•i A
Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 9. JUNIJA 1994
Za novo občino le v Kamniku In Mostah
Rezultati nedeljskega referenduma o novih občinah na območju sedanje kamniške občine so marsikoga pošteno presenetili. Za lastno občino so se s skoraj 80. odstotki oddanih glasov odločili le v Mostah in s skromnimi 51,2 odstotka za novo občino Kamnik.
Največje presenečenje so povzročili občani Komende in Križa, ki so s 67,6 odstotki (na Križu celo 78,3'odstotki) zavrnili predlog za skupno lastno občino. Se večji odstotek glasov proti lastni občini so zabeležili v . Kamniški Bistrici (83%), v Šmarci pa so možnost lastne občine zavrnili z 80 odstotki glasov.
Iz teh podatkov lahko sklepamo, da zbori občanov, na katerih se je nekaj odstotkov občanov odločalo za referendumska območja, niso odražali
Stanovanjska posojila za mlade družine
V današnji številki objavljamo razpis za dodelitev stanovanjskih posojil mladim družinam. V ta namen je na voljo okrog 98 milijonov SIT.
Tistim, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, bodo dodeljena posojila za dobo 4 let s 4-odstotno realno obrestno mero, pri čemer bo upoštevana mesečna rast drobnoprodajnih cen. Najnižji znesek posojila bo 500.000 SIT.
Več o tem preberite v razpisu na strani 3.
dejanskega razpoloženja občanov.
Zanimivo je tudi, da tudi sami krajani Kamnika niso preveč navdušeni nad predlagano novo kamniško občino, ki bi obsegala tudi Tuhinjsko dolino. Drugače ne bi na več voliščih v Kamniku glasovali proti taki občini (OŠ Duplica 54,7% proti, Perovo 50,5%, OŠ T. Brejca, Zaprice I. 66,6%, na OŠ T. Brejca, Zaprice II. 57,9% glasov proti. Nasprotno pa so se v večini krajev Tuhinjske doline odločili za novo kamniško občino (Motnik 70% za, Špitalič 57%, Šmartno 62,5%) Srednja vas 64%, Sela 77% za). Tudi na Gozdu so podprli občino Kamnik s 93,9%, enako v Godiču s 74,8%, v Tunjicah s 57%, v Podgorju s 54%, v Volčjem Potoku s 65%, itd.
Naslednja, 12. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 23. junija. Prispevke sprejemamo do srede, 15. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 21. junija.
V največjem številu so se glasovanja o novih občinah udeležili v Mostah (76,8%), v Šmarci je prišlo na volišče 72,9% vseh volilcev, v Komendi 64,9%, v Kamniški Bistrici pa 62,3%. Najslabša udeležba je bila na referendumskem območju za novo občino Kamnik, glasovanja se je namreč udeležila le nekaj več kot polovica volilcev (54%). Povedati je treba, da so k nizki poprečni udeležbi prispevala predvsem mestna volišča z Duplico, kjer razen Centra in Zapric ni prišla na volišča niti polovica volilcev. Na kamniškem referendumskem območju so se številčno močneje odzvali volilci v Tuhinjski dolini in Črni, kjer se je udeležba gibala od 87% na Pšajnovici, 88% na Gozdu, 71% v Tuhinju, 78% v Šmart-nem itd. do 57% v Motniku.
Udeležba sicer ni bila pomembna za ugotavljanje rezultatov referenduma, vendar nam ti podatki povedo, kolikšen del ljudi na posameznem območju je odločil o novih občinah.
F. SVETEU
ena
PE MERKUR
i cesti
tel.:813-428
vam nudi blago po ugodnih cenah:
- zložljiva žar pečica      SAMO 836,00 SIT
- jedilni pribor RP za 6 oseb    3.112,00 SIT
- cvetlična korita      že od 117,80 SIT dalje
- štedilniki že od 37.766,00 SIT dalje
- kozarci že od 44,30 SIT dalje
- CANDY program, steklo, porcelan, akustika SHARP
Posebne ugodnosti pri stojničnih prodajah pred KOČNA DISKONTOM na Perovem.
Cenjene potrošnike obveščamo, da bo NAGRADNO ŽREBANJE 2. JULIJA 1994 ob 17.00 uri pred KOČNA DISKONTOM NA PEROVEM.
»Suhadolci, Žejci, Moščani, bodimo enotni, dajmo glas za bodočo občino Moste,« je pisalo na transparentu pred voliščem v moščanski šoli. Kar štiri petine volivcev je to upoštevalo in na glasovnici obkrožilo »za«.
