelja ne podaje le praznih spominov, ampak da se v nedeljo zares in resnično obnavljajo najbolj vzvišene skrivnosti naše sv. vere pri nekrvavi daritvi sv. maše, iu da nas ne podučujejo besede izuajdene od ljudi, ampak nas podučuje za večno življenje edino zveličalni nauk Jezusa Kristusa; ako vse to pomislimo, ne bomo mar prisiljeni priznali: zares, to je dan, ki ga je Gospod blagoslovil, preobilno blagoslovil in posvetil? kdo bi zamujal vdeleževati se njegovega blagoslova?
4. Toda nedeljskega posvečevauja ne tirja le pretesna zveza dneva Gospodovega s častjo božjo, z na.-i m stvar-jeujem, z našim odrešenjeu, marveč tirja ga tudi naša lastna sreča.
Mislimo si, kako bi bilo, ko bi nas nikdar ue klical zvon v hišo Gospodovo, in bi nikdar ne prišla nobena beseda verskega poduka do naših ušes: ko bi otroci in podložni nikdar ne slišali, kako morajo svoje stariše in predstojuike spoštovati, je vbogati, jim v sili pomagati; stariši in predstojniki nikdar, kako morajo skrbeti za dušno in telesno srečo sebi izročenih; — ko bi se ljudje nikdar ne odvračali od umora in uboja, sovraštva in jeze in hudobne volje — ko bi se nikdar ne učili ceniti svoje telo kot nekaj svetega, čislati in varovati svojo in svojega bližnjega nedolžnost, spoštovati in čuvati svetost družine in sv. zakona, in zato brzdati misli, želje in strasti, — vzemimo, da bi se nikdar ne svarilo pred tatvino in goljufijo, pred zatiranjem ubogih, vdov in sirot, pred zadrževanjem tujega blaga in zasluženega plačila, pred poškodovanjem in prevaro bližnjega; vzemimo, da bi se nikdar ne jemalo v varstvo še veliko večje dobro človekovo: njegova čast in njegovo dobro ime, ampak bi se brezskrbno prepuščalo hudobiji in zlobnosti: krivi prisegi in krivemu pričevanju, neutemeljenemu sumničenju in krivi sodbi, obrekovanju in opravljanju, dvojezičuosti iu podpihovauju itd. — mislimo si vse tako, in zemlja bo postala jama razbojnikov, roparjev in morilcev, grešna mlakuža! Lahko je norčevati se iz obiskovalcev cerkvA, kričati zoper posveče-vanje nedelj in se za to nič zmeniti, dikler nas še varuje blagoslov tega posvečevanja. Toda gorje človeštvu, ako zabrede kedaj tako daleč, da se splošno odvadi in pozabi posvečevati nedeljo.
Ako se dalje človeški pogled, bodisi vsled mučnih skrbij, bodisi vsled mičnih zapeljivostij vedno le vlači v nizko obzorje časnosti, nikdar pa ne povzdigne k Bogu, največji dobroti; in ako se vest ne ohrani veduo živa in občutljiva in z ozirom na tistega, ki vse vidi iu vse sodi, potem človek zdivja, in sebičnost iu najsurovejša brezobzirnost vlada njegovo delovanje: brezobzirnost nasproti
Bogu in njegovi postavi, brezobzirnost proti sebi in svoji lastni nravni veljavi, brezobzirnost proti svoji družini, brezobzirnost proti bližnjemu. Kolikor manj se ji je bati, toliko brezobzirnejo se kaže.
Ako je naposled človek naprej in naprej vprežen v delo in opravilo in ako se nikdar ne more iztrgati iz trnja in osata vsakdanjega življenja; ako nikdar ne posije v njegovo srce žarek tolažbe in upanja na srečnejše stanje po tem trudapolnem življenju, tedaj zgubi nazadnje vero v samega sebe, poniža se do tovorne živine ter zgubi vto zavest, da je rojen za višje ter da mora hrepeneti po višjih, nadzemeljskih, neminljivih stvareh.
Kako vse drugačen pa je človek, ki posvečuje nedeljo in vidi zopet in zopet v nekrvavi daritvi sv. maše potrjeno, kako silno da je Bog ljubil svet, in torej tudi njega, da namreč celo svojemu lastnemu sinu ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse v smrt! Koliko tolažbo in koliko vdanost, koliko vstrajnost in moč, da, smemo reči, koliko junaštvo mu vdahne pridigar, ko mu kaže na trpljenje Gospodovo in na bridkosti njegovo preblažene matere! Koliko olajšanje čuti stiskano, grešno srce, ako čuje, kako velikodušno je odpustil Gospod sveti Magdaleni, ubogemu razbojniku, in da se more tudi on sam nadejati enakega odpuščanja in enake ljubezni po vrednem prejemu zakramentov sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa! Kako bogato življenje čednosti se zasaja, ako se nam stavi pred oči vzgled Gospoda in njegove deviške matere! Da le eno omenim. Vsa dela duhovnega in telesnega usmiljenja: nevedne učiti, žalostne tolažiti, krivico voljno trpeti, raz-žaljivcera iz srca odpustiti, lačne nasičevati, nage oblačiti, bolnike obiskovali, mrtve pokopavati itd. — vse to se sadi in gradi, krepi in goji z besedo božjo, ki se seje pri nedeljski službi božji kot božje seme v naša srca.
Vidite torej, predragi v Gospodu I posvečevanje nedelje tirja naša lastna časna in večna sreča, sreča posameznikov, kakor tudi cele človeške družbe; to je naravnost rečeno dolžnost samoohrambe in tirjatev krščanske pravice. Ali kako se hočemo hudega varovati in dobro delati, ako zametavamo milosti poduka, molitve, sv. zakramentov, ki nam jih ravno nedelja ponuja?
Nečem te misli še dalje razprezati; le eno bi še opomnil. Ze mnogokrat so prišli k meni možje iz tacih farft, ki so bile zavoljo obžalovanja vrednega pomanjkanja duhovnikov popolno brez dušnega pastirja. (Žalibog, da se mi vkljub moji najboljši volji tudi sedaj še ni posrečilo, vseh fara zastaviti.) Ti možje kazali so navadno na to, kako težko jim dd, ako njihovi otroci odraščajo brez pravega in rednega poduka v krščanskem nauku, in kako slabe nasledke ima to za celo občino. „Nečejo nas nič ubogati, tako so tožili; večja mladina nam popolno obdiv-java, in ne moremo je brzdati in strahovati. Sami je ne moremo podučevati, ker ne utegnemo, pa tudi nimamo ne spretnosti ne veljave. Ako pošljemo svoje otroke ip posle k službi božji v kako sosedno faro, se ali drugod potikajo, ali pa cel dan izostanejo. In kolikrat jim je daljna pot v cerkev pot pogube! Z eno besedo, na vse strani vidimo, da gremo rakovo pot: v svojih družinah, pri svojem gospodarstvu" itd. Take iu podobne tožbe, predragi mojil
slišim ne redko, celo tedaj, ako dotična fara ni bila runo dolgo brez dušnega pastirja iu ie prav so imeli farani priliko, vsaj v kaki sosedni fari biti pri nedeljski službi božji in pri krščanskem nauku. Kaj bi bilo še-te tedaj, ko bi nedelje sploh ne bilo? In kaj potom, ako vsled vedno večjega oskrunjevanja nedelja v resnici neha biti nedelja, to je dan, posvečen službi božji iu skrbi za dušo? Ze sedaj, in vkljub temu, da si prizadevamo nedeljo posvečevati, je dovolj slabo ua svetu. Kaj bi še le bilo potem, ko bi se to posvečevanje popolno zanemarilo?
5. Tako strašni so nasledki vedno večje vnemaruosti glede posvečevanja dnij Gospodovih. In vendar, kako malo se prepogosto na to gleda.
