MED TEORIJO IN PRAKSO Aktivirajmo predšolske otroke, da bomo razvijali njihov um dr. Teja Lorger, profesorica pedagogike in sociologije, III. Gimnazija Maribor Namen prispevka je osvetliti nekatere vidike učenja predšolskega otroka, ki se naslanjajo na kognitivne teorije učenja, ki v povezavi z nekaterimi razvojnimi značilnostmi predšolskih otrok zelo pomembno vplivajo na uspešnost pridobivanja novih spoznanj. Ideja, da predšolskega otroka poučujemo, je pre- 1.1 Vrste aktivnega učenja živeta. Predšolski otrok pridobi največ spoznanj, Poznamo različne oblike oz. metode aktivnega če ima v pripravljenem okolju ustrezno gradivo in učenja otrok v vrtcu. materiale, ki spodbujajo k razmišljanju in reševa- nju problemov ter k iskanju novih rešitev. Pri izbiri Le-te so (Terminološki slovar vzgoje in izobraževa- gradiva in materialov moramo upoštevati, da je nja 2008–2009 v Malnar 2016): pri predšolskem otroku zaznati zelo veliko mero čutnosti in da otroci najbolje dojemajo besede in - Problemsko učenje je pristop k učenju, pri ka- pojme za vse tiste pojave in stvari, ki jih lahko spo- terem so otroci postavljeni v situacijo reševanja znajo s čutili. problemske situacije, ki vključuje preizkušanje različnih poti in načinov reševanja. Problemi, s Če upoštevamo zgoraj zapisano, se vloga vzgoji- katerimi se srečajo otroci, so konkretni, za reše- telja iz aktivne prevesi v pripravljalno (pripravlja vanje katerih so visoko motivirani, ali abstrak- okolje, igralnico, gradivo, materiale, igrače) in tni, kjer imamo učenje divergentnega tipa in je opazovalno (opazuje otroke, beleži, daje staršem možno oblikovati več pravilnih odgovorov, npr. povratno informacijo). Sodoben vzgojitelj je v ne- kako urediti igralnico, ki predpostavljajo soča- direktivni vlogi, opazuje in minimalno posega v sno več alternativnih rešitev, poleg tega pa po- aktivnosti otrok, na podlagi dejstev, ki jih opazi, pa znamo tudi učenje konvergentnega tipa, kjer pripravi nove aktivnosti in nove materiale. je pravilen le en odgovor, npr. kako nastane ka- pljica vode. Problemsko učenje predpostavlja 1 Aktivno učenje predšolskega otroka v Kuriku- iskanje pravilnih rešitev z več možnimi strategi- lumu za vrtce jami, npr. po poti poskusov in zmot, z iskanjem Namesto uvoda v članek bomo osvežili spomin informacij v različnih virih ipd., in je primarno na nekatera načela predšolske vzgoje, ki so opre- usmerjeno v razvoj otrokovih meta-spoznavnih deljena v Kurikulumu za vrtce (1999) in usmerjajo zmožnosti. k aktivnemu učenju. - Učenje z raziskovanjem je metoda učenja, v Nekatera skupna načela so: kateri otrok rešuje problem oz. išče odgovore na raziskovalno vprašanje. Učenje z razisko- - vzgoja se mora graditi na otrokovih zmožno- vanjem vključuje naslednje faze: opredelitev stih in ga voditi k pridobivanju novih izkušenj, problema; prepoznavanje predhodnih znanj in spoznanj, doživetij, tako da pred otroka posta- izkušenj; iskanje, dokumentiranje in urejanje vlja zahteve, ki vključujejo otrokovo aktivno podatkov ter informacij; rešitev problema ter učenje, mu omogočiti izražanje, doživljanje in uporaba znanja. Pri tej obliki aktivnega učenja ga močno čustveno in socialno angažirati, je otrok v interakciji z okoljem, pridobiva nepo- sredne izkušnje, preizkuša in rokuje z objekti ... - učenje predšolskega otroka naj temelji na Metoda je utemeljena na konstruktivistični te- neposredni aktivnosti s predmeti in pridobi- oriji učenja in sloni na treh predpostavkah: prva vanju konkretnih izkušenj z ljudmi in stvarmi, pravi, da je učenje bolj učinkovito, kadar otrok na razmisleku o dejavnostih ter oblikovanju samostojno odkriva dejstva in zveze med njimi predstav in predpojmovnih struktur na osnovi ter tako samostojno konstruira znanje; druga prvih generalizacij, predpostavka pravi, da je pomnjenje koncep- tov in znanja boljše, če je otrok sam angažiran - učenje predšolskega otroka naj temelji na no- v procesu raziskovanja; tretja predpostavka pa tranji motivaciji in reševanju konkretnih pro- trdi, da je omogočen razvoj meta-spoznavnih blemov ter pridobivanju socialnih izkušenj. zmožnosti, ko otrok sam raziskuje. 