Izvršni svet je obravnaval
Vrstni red naložb v šole
Čeprav so bili izraženi tudi nekateri pomisleki glede praktične vrednosti določanja vrstnega reda naložb v šole do leta 1999, če bodo od novega leta dalje za to pristojne nove občine, je občinski izvršni svet na seji 25. maja določil okvirni program in ga predložil v sprejem občinski skupščini.
Tak program namreč zahteva Ministrstvo za šolstvo in
šport, ki bo sofinanciralo 50 odstotkov naložbe v okviru programa za odpravo dvoiz-menskega pouka.
Po programu, ki ga je pripravil Lokainvest in ga je izvršni svet dopolnil, naj bi naložbe v osnovno šolstvo do leta 1999 potekale po naslednjem zaporedju: najprej bi bil na vrsti investicijski program za osnovno šolo Toma Brejca in novo
šolo Šmartno v Tuhinju za 360 učencev v 12. oddelkih, sledil bi mu program za osnovno šolo Komenda za 360 učencev v 12. oddelkih in adaptacija šole v Mostah za 240 učencev v 8. oddelkih, nato vrstni red predvideva prizidek in adaptacijo šole v Mekinjah, nadzidavo osnovne šole Stranje, dozidavo učilnic pri Glasbeni šoli in na-
zadnje nadzidavo in prizidek pri osnovni šoli Marije Vere na Duplici.
Čeprav bi morala slednja glede na najvišjo izmenskost pouka (52 odstotkov) biti na prvem mestu, saj je pogoj za vključitev v republiški program nad 20-odstotna izmenskost pouka, so predlagatelji menih, da je potrebno program za OŠ Marije Vere ponovno preveriti, ali je mogoče dodatne učne prostore pridobiti z drugačno organizacijo pouka in drugimi ukrepi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
/O ljubljanska banka
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik
DONOS BREZ TVEGANJA
Ljubljanska banka vam ponuja vrednostni papir, Opcijski blagajniški zapis z rokom zapadlosti 90, 120 in 180 dni, ki vam prinaša donos brez tveganja. Realna letna obrestna mera je 5,5%, 6% in 6,5%. Posebnost tega vrednostnega papirja je v tem, da se Imetnik najkasneje en dan pred zapadlostjo sam odloči za način obračuna obresti. Na razpolago ima dve možnosti:
- po stopnji, ki jo v skladu s sklepom o obrestnih merah uporablja LB d.d.
za revalorizacijo sredstev in naložb v tolarjih (R) ali
- z valutno klavzulo v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije
Realna letna obrestna mera se določi
ob nakupu zapisa in ostane nespremenjena
do zapadlosti.
Na razpolago so vam še drugi blagajniški zapisi, tolarski in z valutno klavzulo.
Ljubljanska banka dd - pravi naslov za denarne zadeva
PNEUMATIC CENTER
PTC PEROVO 27 (NA OBVOZNICI) tel. trgovina 812-878
NAJVEČJA IZBIRA AVTOOPREME
- SONČNE STREHE
- SPOYLERJI
- AVTOPRTLJAŽNIKI - uvoz
- AVTOPREVLEKE - tipske
- MASAŽNE PREVLEKE
- AVTOKOZMETIKA SONAX-ATAS
5 let garancije za vsak avto velika izbira univerzal za vroče dni za vsak del avtomobila (polir pasta v barvi avtomobila)
- TALNE PREPROGE - gumi, tekstil
- STP - aditivi
- OUA: CASTROL, VALVOLINE, OMW, LIOUI MOLY, BP
- CHAMPION - BOSCH (svečice, brisalci, žarnice)
- AKUMULATORJI 12V - od 36Ah-180Ah
ugodne cene
- OKRASNI POKROVI KOLES 13", 14"
- AVTOAKUSTIKA IN ŠE, IN ŠE...
- PRODAJA AVTOPLAŠČEV VSEH SVETOVNIH IN DOMAČIH PROIZVAJALCEV
- UGODNA PRODAJA PLAŠČEV DUNLOP IZ NAŠEGA ZASTOPSTVA ZA SLOVENIJO
- ALU. PLATIŠČA
- NAD 5.000,000 SIT - MOŽNOST PLAČILA NA 2 IN 3 OBROKE____
- RABLJENI PLAŠČI - VELIKA IZBIRA
- MONTAŽA PRI NAS KUPLJENIH PLAŠČEV BREZPLAČNA
DEL ČAS   8.-12,13.-17.     sobota 9. -12.h_
Kaj so o referendumu in novih občinah rekli občani
Med obiskom nekaterih volišč na nedeljskem referendumu smo povprašali nekaj občanov za njihovo mnenje o ustanovitvi novih občin na Kamniškem.