V tem oziru je gotovo živo obžalovali, da že postava nedeljskemu posvečevauju ne prisojuje tiste važnosti, katero bi tudi lo iz čisto državnega stališča zaslužilo. Nič manj ni obžalovati, ako morajo ljudje prihajati v urade ravno ob času, ko se opravlja nedeljska služba božja, ali pa če se z drugimi ukrepi ovirajo pri izpolnjevanju svoje nedeljske dolžnosti. Slaba podpora za državno veljavo, ako sa ljudem dozdeva, da se za božjo uo meni, iu da se ne ceni izpolnjevanje verskih dolžnostij.
Pa še Lridkeje žali in še pogubneje vpliva, ako se mora opazovati, koliko jih je po raznih stanovih iu službah, katerih nikdar ni videli v kaki cerkvi ali le silno redko, in kako muogi, ue zadovoljni, da sami ue skazu-jejo Gospodu časti, še celo druge pri tem ovirajo.
V zadnjem oziru si uakopavajo veliko odgovoruost zlasti tovarnarji, obrtniki in trgovci, ako svojim delavcem iu uraduikom, svojim pomočnikom in učencem ue privoščijo potrebnega prostega časa, da izpolnijo svojo nedeljsko dolžnost, ter jim ne dado prilike, da si odpočijejo od težkega dela, ter se razvedrč po enoličnem delu čez teden, temveč je silijo, da morajo tudi ob nedeljah in praznikih delati. Naravnost zasmehovanje nedeljskega posvečevanja pa se mora imenovati, ako se mora v nedeljo dopoludne porabiti za delo, popoludne pa in tudi nasleduja uoč se pa preživi in potrati tak6, da se mora potem v ponedeljek hočiš nočeš praznovati.
Nadaljni pogostni povod, da se predpisana nedeljska služba božja opušča, so lovi, izleti, pota na gore, zabavni vlaki in druge take naprave in slavnosli, ki, žal, vselej veliko množico vdeležencev odvrnejo od službe božje. Samo razveseljevale ne more nikdar oprostiti od dolžnosti nedeljskega posvečevanja.
Prav posebno pa škoduje nedeljskemu posvečevauju razvada, prirejati plese in druge veselice na predvečer in v nočeh prod nedeljami in prazniki. Žal, da se ta razvada seli tudi bolj in bolj na deželo. Koliko jih zanemari vsled tega svojo krščansko dolžnost! Dosluj so jo zuabiti vsikdar vestno izpolnjevali; ena sama taka noč utegne zadostovati, da se ji bolj in bolj odtujujejo. Pa recimo tudi, da pridejo po prečuti ncči v cerkev, kakšna bode pobožnost, s katero moramo biti pri službi božji? Plesišče z nevarnimi raztresenostmi, katere ponuja, je pač slaba priprava na cerkev in pobožno zbranost srca, ki naj nas spremlja pri službi božji.
Opozoriti moram tudi na neko drugo obžalov,,,:, vredno zadevo, ki utegne biti posebno ua deželi sj|ll0pf> gubna, iu to so odprte pivnice iu prodajalnice med 8|ui|)4 božjo. Krajcarji, ki se pridobe s tein, da se Gospodu dnfe kradejo, ne morejo imeti blagoslova in kakor skušnja uči maščuje se vselej, prej ali slej, ako no daje prilika, da istoin času. ko se oziiaujuje v cerkvi božja beseda, v g0. stilnici odmevajo kletrine in nesramne besede.
Toda dovolj o tacih, ki v cerkev celo ue pridejo Kazuu teh jih je pa mnogo, ki sicer pridejo do cerkt* potem pa. in sicer tudi med božjo službo, ostanejo tl. uaj cerkve (nekateri tudi v zvoniku ali pri zvonovih, čeprav nimajo tamkaj ničesar opraviti), da ondi vse mo-goče burke uganjajo ter si kratek čas delajo, svoja oprt. vila oskrbujejo, bližnjega obirajo itd. Taki nikakor ut zado.-te nedeljski dolžnosti, ampak se pregr.šč s snjin obnašanjem. Nad svoje družine in nad svoje hiše s m ne prikličejo blagoslova božjega, marveč jezo buijo Prosim torej stariše, gospodarju iu predstojnike, naj i svojo lastno kuri t pazijo, kako njihovi podložui izpolnju-jejo nedeljsko dolžnost.
Iz enacega vzroka moram opomniti še na nekaj druzega. Žal, da se ue opazuje rav no redko, da si poifejo mladi ljudje v cerkvi najraje odročne prostore ter se m vedejo tam nič lepše, kakor mnogi zunaj cerkve. Kak kot, kur, prostor za orgijami itd. jo mnogim usjljuMi Farnemu predstojniku so zuabiti zuaue nerodnosti, kit« tam gode; rad bi je odpravil, dolične prostore zaprl. kl«pi iz tacih krajev odstranil, ali sicer kaj primeniegi ukrenil nasproti. Pa kdo mu zmtbili pri tem najbolj nasprotuje? Zuabiti lastni stariši tacih mladih ljudij; zuabiti taki, ki imajo na tistem kraju, v sosedni klopi sedi t in katerim je več na sedežu, kot ua tem, da se i nespodobnim počenjanjem žali Bog. Prosim stariše, prosim posebno tudi cerkvene ključarje, prosim sploh vse od raščene, kadar se zgodi kaj tacega, podpirajte duhovnike z vso odločnostjo, pa tudi z vso požrtvovalnostjo inmk»r ne trpite, da bi se dajalo v hiši božji pohujšanje, in t« morebiti zaradi vaše, malomarnosti, da, morebiti celo n-radi tega, ker nasprotujete dobro utemeljenim naravnavam svojega cerkvenega predstojnika. Kdor vsled slabosti »li malomarnosti v tem oziru postane sokriv, moral se b« tudi on pokoriti zavoljo oskrunjevanja hiše božje.
In ker že govorim o oskrunjesatiju hiše božje, omeniti moram vsaj mimogrede tudi razvado, da se „kn-marski štantje" ne redko tako blizo cerkve postavljajo, se vpitje trgujočih sliši tudi v cerkev. Zal, da imamo birmovanju pogosto priliko to skušati. Le spomnimo se, s kako strogostjo je božji Izveličar večkrat izgnal kop«' valce in prodajalce iz tempeljnovega preddvora. Več kakor judovski tempelj so pa naše cerkve. Saj tukaj stanuje Sin božji sam zares, resnično in bistveno pričujoč v zakramentu sv. Rešnjega Telesa ter se daruje za nas pri s«" maši. Tem večja inora biti tofej vaša skrb za M Hje, da bo tudi v to služila, za kar je sezidana: tW molitve. Ako se pa od vseh stranij razlega in hrumi v cerkev, kako je tu potem mogoče moliti, moliti pobožno m z zbranim duhom? Nikar torej ne trpimo, da bi"'
takim hrupnim razgrajanjem blizo cerkve oviral in kratil njen uamen.
Toda, akoravno bi bilo v cerkvi in okoli cerkve vse fce tako lepo vrejeno iu tudi našo obnašanje v cerkvi še tako spodobno, bi narn to vendar ne pomagalo veliko, ako bi onečastili pot v cerkev ali iz cerkve. Varujmo t-e torej vsacega greha, posebno pa vsacega kakorkoli gre-šuega govorjenja.