29 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO - Ustvarjalno učenje je način izražanja ustvarjalno- dijo otrokovim željam in interesom ter jim ponujajo sti, ko otrok na zanj nov način prihaja do spoznanj dejavnosti, med katerimi lahko izbirajo. Omenjeni ali oblikuje odgovore oz. rešitve. Takšno učenje je dokument torej zagovarja nedirektivno vlogo vzgo- možno, kjer vzgojitelj spodbuja otroke k iskanju jitelja. Gre torej za to, da vzgojitelji izhajajo iz otrok, novih rešitev ali k divergentnemu pristopu. Po jih opazujejo pri organizirani in neorganizirani ak- Brunerju lahko govorimo o treh korakih ustvarjal- tivnosti, prepoznajo njihove interese, ocenijo njiho- nega učenja. Pri prvem koraku je pomembno, da ve sposobnosti in na podlagi vseh dejstev, ki so jih otrok usvoji temeljne pojme, da pridobi potrebne zaznali pri opazovanju, otrokom ponudijo primerno spretnosti, npr. otrok obvlada osnove plesnih ko- spodbudo, materiale, pripomočke ter organizirajo rakov, razume pojav. V drugem koraku sledi faza primerno okolje za aktivno učenje, v katerem po- ustvarjalnega preoblikovanja oz. iskanje novih skušajo otroci poiskati rešitev sami. Hohmann in idej, drugačen pogled, nova oblika izvajanja, npr. Weikart (2005) navajata, da vzgojitelji v vrtcu aktiv- otrok si izmisli lastno koreografijo. Pri tretjem ko- no učenje spodbujajo tako, da: raku pa otrok svojo novo zamisel tudi preizkusi in evalvira, npr. otrok izvede nastop. - organizirajo okolje: poskrbijo, da so igralne povr- šine jasno določene, pregledne, z materiali, ki so 1.1.1 Brunerjeva ideja aktivnega učenja: Učenje z otrokom zanimivi in jih spodbujajo k aktivnosti; odkrivanjem Kognitivne teorije poudarjajo aktivno vlogo otro- - organizirajo dnevno rutino: za razvoj občutka var- ka v procesu pridobivanja in konstruiranja znanja, nosti in predvidljivosti je za otroke nujno, da vedo, kvalitativno razliko med mišljenjem otrok v različ- v kakšnem vrstnem redu si sledijo aktivnosti; nih razvojnih obdobjih in tudi razlike med otroki iste starosti, pomen optimalnega obdobja za dolo- - vzpostavljajo pozitivne socialne donose: inte- čeno učenje in izhajanje iz otrokove notranje moti- rakcija med otroki in med otroki in vzgojitelji vacije za učenje (Batistič Zorec 2002, 27). naj bo sproščena in spoštljiva; V tem delu članka se naslanjamo na Brunerjevo - spodbujajo otrokova namenska dejanja, re- kognitivno teorijo razvoja mišljenja, ki poudarja ak- ševanje problemov in verbalno razmišljanje: tivno vlogo otrok in sledi čutnosti otrok kot razvojni vzgojitelji se osredotočajo na otrokova dejanja značilnosti v predšolskem obdobju. Bruner (Batistič in cilje, ki jih dosežejo; Zorec 2010, 67) v eni izmed raziskav trdi, da je uče- nje najuspešnejše, ko je otrok aktiven in soudeležen - opazujejo in interpretirajo otrokova dejanja: pri ustvarjanju skupnih ciljev ter ima možnost gra- vsakodnevna interpretacija in povratna infor- diti učne strategije, namesto da zgolj usvaja znanje. macija; Središče njegove teorije je spoznavni razvoj otroko- vega mišljenja. Bruner izhaja iz ideje, da temeljni cilj - načrtujejo izkušnje: vzgojitelji načrtujejo nove učenja ni končni rezultat, temveč ustvarjanje po- izkušnje na podlagi dejstev, do katerih so prišli gojev za kasnejši lažji napredek. Meni, da »vsakega tekom opazovanja. otroka katerekoli starosti lahko učimo česarkoli, če to