Baldomir Kremžar - Komenda: Imam mešane občutke. Mnogo bolje bi bilo, če bi se nam pridružile tudi Moste. Morda pa je zaradi njihovega odločnega nasprotovanja celo
bolje, da smo na začetku ločeni, vendar mislim, da bo čas pokazal svoje.
Peter Razpotnik — Moste: Pri nas bo referendum uspel, čeprav je trenutek za ustanavljanje novih občin zelo neprimeren. Bolje bi bilo počakati še nekaj let, sedaj pa bi se morali lotiti drugih problemov, zlasti gospodarstva.
Peter Ocepek - Suhadole: S trdno voljo ljudi bo šlo. To je
Maks Lavrinc o referendumu
Za kratko mnenje o izidu nedeljskega referenduma smo zaprostili tudi Maksa Lavrinca, poslanca Državnega zbora in predsednika občinske skupščine.
Po mojem mnenju je referendum uspel, saj se je pokazala volja ljudi. Rezultati se ujemajo z mojimi pričakovanji in tudi v stranki LDS smo jih pričakovali. V državnem zboru bom verjetno predlagal, naj bi sedaj tudi Moste priključili kamniški občini, saj je bila taka tudi prvotna želja krajanov. Seveda samo, če bo sedaj še taka volja krajanov.
naša edina izbira. Pravijo, da v Kamnik ne moremo, v Komendo pa nočemo.
Adolf Potočnik - Križ: Če bodo gospodarsko dobro zastavili, ima komendska občina vsekakor prihodnost. Moram reči, da je krajevna skupnost Križ v zadnjih letih kar veliko storila za razvoj kraja. V občinskem svetu, če bo prišlo do ustanovitve občine Komenda, bodo morali biti zastopani tudi Križani. Verjetno bi bilo naj-boje, če bi bil župan s Križa, podžupan pa iz Komende.
Franc Zorman - Šmarca: Meni se zdi, da Smarčani niso preveč navdušeni za svojo občino. Pravijo, da bodo morali potem preživljati preveč ljudi (uradnikov).
Olga Štros - Duplica: Štirideset let sem že na Duplici in mislim, da bi kamniško občino lahko ustanovili brez referen-
duma. Tako pa bodo nastali samo veliki stroški.
Ludvik Kancilja — Volčji Potok: Občina naj ostane taka, kot je.
Glede golf igrišča, o katerem se tudi danes izrekamo, pa mislim, da če bo to prispevalo k razvoju turizma, potem bo tudi Volčji Potok od tega moral nekaj dobiti.
Franc Kemperle - Stahovica: Po moje bo začetek bolj slab. Ne bi smeli tako hiteti, dokler ne vemo, koliko bo denarja za novo občino. Sicer pa bomo danes videli, kaj bodo rekli ljudje.
Ivan Zamljcn — Županje Njive: Sprašujem se, s čim bomo preživeli to našo občino. Kdo bo plačeval ljudi na občini in od kje denar za ceste in ostalo komunalo? Tako občino bo hitro pobralo.
(fs)
Občanov komentar
Po referendumih
Rezultati referendumov prav gotovo kažejo veliko nezaupanje občanov do uvajanja lokalne samouprave. Dejstvo, da je lokalna samouprava poleg zadovoljevanja osnovnih krajevnih interesov, močan nasprotnik (centralizirani) državni upravi, je bilo te dni potisnjeno v ozadje. Očitno je prevladalo vprašanje, koliko več bo bodoča občina stala.
Kot vemo, Državni zbor ni sprejel še nobenega od ustreznih zakonov in tako še vedno ni jasno, kakšne bodo bodoče pristojnosti države, kaj bo ostalo občinam in koliko bodo za svojo dejavnost imele denarja.
Ljudje so množično glasovali proti predlaganim manjšim občinam (Komenda, Kamniška Bistrica, Smarca), čeprav so predlog oblikovali njihovi sokrajani na javnih zborih občanov.