Kavno tako bi nam malo koristilo, ako bi sicer nedeljo dopoludue lepo krščansko preživeli, popoludue pa morda čisto nasprotno. V tim oziru so žal veliko greši, in zlasti dnevi cerkvenega posvečevanja pri farnih iu podružničnih cerkvah, pa tudi navadno nedelje so pogosto priče žalostnih zmot. Dopoludue se moli v cerkvi, popoludue se kolne, prepira ter ravsa in kavsa v goslilnici. Uopoludne se poje Bogu in njegovim svetnikom, popoludue iu po noči pa grehu. Dnpoludne se posluša beseda božja, popoludue se čujejo pogovori, ki more dušo. Dopoludue se dvigajo roke k Bogu, iu popoludue v tepežu sosed soseda do mrtvega ubije. Dopoludue se prosi Bog sv. Duh razsvetljenja, popoludne pa se utopi pamet v kozarcu. Dopoludue se prosi iu zdihuje: daj narn danes naš vsakdanji kruh, in popoludue se požene zasluženo tedensko plačilo; požene se — med tem, ko žena in otroci doma stradajo, jokajo in s strahom iu trepetom čakajo ure, ko 1 se povrnejo oče domu. Predragi v Gospodu! ako tako i ravnamo, nam bodo dnevi Gospodovi v prekletstvo, in ne ■v blagoslov. Zato prosim še enkrat vse, iu posebno tudi občinske predstojnike: ne trpite, kolikor je v vaši moči, nobenih neredov o priliki cerkvenih slovesnosti]. Zlasti ' dobro pazile ua to, kaj se godi pri poddružuicali.
Poddružuiške soseske zelo gledajo ua to, da se opravlja včasih tudi v njihovih cerkvah služba božja. Izprosile bi si rade blagoslova božjega za svoje družine, za svoja polja, za svoje gospodarstvo; z eno besedo: za vse svoje časne in večne potrebe. Dobro, a naj se pri tem staro in mlado tako obnaša, da se bode mogel Bog z veseljem in dopadajeujem ozreti na sosesko, ne pa tako, da bi moral z žalostjo od nje obrniti svoje obličje. Sicer pa bi mi bilo močno žal, ko bi moral vsled neredov prepovedovati obhajanje službe božje v poddružnicah.
6. Posvečevanje nedelj in praznikov — tako smo slišali — je naša dolžnost zavoljo češčenja, katero smo dolžni Bogu že po naturi; je naša dolžnost, ker je Bog tudi naravnost zapovedal; je naša dolžnost zavoljo odrešilnih milostij, katere si pridobimo in katere neobhodno potrebuje posameznik in cela družba za časno in večuo srečo.
Nedeljsko posvečevanje je torej v resnici spoznavanje naše vere, dejanje pokorščine proti Bogu in njegovi sveti cerkvi, dejanje prave ljubezni (humauitete) proti človeštvu. Le nevera in napuh, nepokorščina in neumnost, kratkovidnost in vnemarno8t proti svojemu bližnjemu more odrekati Bogu dar posvečevanja prazničnih duij ter tako iz-podmakuiti podlago družabni sreči. Posvečevanje nedelj je zato tudi merilo za stanje krščanstva; pa ne samo to, je tadi merilo za družabne kreposti v državi in deželi, v vasi in občini, v hiši in družini.
Kdor Bogu krati dolžno češčenje s tem, da se ne vdeležuje javne službe božje, postane mlačen in vnemaren, in zabrede od dejanjske verske vnemarnosti (iudifferentizma) le prelahko tudi v načelno, tako da mu namreč nobena vera ni nič, ali da so mu vse enako resnične, ali vse enako dvomljive: kakor da bi se mogel Bog motiti, ali pa, kakor da bi nam bilo na prosto voljo dano, njegove besede poslušati ali ne poslušati, čeprav je Bog sam govoril, in sicer tako in ne drugače govoril.
Popolno opravičeuo je torej, ako krščansko ljudstvo, „sledeče čisto pravemu čutu, za versko stanje kakega človeka ne ve nikakor zaznamovati nižje stopinje, kakur s tem, da pravi, ne hodi več v cerkev ali se ne vdeležuje očitne službe božje". Ker, kdor se odleguje javui službi božji, izključi nekako samega sebe iz cerkve i u zataji de-janjski vero v „občestvo svetnikov". Pa ne le to; s svojim vzgledom pulegne tudi druge v versko vuemaruost, ter pomaga tako pripravljati pogin sveti veri. Ker je in ostane resnično: kjer neha nedeljsko posvečevanje, izginila je tudi vera, ali pa je blizu pogina.
7. Ako premislimo veliko važnost praznovanja Bogu posvečenih dnij, tedaj urnemo, zakaj je Bog v stari zavezi za oskru njen je sobote postavil celo smrtuo kazen; tedaj prav lislo kazen, kakor za malikovanje. Dejanjski je pač eno in isto, Bogu čast odreči, ali pa božjo čast skazo-vali komu drugemu.
V novi zavezi nas sicer ne čaka tako huda kazen. Toda, ako vemo, kako važno je nedeljsko posvečevanje in kako osodepolno njegovo zanemarjanje, ali nam to ne kaže vzroka dovolj, zakaj nas mnogotero gorje naprej in naprej ved n e občulljiveje obiskuje? Vsakovrstne bolezni, škode po vinogradih in pri poljskih pridelkih, toča, povodnji itd. — nas li ne primora in ne privede vse to do spoznanja, da so vse to kazni za vedno rastoče odvrnenje od Boga in oskrunjevanje nedelj in praznikov, ter pravično maščevanje za zlorabo božjih darov ob dnevih Gospodovih?
Ko je dal Bog Lraelcem deset zapovedij in druge predpise, ponovil je konečno, kakor da bi hotel v t&m vse strniti, še enkrat zapoved o sobotnem posvečevauju: „Praz-nujte moje sobote iu spoštujte moje svetišče. Jaz sem Gospod." Temu je pristavil jrazne blagoslove, ako bodo hodili po njegovih zapovedih in so ravnali po njegov ih predpisih. Potem pa nadaljuje: „Ako me pa ne bote poslušali in ne spolnjevali vseh mojih zapovedij; ako bote moje postave zaničevali in moje sodbe zasmehovali, in ne bote
spolnjevali tega, kar sem zapovedal.....bom tudi jaz
vam to-le storil: Nenadoma vas bom obiskal z ubo-štvom in vročino, ki vam bo oči kotfčafa in žiVote posušila......Ako mi pa tudi potem ne bodete pokorni, vara bom sedmero namnožil kazni zavoljo vaših grehov, ter bom stri prevzetnost vaše trdovratnosti. In dal vam bom od zgoraj nebo kakor železo in zemljo kakor bron. Zastonj bo vaše delo; zemlja ne bo rodila zelišča in drevje ne bo dajalo sadja." To in še drugo je zažngala božja pravica Iiraelcem, ako bodo zaničevali njene zapovedi. Nam ni mar to migljej, od kod raznovrstne nadloge našega časa?
Predragi v Gospodu! Izpulnujmo zvesto in pokorno svoje dolžnosti do Boga; posvečujmo njegove dneve, in to ne le po zunanje in pred ijudini, ampak notranje in pred Bogom s tem, da tudi svoja srca posnčujemo in ohranimo čista greha. Potem izpolnila se bode tudi nad nami obljuba, katero je storil Gospod Izraelcem za zvesto izpolnjevanje svojih zapovedij: .Svoj šotor bom postavil med vami, in moja duša vas ne bo zavrgla. Hodil bom med vami, ter bom vaš Bog, vi pa mi bote moje ljudstvo." Amen.
Kjerkoli se zbero v postavodajalnih zborih zastopniki ljudstva v posvet, povsod med drugim govore tudi o šoli. In zato imajo svoje veljavne vzroke. Kakoršne so namreč šole, taka bo mladina, taki bodo narodi. Poleg tega se pa ogromno množe plačila za šole. In poslancem je treba pojasniti, koliko veljajo šole in za kakšne šole morajo davkoplačevalci plačevati tolike davke. Tako so govorili o šoli v zadnjem zasedanju v deželnem zboru kranjskem, štajarskem, tirolskem, gorenjeavstrijskein itd. Posebno znamenit je govor gornjeavstrijskega škofa dr. B o p p e 1 b a u e rj a o šoli, katerega je spregovoril v deželnem zboru v Lincu. Pojasnoval je škof v svojem govoru, da katoličani s sedanjo Solo v Avstriji nismo in ne moremo biti zadovoljni, kazal je, kaj je pravi namen I j ud ske šole in kaj je namen sedanje avstrijske šole; govoril je o nadzorstvu pri šolah, o svobodi vesti, ki se prezira v sedanji šoli, o učiteljih, o šolskih knjigah, o tem, da je za podučevanje krščanskega nauka premalo šolskih ur na teden, naposled pa je dokazoval, da moramo vsi kot pravi domoljubi želeti, da dobimo čim preje versko šolo, v kateri bo kraljeval Kristus.