storimo na njemu primeren način« (Bruner 1977 »Tako aktivno učenje temelji na naslednjih prvi- v Batistič Zorec 2003, 9). nah: neposredno delovanje na predmete, razmi- šljanje o delovanju, notranja motivacija, domi- »Skozi svoj spiralni model razvoja, ki ga povezuje selnost in posplošitev ter reševanje problemov« tudi z učenjem, izpelje tezo, da otrok določene ide- (prav tam, 17). je in koncepte razume najprej na intuitivni ravni in jih šele kasneje pretvori na zahtevnejšo raven. Pou- 2 Okolje, ki spodbuja aktivno učenje darja tudi, da ni potrebno čakati na otrokovo pripra- Iz zgoraj zapisanega je razvidno, da je priprava vljenost, saj le-to lahko spodbudimo, če izberemo igralnice oz. okolja eden izmed ključnih elemen- ustrezno reprezentacijo in s tem pospešimo njegov tov, ki vplivajo na spodbujanje otrokove aktivnosti razvoj.« (Lipovec in Antolin Drešar 2019, 50) in samostojnosti. Zaradi zelo podobnih idej o ak- tivnem učenju, kot jih zagovarja Bruner, je v začet- 1.2 Vloga vzgojitelja pri aktivnem učenju ku 20. stoletja Maria Montessori oblikovala idejo o Pri pospeševanju otrokovega razvoja in razvijanju okolju, ki se sklada s kognitivnimi teorijami učenja. aktivnega učenja imajo zelo pomembno vlogo Oblikovala je vrtčevsko okolje, ki spodbuja aktiv- vzgojitelji, ki ustvarjajo pogoje za možnost aktivne- no učenje, krepi samostojnost in samodisciplino, ga učenja, ga spodbujajo in poudarjajo ter posle- medtem ko je vzgojiteljevo temeljno delo opazo- dično podpirajo otrokov razvoj. Kurikulum za vrtce vanje (v sodobni pedagoški terminologiji bi načr- (1999) navaja, da je naloga vzgojiteljev, da spodbuja- tnemu in organiziranemu opazovanju rekli forma- jo aktivno udeležbo otrok, pri načrtovanju dela sle- tivno spremljanje). 30 Didakta 2.1 Montessori okolje matematika, jezik, kozmična vzgoja ...). Okolje Okolje po metodi Montessori je pripravljeno v skla- vodi otroka skozi različna področja kurikuluma du s šestimi splošnimi načeli: to so svoboda, struk- in tako otrok dobi strukturo za svoje ustvarjalno, tura in red, lepota, narava in resničnost, socialno samostojno in aktivno učenje (prav tam).  okolje in intelektualno okolje. V pravem Montessori okolju ne sme manjkati noben element, v javnih Tako pripravljeno Montessori okolje vsebuje vedno vrtcih pa je vzgojitelj avtonomen pri presoji, kate- vse elemente, hkrati pa odgovarja na potrebe otro- ri element Montessori okolja bi vključil v vrtčevsko ka v različnih starostnih obdobjih, zato se okolje, ki je igralnico s ciljem spodbujanja otrokove aktivnosti primerno za malčka, razlikuje od okolja, primernega (Irinyi 2009, Montessori Inštitut 2020). za osnovnošolskega otroka ali mladostnika. Elementi Montessori okolja so: Slovenski vzgojitelji v javnem sistemu vzgoje in iz- obraževanja so avtonomni pri urejanju igralnice, - Svoboda: V okviru pripravljenega okolja mora izbiri metod in oblik pedagoškega dela ter izbiri otrok izkusiti svobodo gibanja, raziskovanja, so- didaktičnih sredstev, tako da lahko vzgojitelji, ki so cialnih interakcij in mora biti zaščiten pred vme- pripravljeni, da predajo aktivno vlogo otrokom, to šavanjem drugih. Ta svoboda vodi v še večjo svo- tudi (vsaj poskusno) naredijo. Seveda pa je potreb- bodo: svobodo izbire.  no otrokom pripraviti okolje, ki jih bo vodilo v samo- stojnost in aktivnost. Menimo, da nam je Montesso- - Struktura in red: Otrokova potreba po redu ri okolje lahko pri tem za zgled. in predvidljivosti izhaja iz potrebe po varnosti. Otrok ima to potrebo zadovoljeno, ko ve, kako Zaključek teče dan in kako si aktivnosti sledijo. Šele takrat Slovenski javni sistem predšolske vzgoje je odli- je v sebi umirjen in pripravljen na delo z materi- čen, ampak menim, da je lahko še boljši, če si bodo ali. Pomembno je tudi, da nihče niti ne prekinja vzgojitelji dovolili preiti iz aktivne vloge v opazoval- otroka niti se vanj ne sme vmešavati. no in omogočili otrokom, da aktivno vlogo prevza- mejo sami. - Lepota: Okolje, v katerem želimo, da je otrok ak- tiven in raziskovalen, mora biti vabljivo, da otrok Naj zaključim z mislijo ustanoviteljice Montessori in- komaj čaka, da vstopi in začne z delom.  