Ta govor nam pojasnjuje točno in popolno sedanje naše šolske razmere, zato je'vreden, da ga tudi »Domoljub« koscema poda svojim bralcem. Tudi Slovenci moramo vedeti, da s sedanjo šolo katoličani ne moremo in nečemo biti zadovoljni in da naj bo šola, za katero davkoplačevalci plačujejo toliko slotisoč na leto, taka. j kakoršno žele stariši, namreč krščanska. Šola naj vzreja starišem poslušne otroke, cerkvi vdane sinove in domovini zveste podložne. To pa stori le verska šola, kjer vlada strah božji, kjer kraljuje Jezus, prijatelj otrok. Zato mora biti klic ljudstva vedno glasneji: Mi hočemo versko šolo ker je najboljša in najcenejša!
1. Pravi namen šole.
Kot škof izjavljam, da stojim na onem stališču danes in bodem stal tudi v prihodnje, na katerem je stal sveti oče Pij IX., ko je izrekel svojo obsodbo o avstrijskem šolskem zakonu. Škof glede naše šole to misli, kar mislijo vsi avstrijski škofje, odkar obstoji omenjeni zakon, torej skoro 25 let sem. Kazali so škofje te svoje misli skupnemu ministerslvu, kakor tudi posa-
, meznim ministrom, delovali v tem smislu tako v pastir. , akih listih, kakor tudi sicer v besedi in pismu. Skofje istega mnenja, kakor so že leta in leta katoličani avstrijski in jaz moram pri tej misli ostati, ako hočem katoliški škof biti. Ako ne prestanem biti sploh kato-ličan, vztrajati moram na tem stališču vedno. Vzrok 2a to je v zakonu samem. Šolski zakon ima mnogo načel, kateri so s katoliško vestjo nezdružni. Ni moj namen, da o vseh teh točkah danes govorim. Toda par toček navedem. Jasno je, da namen pouka in vzgoje mladine v deželi, v kateri prebivajo skoro brez izjeme kristijani in katoličani, ne more drug biti, nego da zreja iz mladine rabljive, vrle može za domovino in državo, za občino, za družino, da se tnali priuče temu, kar obilno, preobilno potrebujejo za življenje. Jasno je nadalje, da je drugi namen ta, da se dovedo otroci h Kristusu, ki je sam rekel: -Pustite malim k meni priti in ne branile jim, zakaj njih je nebeško kraljestvo.« Namen šole je torej tudi, otrokom pomagati, da najdejo pot. ki vodi v večno življenje. Saj človek ni samo za ta svet ustvarjen, marveč ima višji namen. Kakor veste vsi iz katekizma, ustvaril je Bog človeka, da ga spoznuva, časti, ljubi, da mu služi in lako v njegovi sveti službi večno zveliCauje doseže. To dolžnost, otrokom kazati pot v večno domovino, imajo stariši, in nainestovaje stariše šola.
2. Namen sedanje naše šole.
Naš državni zakon pa ima v svojem I. paragrafu kol namen šole, naj se otroci »nravno-versko« vzgajajo, njih duševno delovanje razvija, naj se jim preskrbi po-trebno znanje in zmožnost za nadaljne izobraževanje za življenje, in naj se v njih postavi lemelj, na katerem se vzgoje vrli možje in udje družbe. Namen šole, katerega sem jaz za glavni namen označil, ne poudarja se tukaj zadostno. ljudska šola ima nalogo, kakor pravi zakon, otroke »nravno-versko« vzgajati. Torej vernost naj se razvija še-le iz nravnosti. Meni se zdi, častita gospoda, da je to pogrešen nazor, zakaj nravni zakon pravi, kaj moramo storili in kaj moramo opustiti. Krščanska pravičnost je izražena v stavku: »Varuj se slabega. , delaj dobro«, dočim naj se po tem odstavku šolskega zakona vernost razvija še le iz nravnosti. Odstavek razven tega niti ne povč, od katerega nravslva naj se izvaja vera. Je-li to nravstvo judovstvo, je li lo nravslvo pagansko, je-li to nravstvo krščansko? Zdi se mi, daje to nedosledno. Pač pa je tembolj resnično, da nravslvo izhaja še le iz vere, in vsi narodi, celo oni, ki stojč na tleh paganstva, izvajajo nravne zakone iz vere, ne pa vere iz nravnega zakona. Zato pravi apostol: »Pravični živi iz vere«. Vera ustvarja torej še le nravni zakon in uči, kaj je storili in kaj opustiti. Obžalujem torej zelo, da obsega prvi odstavek Šolskega zakona z ozirom na to tako nejasno mnenje o namenu šole, kakor bi »e razvijala vernost še le iz nravi.
3. Katoliška cerkev ljubi šolo.
Častili gospodje visoke zbornice! Izvestno se ne bodete čudili, ako trdim jaz kot katoliški škof, da je
bila katoliška cerkev ustanoviteljica šolstva od začetka, da nje, katoliške cerkve, v šolstvu ni do danes prekosil še nikdo z ozirom na ljubezen, s katero poučuje izročeno mladino. Imel sem že pred dvema letoma čast kazati, kako je ustanavljala katoliška cerkev vseučilišča. Imamo okoli 140 vseučilišč na celem svetu in, izvzemši nekatera iz najnovejšega časa, izrastla so vsa iz debla katoliške cerkve. Imel sem čast, častiti gospodje, kazati, kako je sveta cerkev gojila znanost in jo razvila do najlepšega cvetu. Glejte krasne knjižnice prestolnih mest. v najrazličnejših deželah, — vprašam Vas, častiti gospodje, odkodi so te knjižnice ponajveč? Knjižnice so, ki so bile znesene v preteklem stoletju iz odpravljenih samo stanov. Bile so last cerkve, cerkev je zbrala te knjižnice; njena ljubezen do znanosti jih je napravila. Za vzgled navajam Rim. V Bimu je velikanska knjižnica, zove se: Vittorio Emanuele. Kralj pa je knjižnici samo dal svoje ime. Ta velikanska knjižnica je tako nastala, da sta se kar združili z zveznim hodnikom dve bližnji knjižnici, dominikancev in jezuitov. Cerkev je napravila knjižnice, o čemer pričajo tisoči rokopisov iz vseh stoletij. Napravil jih je pot menihov, ki so delali noč in dan. Učenjaki našega časa hitč v te knjižnice, hitč v samostane h knjižnicam, da bi si nabrali dragocenosti za svoja dela, katera nameravajo izdati. Ne neznaten del svojega bogastva v znanstvu so si pridobili iz zakladov cerkve. In vprašam dalje, častiti gospodje, odkodi je omika? Kdo je rešil Evropo barbarizma? Katoliška cerkev je bila, bil je duh krščanstva. In kakor je cerkev višjo znanost gojila, pospeševala in jo še sedaj, tako je bilo tudi z ljudsko šolo. Katoliška cerkev je ljudsko šolo ustanovila, vedno in vedno jo gojila in dalje razvijala, dokler je niso zavirali v njenem delovanju.
Odpustil sem danes, gosp6da, dragega mi gosta, misijonarja z imenom dr. Pavel Pollak, ki deluje kot apostolski provikarij v nekem daljnem okrožju na Kitajskem in je potreboval od tam do sem 124 dnij za pot. Kaj je gnalo tega katoliškega duhovnika v Evropo, daleč proč od njegove krščanske občine iz severovzhodne Kitajske ne daleč od meje mongolske? Ljubezen do ljudske šole. Moram v Evropo, dejal si je, nabirati moram pri dobrih srcih, pri prijateljih pouka in duhovnikih, da sezidam za svoje male ljudsko šolo, da ustanovim sirotišnico. Tako delajo misijonarji vedno, oni so prijatelji ljudske šole, in očitanje, češ, da smo duhovniki sovražniki šole, zavrniti moram kar najodločneje in naj-krepkeje. Ni ga nepravičnejšega očitanja, kakor je to, celo ljudsko šolstvo je najljubša naloga katoliške cerkve kakor škofov. Poprijemati se šolstva, je naša najsvetejša dolžnost od onega dn6, ko je rekel ustanovitelj naše svete vere: »Docete omnes gentes« (učite vse narode), ne le velike in odrasle, marveč tudi male.
Podobe iz življenja
13. C e s a r j e v brivec.
Proti koncu prejšnjega stoletja je bilo. Blizo Laksen-burga pri Dunaju sreča neki kakor lovec oblečen gospod kmetiča, ki pelje lepega konja na ujzdi. Čudno se gospodu zdi, kako da kmet prikoraka zraven konja. »Ali je vaš konj kruljev?« vpraša kmeta. — »No, ako se bolje ne razumele na jelene in zajce, kakor na konje, potem ste jih še malo vstrelili. — Takega konja lepega in zdravega nimajo v celi okolici; celo cesar nima veliko takih. In ravno cesarju ga peljem na Dunaj.« »Torej cesarju ga hočete pokloniti ? To je prav in lepo. Toda k cesarju se ne pride tako lahko, kakor morebiti vi mislite.« »To naj vas nikar nič ne skrbi; hlapcev ima cesar dovolj, jaz pa tolarjev dovolj, da me v hleve puste s konjem; od tam pa tudi ne bo težko k cesarju.« — »To imate že prav, a svoje tolarčke si lahko prihranite, ako poslušate moj svet.« — »Kedo pa ste vi?« vpraša kmet. — »Jaz sem cesarjev brivec, in kot tak vsaj dvakrat na teden pri cesarju.« — »Cesarjev brivec, no to je že nekaj,« pravi kmetič, seveda sedaj bolj prijazen. »Kaj ne, da bo ta lepa živalca tudi cesarju všeč?« — »Gotovo, gotovo«, pravi brivec, »samo ako zna dobro jezditi. Dovolite, da nekoliko sčdem na konja ter ga poskusim ali bo za ježo ali ne. Potem jaz precej jutri cesarju sporočim o njem.« Kmetič cesarjevemu brivcu to seveda precej dovoli. Tuji gospod se ročno vsede na konja — čudno, ker brivci navadno ne jahajo mnogo, — ter poskuša konja v ježi. Kmetiču srce veselja triplje, ko vidi, kako se njegov belec z jezdecem lepo nosi. A v hipu pa mu zgine jezdec s konjem vred izpred oči. Kmet vpije, teče, a vse nič ne pomaga, kmalu je popolno sam, nikjer brivca, nikjer konja.
»Na led me je speljal ta gosposki slepar,« huduje se kmet; »mu bom že pokazal. Precej grem za njim na Dunaj; cesarjevih brivcev ondi ni veliko in kmalu ga dobim ter cesarju potožim, gotovo več ne bo velikrat cesarja bril, ker je mene tako grdo — obril.« — Na Dunaju je hodil kmetič od brivnice do brivnice ter povsod povpraševal in pozvedoval po cesarjevem brivcu. A ljudje mu niso vedeli nič gotovega povedati ter so se mu povsod le smejali.
Naš kmetič seveda ni kar nič dvomil, da je konjsk tat cesarjev brivec. Zato je sklenil, da okoli cesarskih poslopij opazuje, ako morda brivec pride na dvor cesarja brit, ter da ga ob tej priliki zgrabi in od njega konja zahteva. Več dni prežal je kmet od julra do večera ua brivca, a ni ga bilo. Naposled prosi pri dvoru, da bi ga peljali pred cesarja. Toda to ni tako lahko šlo, kakor si je on mislil. Pridvorniki so mislili, da se kmetu meša v glavi in zalo ga dolgo niso naznanili cesarju. Nazadnje mu je bilo vendar dovoljeno. Peljejo ga v veliko dvorano, kjer je čakalo že mnogo drugih ljudi. Naš kmetič je gledal le po brivcu. A med čakajočimi ga ni bilo. Naenkrat se odpr6 stranska vrata ini prosto napravljen vstopi cesar v dvorano.
Vsi pričujoči se spoštljivo priklonijo; naS kmetič pa skoči na cesarja ter ga trdo zgrabi za roko, rekoč:
»Ha, ha! Ali sva sedaj skupaj, li konjski tat? — Sedaj mi ne uideš!« Ljudje v dvorani so se prestrašili ter boječ, da je ta človek cesarja napadel, skočijo med kmeta ter ga hočejo pobiti. Cesar Jožef II. pa se zasmeje, potolaži razburjene ljudi ter reče: »Nič se ne bojte! Nič ni hudega. Ako se je cesar smel poigrati s kmetom, zakaj bi se kmetic ne smel s cesarjem!« Na to poda kmetu roko, rekoč: »Oče, ali sedaj poznate lovca ki vas je na potu nagovoril in vam konja odpeljal, ki ste ga namenili za cesarja?« Kmet je seveda ves prestrašen, ker je tako nespoštljivo ravnal s cesarjem, v zadregi je in ničesar ne vč odgovoriti.
•Prav zadovoljen sem z vaSim konjem Tu imate nekaj malega kot odškodnino za vašo dolgo pot, za težave in poskuSnje, katere ste trpeli na tem polu in pa za ljubezen, ki jo imale do svojega cesarja «
Kmetič pa nekako zamišljen zmaje z glavo ter
reče:
»Rajše bi bil imel, da bi mi bil zadnji cigan ukradel konja, kakor pa da se mi je moj cesar zlagal, ko je rekel, da je cesarjev brivec.«
»Le potolažite se, dragi prijatelj, vaš cesar nima navade lagati, in tudi takrat ni lagal, ko vam je kot lovec napravljen zatrjeval, da je cesarjev brivec. Jaz sem res cesarjev brivec, ker se sam brijem.«
Po tem pojasnilu se poštenemu kmelu razvedri obraz, s solznimi očmi zahvali cesarja za prelep dar ter se vesel vrne na dom.
14. Ozdravljeni oče.
Neki gospodar in oče v mestu K. je bil zelo neroden. Popolno je zanemarjal svojo družino ter nosil svoj tedenski zaslužek v gostilno za pijačo in igro. Žena ga je mnogo prosila in svarila, a nič ni pomagalo. Zato poskusi še nekaj in sicer, kakor je rekla, zadnje. Nekega
dne namreč zopet sedi mož v gostilni pri igri flič w ne meni, da je ura poldne, da treba iti domov; nič Ku ni mar, da doma nima mati ničesar k ognju pristaviti in da bo družina brez kosila zaradi njegove zapravljivo^ — Žena doma pa vzame listek, napiše nanj nekaj besed položi listek v veliko posodo ter jo varno pokrije, fo to pokliče majhno hčerko ter ji reče: »Na, nesi otou kosilo v gostilnico. Položi ta pokrito skledo prednje na mizo ter reci: Ker nimate času priti kosit domov, po-šljejo vam mati kosilo v gostilno.« — Deklica steče s posodo v krčmo ter jo prav kakor ji je naročila mali pokrito postavi pred očela. — Tovariši igralci so se za-smejali češ, kako dobro ženo da ima, ki mu celo » gostilno pošlje kosilo. Tudi možu se je to dobro zdelo m zato povabi tovariše, da naj z njim zajemajo, češ. posoda je velika, bo že vsak nekaj dobil.