štituta, Melite Kordeš Demšar: - Narava in realnost: Otroci bodo aktivni, če bodo Okolje je tisti element vzgoje, ki otroku omogoča, lahko pri svoji aktivnosti uporabljali predmete, da postane aktiven učenec, učitelj pa postane dina- ki v največji možni meri spominjajo na resnične mičen vezni člen med otrokom in okoljem. Otroko- predmete, ki pa so po velikosti prilagojeni otro- vo okolje postane sredstvo za njegovo samo-vzgojo kovim rokam in so, če je le možno, iz naravnih in samo-izgradnjo, saj mu pomaga, da osvoji svojo materialov. S tem ko otroka osvobodimo iluzij in lastno samostojnost in se vključi v svobodno izbra- fantazij (fizičnih in psihičnih), lahko otrok pono- ne dejavnosti, ki pospešujejo njegov razvoj (Mon- tranji meje narave in realnosti. tessori inštitut 2020). - Socialno okolje: Otroci se svobodno družijo, kar Literatura Bahovec, D. E. in ostali (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Zavod jih spodbuja k razvoju empatije in sočutja do dru- RS za šolstvo. Batistič Zorec, M. (2002): Učenje v vrtcu. Sodobna pedagogika, 53, gih. Ko se otroci razvijajo, postajajo socialno vse št. 3, str.24–43. bolj spretni in vse bolj občutljivi za druge in do- Batistič Zorec, M. (2003): Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Lju- bljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. gajanje v skupini. Pripravljajo se na delo in igro Batistič Zorec, M. (2010): Participacija otrok v slovenskih vrtcih z vidi- v skupinah. Druženje in socialne interakcije še ka stališč in izkušenj vzgojitelje. V: Pedagoški koncept Reggio Emi- lia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti. Ljubljana: Peda- posebej spodbuja starostno heterogena sestava goška fakulteta, str. 67–85. skupine. Otroci se učijo drug od drugega, mlajši Hohmann, M. in P. Weikart, D. (2005): Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS. otroci dobijo od starejših zgled in pomoč, starejši Irinyi, M. (2009): Oblikovano okolje po metodi Montessori. Pridoblje- no, 20.12.2020, iz https://montessoritraining.blogspot.com/2009/03/ otroci pa lahko razvijajo sposobnosti vodenja in principles-of-montessori-prepared.html skrbi za druge. Lipovec, A. in Antolin Drešar, D. (2019): Matematika v predšolskem obdobju. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Pri- dobljeno, 20.12.2020, iz file:///C:/Users/III~1.GIM/AppData/Local/ - Intelektualno okolje: Cilj metode Montessori Temp/379-Celotna%20knjiga-659-2-10-20190215.pdf Malnar, U. (2016): Osebna poimenovanja vzgojiteljev predšolskih ni le razvoj otrokovega intelekta, pač pa celostni otrok o učenju otrok v vrtcu (diplomsko delo).Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. razvoj otroka. Okolje Montessori je zastavljeno Montessori inštitut (2020): Osnove vzgojnega pristopa Marije Mon- tako, da otroka nevsiljivo vodi k različnim vidi- tessori. Pridobljeno, 20.12.2020, iz Osnove vzgojnega pristopa (insti- tut-montessori.si) kom intelektualnega razvoja. K temu ga spod- Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja (2008–2009). Projekt: bujajo materiali, jasno in pregledno urejeni po "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja". Agencija za razisko- vanje RS. Pridobljeno, 20.12. 2020, iz http://www.termania.net/slovar- področjih (npr. zaznavanje, vsakdanje življenje, ji/74/terminoloski-slovar-vzgoje-in-izobrazevanja 31 Didakta