Toda kako se »pogledajo igralci, ko odkrijejo pokrov ter vidijo, da je posoda prazna. Ne juhe, ne mesa ne pečenke, ničesar ne najdejo v skledi, le košček papirja zagledajo na dnu. Mož vzame radoveden listek v roke in bere: »H a v no tako kosilo, k a k o r g a ima tvoja družina doma, pošlje tudi tebi v gostilno tvoja žena.« — Mož se ni več smejal, ko je to prebral. Zamislil se je, kmalu plačal v gostilni račun ler se podal domov. Imel je se nekaj blagega srca in zalo je ta nenavaden opomin pomagal. Odvadil se je igre in pijače in ženi ni bilo več potreba pošiljati možu v gostilno za kosilo prazne sklede, pač pa mu je priprosto a okusno kosilo postavljala na domač« mizo, kjer mu je posebno dišalo med veselimi nedolžnimi otročiči.
Ta podoba iz življenja vredna je resnega premisleka. — Želeti bi bilo krščanskim družinam potrpežljivosti in prijaznosti mater in ženft. ki bi z ljubeznijo priklepale može na domačo hišo ler skrbele za lo, da mož lahko reče: Povsod morebiti dobro, a doma v krogu domače družine pa je najbolje.
Gospodarske in obrtnijske stvari.
Ljubljansko barje.
Odbor za osuševanje barja je dne 20. marca zboroval. Začetkom seje je državni iu deželni poslanec, gosp d F. Povše poročal o korakih, ki so se storili na Dunaju v ta namen.
Mnogo zaprek se je stavilo od raznih stranij. R.-klo se je: barje nima trdne podlage, ako se voda v glavnih požiralnikih zniža, ker skrčilo se bode v enaki meri barje Opasno bi bilo za vse na sv. Jakoba nabrežji iu na na-sprotni strani stavljene hiše, ko bi se Ljubljanica v udi krajih.poglobila, vse to bi zdrsnilo v poglobljeno strugo, m odškodeb ne bi bilo ne kraja ne konca. Pofcg tega bi tud« železnica imela svoje pomisleke ter zahtevala odškodnino, ker b. se nasip od Notranjih Goric proti Žalostni
G»ri po gori navedenem načelu s poglobljeno strugo enakomerno pogrezoval. Na vse to bi pa bili tovarni na Fužinah in v Velčah o povod nji preplavljeni, ko bi se kmetu ustrezalo. V*e to bo zahtevalo veliko žrtve. Tako in enake ovire so se stavil« od raznih strani. Toda vse to našib g g. poslancev ni preplašilo pri začetem delu. Z vso odločnostjo pobijali so jalove izgovore dotičnih krogov, kateri so bili po takih poročilih krivo poučeni, da se niso za niks koršno delovauje mogli odločiti.
Temeljito poročilo gosp. poslanca F. Povšeta j<* 111 merodajuem kraju vse t« pomisleke razpršilo tako. da se je slednjič vis. c. kr. ministerstvo za poljedeljstvo za o*«' Sevanje barja pričelo zanimati.
In pride prilika prej ali slej, da bodo naši poslan01 morali zahtevati ugodno rešitev močvirskega vprašiuj«.
Posračiio ae .ji«i je toliko, da so jim ua vseh odločilnih stopnjah zagotovili, da se osuševanje ne bo odkla-dalo ter da se bo z delom pričelo kakor hitro bo vodno-pravna obravnava končana.
Da je ta zadeva zdaj v pravem tiru, kaže to, da je vis. poljedelsko uuiuistorsto načrt zakona za vršitev osuševanja barja že odposlalo, in da so bode dež. zbor morda že v tem zasedanju bavil zopet s to zadevo.
To poročilo je bilo od močvirskih Mbortiikov navdušeno sprejeto, to tem bolj, ker je barjanu do malega srce upadlo, da bi *e kedaj barje osuševalo, kajti nasprotnikov je bilo mnogo.
Kakor se iz zanesljivega vira sliši, je rešitev vodno-pravnega vprašanja si. c. kr. okrajnemu glavarstvu okolice ljubljanske izročena. Ni dvombe, da bi občespoštovani gospod deželne vlade svetnik J. Mahkot z znano nepristransko odločnostjo te stvari z lastno mu točnostjo ne reš 1.
Po tem poročilu je bila obravnava o odkupu mlinskega jeza pri iztoku Tuujice. Po obširni razpravi bil je
predlog sprejet, da se odstrani jez, ki škoduje osuševanju navzgor ležečih zemljišč. V to svrho naj »e dovolite dve tretjini odkupnih troškov iz močvirskega zaklada, jedno tretjino naj pa plačajo posestniki udeleženih krajev.
Po poročilu gosp. predsednika so finance v dobrem redu. Premoženje znaša koncem junija 1891 v gotovini 33 gld. »/, kr., v obligacijah 76.200 gld., v hranilničnih knjižicah 12.642 gld., vkupe 88.842 gld. 33'/» kr.
Trebljenje Dražice se vsprejme, a ono nove Želim-ljice se odloži.
Po izvolitvi zastopnika barjanov pri ogledih za vodno* pravne obravnave se je seja zaključila.
Močvirski odbornik se od seje še gotovo nikoli s tako veselim srcem ni poslovil, kakor baš ta dan. Barjan je potom v veseli družbi slavil svoje za blaginjo slovenskega kmeta vneto državne in deželne poslance z željo, naj bi mu še večkrat take piruhe z Dunaja prinesli.
----
Razne novice.
(Mestne depolnilue valih« v Ljahljani.) Z ozirom ua čudne razatre pri mestnem gospodarstvu in z ozirom ua nasilstvo in nezakonitosti, ki so se vršile pri lanskih : občinskih volitvah, je bil odbor »Katoliško • političnega društva" mnenja, da se letos konservativni ljubljanski volilci ne ud*l<>W mastnih volitev ter prrpusttf prosto polje rad kalni gosi odi. Na voliluem shodu v nedeljo so bili volilci različnega mnenja. Zato se o tej stvari ni nič za trduo sklenilo, pač pa se je sklep odložil ua prihodnji volilni shod, ki bo danes v četrtek, dne 21. t. m., ob 8. uri zvtfier v rokodelskem domu. Po naših mislih I je odbor „Kat. polit, društva" vkrenil prav s svojim skle-: pom in najbolje je, da se letos konservativni volilci ne vdeležimo prihodnji teden mestnih volitev. Naj pokažejo liberalni mestni očetje, če znajo še kaj dmega, kakor <lolgo\e delati.
(Rečna loterija) v prid misijonske hiše v Kočevju že nekaj tednov precej živahno deluje, Svojo pisarno ima na sv. Petra nasipu št. 47., sobo za razstavo dobitkov pa ima v novem uršulinskem poslopju (v pritličju) pri tleh cb dunajski cesti v zvezdi. Razstava se lahko vidi vsako nedeljo, vsdki praznik in ob tržnih dneh. Nekatere reči so prav lepe in krasne, fh-av lep in dragocen je zlat mašni plašč (casula), katerega je daroval znani g. Josip JDeiller, tovarnar cerkvenih paramantov na Dunaju. Po svojem krasnem daru in po svojem strogo cerkvenem delu, katero se samo hvali, zasluži, da ga vsem toplo priporočamo. — l^pa je zlata ura, ki je darilo Njihove 4S. kr. 'Visokosti presvitlega gospoda nadvojvode Albrehta Rečna loterija je s tem dartllowi -dobila lep spominek iz »ajvj^je cesarske hiše. Nadvojvoda Albreht je v vseh fkrogih priljubljena oseba, pa je tudi v resnici katoliškega .duha ter jjubeznjiv podpiratelj katoliških cerkvenih naprav. -Bog ga ohrani 'jubi Avstriji še mnogo let! — Krasna je tudi lesena
podoba presv. Srca Jezusovega, katero je pa daroval gospod Adolf Vogl, izdelovatelj cerkvenih umetnostij v Ino-mostu na Tirolskem. Podoba jo res krasna ter sama hvali in priporoča svojega izdelovatelja. Kdor se torej za enaka dela obrne na tega izdelovatelja v Inomostu, se gotovo ue bo kesal. — Jako lep je istotako tudi mašni kelih, katerega je daroval v dobri namen pasar,. gosp. Leopold Tratnik v Ljubljani. — Razven teh dobitkov je mnogo druzih krasnih reči. Nekatere so napravljene za čisto cerkveno rabo pri službi božji; druge reči pa so namenjene za čisto domačo rabo ter za hišno opravo. Kdor torej take dobitke prejme, se pač ne bo kesal, da si je srečko za 25 kr. kupil. Dobijo se pa srečke v loterijski pisarni sv. IPetra masip št. 47, v zakristiji pri novi cerkvi presvetlega Srca Jezusovega vsalki dan; v razstavni sobi v nunskem samostanu pa ob nedeljah in praznikih in lob tržnih dneh. Prav zelo pa 'bode vstregel vsakateri, ki se sam oglasi ter se zaveže srečke proti primerni odškodnini, u. pr. deset soldov od goldinarja, razpečavati {po mestu ali po deželi. Kdorkoli torej pričujoče gotovo dobro delo podpira ali s kupovanjem in prodajanjem srečk lali z darovanjem reči, kakoršnih je za dobitke še potreba, da se število primerno spopolni, ali z obojnim, ta gotfvo stori jako dobro delo v čast božjo, za zveličanje duš iu sebi v večno plačilo. Naj -bo torej to podjetje "V0OFM ■ toplo priporočeno! „Ni ga opravila, katero bi vsegamogočnemu Bogu bolj dopadlo, kakor gorečnost .za-rešenjo duš." J&keti Gregor, papež.
(Pomladai^glasi.j-Posvečeni stevvnski mladini. II. Vre-dil Anton Medved. — Tudi letos so nam vrti ljubljanski gg. bogoslovci izdali lepo knjižico, posebno primerno za našo mladino. V knjižici je polno lepih povestic, igrokazov, drobnih pesmi itd. Tvarina posameznih spisov je prikupna, in vse se pripoveduje v lepem, domačem otrokom razum-
Ijivem jeziku. — Knjižicii velja samo 20 kr. Mi ju priporočamo starišem, duhovnom, učiteljem in drugim prijateljem mladine, naj si jo urno naroče ter naj z njo razveseljujejo in poučujejo ukaželjno našo mladino.
(Nesreča v premogovniku) Dno 29. marca užgalo se je v prt-mogovuiku P. Sonnenberga v Zabukotcu pri Celju. Štirje delavci so bili močno poškodovaui, trije so že umrli, četrti pa tudi najbrž ne ozdravi.
(Požar.) V nedeljo, dne 3. aprila okoli 8. uren zvečer je pogorela v Godoviču Piv kova hiša št. 40. Pogorelcu je zgorelo tudi vte pohištvo, obleka in nekaj denarja. Samo to so ubožci oteli, kar no imeli na 8eb;. Le hitri pomoči sosedovi se je zahvaliti, da nista pogorela tudi mlin in žaga ravno tega posestnika. Nesrečnež je toliko boli pomilovanja vreden, ker si je v petek, die 1. aprila, zlomil nogo na žagi, in ker je bil le za nekaj malega zavarovan. To je tretje pogorišče v Godoviču v teku enega leta.
(Tržna cena v Mariboru) Pšenica 7 gld. 40 do 65 kr., rž 5 gld. 85 kr. do 6 gld , ječmen 4 gld. 00 do 90 kr., koruza 4 gld. 70 kr., do 5 gld., proso 4 gld. 70 kr. do 5 gl. 10 kr., oves 2 gld. 90 kr. do 3 gld. 15 kr., hajdina 5 gld 10 do 40 kr., vse po hektolitru; kilo riže 16 do 32 kr., graha 24 kr. leče 10 do 34 kr., fižola 10 do 12 kr., luka 8 do 9 kr., česneka 22=28 kr., sljiiv 26 do 32 kr., kumina 30 do 42 kr., hrena 10 do 24kr., kiselega zelja 8 do 10 kr. kisele repe 8—10 kr : jajce 2kr.,
Prihodnja itevilks „D0M0LJUBA" izide dne 5. maja zvečer.
Loter\|8k« mi-o£1<o.
Dunaj 9. aprila: 1,	52, 90,	51, 11.
Grade« 9 aprila: 46, 1, 86,	39, 20
Line 16. aprila: 31,	80, 25,	22, 83
Trat 16. aprila: 2, 6, 27,	1, 86
Tržne cene	v Ljubljani
dne 13.	aprila.
Pieni-v hktl.
Rei,
Ječmen, „
Oves,
Ajda.
Proso, „ Koruia, „ Krompir, „ Leča,
Grah, „ Fižol, Mulo. Mast,
Speh s ve. i.
kgr.
gTTtr
Speh povojen, kgr. , Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ . 8vinjBko „ „ . Koštrunovo „ r . PiSanec ... Golob .... 8eno, 100 kgr. . Slama, „ „ Drva trda, 4 □ mtr „ mehka. „
(SM^T
64
70:
[ * ANTONINA KOŠIR, mesarica, javlja sorodnikom, prija-# ,eli«m 'n znancem tuino vest o smrti iskreno ljubljene I nepozabne sestre	J"J'
JL MARIJE KOČIR,
hSl«nii8 B°« Vsemogočni danes popoludne ob 3. uri po mučni bolezni prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 61 letu staro.«, k Sebi poklical. Drago pokojnico pokopali so' v četrtek ££m m i-,° M', uri P0P0li!ne. Nepozabno pokojnico p poročam v molitev in blag spomin. V Ljubljani, 12. aprila 1892
U Dober med H
u/u pitanje proda ja po|| (Jookr. kilo -I. P. Žagar »j * v Stari Loki hIS. št. 57 H poŠta Škofja Loka J
•C
±±tt±±±H
Vse rabljeno
plamene marke
kupuje vedno C. y.irhm<w(r Nurcmhcrtj (Nurulterij . Obraicj __'20-ij
Tinktura za želodec,
katero prireja GABRIJEL. PICCOLI,
lekarnar „prl an-geljn" v Ljubljani, Dunajska oesta, je mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov
urejajoče ■ redatvo. Krep6a ielodco, ter po-•peioje telesno odprtje. - Razpošilja ju i/.delovatelj v zabojčkili po 12 in več steklenic. Zabojček v. 12 s tek I. velja gld 1'36, % 56 steklen., 5 Kg. teže, velja glil 5*26. Poštnino plača naročnik — 1 stekeniea velja 10 kr. {60-35J (1309 II)
Ravnokar Je v novi izdaji izlila knjiga: IS 31
i ar
Pot v nebesa
»li
življenje ndov m. reda ■v. Frančiika Seraf., ki med avetom živijo.
Spisal 0. Nikolaj Mežnarič,
frančiškan v Ma iboru.
IV. ueitpremenjeui nalis. eafSpf.9
V Ljubljani, 1892.
Založila „Katol. Bukvama . T sk „Katol. Tiskarne".
S
1
(i
» A
- £3
554 strani, v u«nji vez. gld. --®0, z si. obrezo gld. 1'20.
Med »lov. molitvenikl najpriljubljenejia knjig*! njena nizka oena Jo priporoča v obilno rasiirjatev temveč, ker ao v»e druge knjige m. reda razprodane.
Ta stroje za taMjjan vinarstro in sadjarstm
mlatilnice. čistilnice za žito,
trterje, slamoreznice, mline za sadje*
stiskalnice za sadje In tiso, za pzije,
kmkor tu dni je >m>Jf In prfpr«« 7.ft kmctU«tvo, vinarstvo in sadjerigstvo itd-
priporoča v najnovejši in naM" obliki, po coni:
IG. HELLER, DUNAJ,
m,i , PrnterslrusHO 7H.
' T	P'™« « hrulikero, Mn.tk.rn, l.»k.m I" .1««"'»"
''"I"44«« 1» ''»ko. - Č«i potkuifljo - 0""^'
l^flMiftMM^/ -ma
JOofmaft,
pleskar, laklrar Iu napisni slikar,	173 (y)
v Ljubljani, na Bregu it. 6.
se priporoča si. občinstvu v mostu in na deželi v lično izvršitev vseli v njegovo stroko spadaj o61h del posebej so priporoča gg. obrtnikom (rokodelcem) v izvršit v Imenikih ln raznih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke.
Primerna darila za Binkošti
priporoča uljudno
Fran Čuden,
urnr,
ureie J. CtEBA,
v Ljubljani, Slenovi ulice št. II,
ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge nujraznovrstnejšib
žepnih nr, zlatih, srebrnih in nikelnatib, stenskih nr z nihalom, nr s stojalom in nr bodllnio (\Yeckeruhren), nr z godbo in godbenih valčkov
v ličnih politiranib omaricah, raznovrstnih veriiio, prstanov in uhanov.
Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnale ure ... od gld. 3 80 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7 60 „ 10 — „ srebrne remontoir- ure „ „ 7 60 „ 12-— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ 35 — „ zl.te ure za gospode . „ „ 24— „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se inogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizke ceno.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjiin naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-1	806 38 1
oo

Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX, I
LJUBLJANA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-40)
Zameojaje stare stroji.
Voprave vrte se točno trajno in ceno.
Železo izpodrinjeno!
Stisnjeni alumin je trda kovina, katera se staja le v raz-belni vročini, razstopi pa v solui in kalijevi kislini, ali pa apneni vodi ter ostane srebrnobela v zraku, ker ne oksiduje (zarjavi). Suko-oornost (torzija) te kovine je 360°, spec fižna teža 2 5, nasprotno pa tiži železa v istej množini 7 9; torej je alumin dve tretjini lo^ji uego železo.	»
Trije ključi izdelani iz aluminija tehtajo toliko, kakor jeden sam enak železen ključ.
Izdeljujem ključe iz te nove kovine po 70 kr. in višje tudi po poslanih železnih vzorcih v poljubnih množinah. Radi obilnih naročil prosim pravočasnega javljenja.
Spoštovanjem
JTOSŽE RBBEK, kjučuvničar,
2-1 I^ubljana, Francovo nabrežje, m 4-3
I
Zaspanje izključeno! gld. 2'25, a kojedrom gld. 3 05.
Po noči svetec cifernik
70 kr. več, i »v no laK koledar-dar«ki budilnik. <■ ponori svetečo eif rnieo, z niiznim zvoncem, montiran, gld. 4 75, priina-kaknvns1 gld. 5-75.
Viivoklt slirioglaste
OM-j .(.(up „1,1,ki-. z niklastiin okovom . pozla ena. bogato uizelirana skoro 28 cm visoka ura z budilom, i bitjem '/, in ure. iona gld. 9-—, brez bilja gld. 5--. Ura s kukovico, bij,; 1, in ' j ure. cena gld. 7'—, r umetno iz-
________delani omarici gld. 9' — , s ku-
kovi.o prepelico in repetiranjein, bogati izrezana gld. 18 50. Kovinska trpežna ura za gospode, odprta, ma-»ivni okrov iz nov. srebra gl. 5*50, z dvojnim okrovom gl 7'50.
EMIL MAYEH,
i6i Dunaj, I., Deutschmeisterplatz 4. io-r
y — —" -...........— -
IJj Vse jirotl drelctiiemu jamstvu, tovarniški ceniki zastonj. ^
Podfoafornasto-kitli
apneiio-železni sii*up
prireja lekarnlfiar Julij Herbabny na Dunaji.
Ta le 21 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prani sirup raztaplja ■les, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje i" redllnost, telo Jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki je jako koristno za narejanje krvi, raztegljive fos-torno-apnene soli, ki so v njun, pa posebno pri slabotnih otrooth pospeJtijejo narejenje kostij. C- na steklenici llor-babnyjevega apneno-ieleznegn sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošli 20 kr. več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni)
'Svarila' Svarimo },red jo-OfUlllU. naredbami, ki se
pojavljajo pod jednnkimi ali podobnimi imeni, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega origi-
__ nalnega 21 let obstoječega pod-
lojjinius hissabnv meh*-;, fosfornasto kislega apneno-" telesnega sirupa. Zahteva naj se torej vselej izredne Herbabny-jev apneno železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosim«, a« dajte m zapeljati alti z nižjo oeno niti % drnziml pretvezani, da bi kupili kake ponaredbe!	22 6-6
Osrednja razpošiljalnica za proviucije: na Dunaju le-iKfSJ ifiSjBannherzigkeit" JULIJA HERBAB «T-ja, ifeulmtt, Kmirarstraise 75. Prodajajo ga gospodje leka-rničarji: V Ljubljani J. Svoboda, Oab. Pi-eoli Ubald pl '•'rnlo ij, W. Mhyr, L. Grečel; dalj- ga prodajajo v Celju . kupfersehmied, Baumbac-hovi dediči; na Reki: J Gmeiner G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzam, 1'ekarttifar, P. Prodam M Mizzam, dtog.; v Breztt: A. Ruppcrt; na Sovodjein (tiimindV E. Muller; v Celovca: W. Thurnwald, P. Birnbachor J Ko-melter, A. Egger; v Novemmestu: A. pl. Sladovi.-z; v Št Vidu •
; v Trs "
J:
Umetne zobe in zobovja
stavlja 1 ui naiMii, ki no [irovzron ni-kakili )>oU>t-in, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
r1„ 2fl zobozdravnik	w
pri Hr»dwke&a mostu I. nadatr.

A. Reichel; na Trbižu: A. Siegl; v Trstu: E. Zanotti A ~Sut-tina. B. Biasoletto, J. Serravallo, K v. Leutenburs P Prendini M. Ravasini; v Beljaku: P. Sehoiz, dr. E. Krampf: v Črnom ii-J Biaiek; v Velikorea: i. Jotet; v Wolftb«rgu • J Huth '
X X X X Z. X
Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladno kavo,
ki ju izdeljuje za Avstro-Ogmko po nnntfilu g. (upnika Seb. Kneippa edino le Uiviirim
bratov to v llrtgriM*«
na Bodenskem Jezeru,
Velečasl. gosp iupnik Kneipp se j<* odločno izrekel zoper hnbovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni-cah kupujemo in vži varno. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena. ter izvaja Se druge jedi na pol prebavljene iz želodca Kneippnva kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej
priineSa nekoliko	----r"
Olzovc kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. pii bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi prnvo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so itirvegiati in rudeči, bratov Olz, varnostna marka, ponvica, podoba i« podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi ime in ponvo.
Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago,—V Ljubljani pri: Jegliču & Leskov i cu. F- S. R o j n i k u in M. W a g n e r j e v i vdovi.— Lahko se pa tudi pri nas narodi, in jo pošiljamo v zavojih po 4'/, kil franko s poŠto.
Bratje §lsf
tovarna za Kneippovo sladno kare 131	v Bregencu.	(20-M)
6. <x;<
'H«;»t«|i Or. Ivan Jansfli.
1r».lnlV
KtUs

Tisk a ..Katoliška V;»karu»