Čeprav je za uvedbo uspešne lokalne samouprave potrebna soglasna podpora javnosti in političnih strank, je ta podpora pred referendumom v celoti zastala. Zakon o lokalni samoupravi in odlok o referendumskih območjih v državnem zboru ne bi bila sprejeta brez podpore vladnih strank (LDS, SKD, ZLSD). V naši občini pa je bila politika celo pred samim referedumom praviloma še vedno previdno tiho.
BRANKO NOVAK
Šmarčani so na volišču v Kulturnem domu pokazali, da niso preveč navdušeni nad lastno občino, saj je svoj glas zanjo oddala le tretjina udeležencev.
Na volišče v Kulturnem domu na Duplici je prišlo le 658 od 1404 volilcev in še ti niso preveč prepričljivo podprli nove kamniške občine. Le za 2,7 odstotka so presegli polovico glasov, na sosednjem volišču v osnovni šoli Marije Vere pa so ob prav tako nizki udeležbi zabeležili rezultat, kije bil več kot 6 odstotkov pod polovico.
S svojo odločitvijo so najbolj presenetili volivci v Komendi, saj je Tudi volivci v osnovni šoli Stranje so v glavnem menili, da tako vladalo prepričanje, ki seje kazalo tudi iz razpoloženja na zboru »obrezana« občina (brez Godiča in Črne) ne bi imela lahkega občanov, namreč da Komenda vsekakor bo samostojna občina,  življenja. Foto: FS
Ravnanje z komunalnimi odpadki
Kompostoma bo zmanjšala odvoz na Barje
Izvršni svet je na svoji seji 1. junija sprejel poročilo o ravnanju s komunalnimi odpadki v naši občini, ki ga je na podlagi sklepa občinske skupščine pripravil sekretariat za okolje in prostor.
Spodbuden rezultat prve faze novega načina zbiranja odpadkov je vsekakor dejstvo, da morajo sedaj vsi občani in podjetja v občini odlagati odpadke v posode in da je povsod vpeljan reden odvoz odpadkov.
Podjetje Publicus je na celotnem območju občine namestilo okrog 4800 posod za odpadke in sicer največ 120-in 240-litr-ske, 266 pa tudi 1100-litrskih. Postavili so tudi 47 ekoloških otokov z ločenimi posodami za
zbiranje stekla, papirja in kovin.
Če upoštevamo podatek, da smo lani v gospodinjstvih in v gospodarstvu pridelali kar 14 tisoč ton odpadkov in da je bila od tega petina odpadkov primerna za kompostiranje, je kot na dlani prihranek, ki bi ga lahko poleg drugih koristi dobili z novo kompostarno. Teh odpadkov namreč ne bi bilo treba odvažati na Barje in za to plačevati kar precej velike stroške.
Zato namerava podjetje Publicus ob sodelovanju občine, mesta Ljubljane in države na območju sedanje prekladalne postaje Suhadole zgraditi kompostarno, ki bi najprej predelovala zelene odpadke v kompost iz območja za 30.000 prebivalcev, kasneje pa bi se njena zmogljivost lahko podvojila.
Izdelali pa so tudi študijo za zbiranje posebnih odpadkov iz gospodinjstev (baterije, zdravila, škropiva itd.). Te odpadke bi najprej zbirali v posebnem skladišču, nato pa odpeljali v sežigalnico v Avstrijo.
Ker ima naša občina po pogodbi z mestom Ljubljana na tretjem polju odlagališča na Barju na voljo le za 11.000 ton deponijskega prostora, bomo morali stremeti k temu, da bomo čimbolj zmanjšali odvoz komunalnih pa tudi drugih od-
padkov, ki se jih da koristno predelati.
V sodelovanju z mestom Ljubljana pa vseeno že potekajo pogovori o možnih lokacijah za bodočo regijsko deponijo.
F. S.
Izvršni svet o kiosku na Glavnem trgu
Lanskega novembra je kamniški izvršni svet prejel od skupine podpisanih Kamničanov protestno izjavo, v kateri so zahtevali takojšnjo odstranitev gostinskega kioska na Glavnem trgu v Kamniku. Ker iz same protestne izjave ni bilo razvidno, komu bi lahko posredovali odgovor, je izvršni svet takrat dal javna pojasnila na tiskovni konferenci (o njej smo že poročali) na »Valu 202« in na torkovi vroči liniji CATV Impulz. Izvršni svet se je na zadnji seji seznanil z vsebino tega
odgovora, ki ga je takrat pripravil sekretariat za okolje in prostor, še posebej zaradi očitkov, da najmenik Repan-šek ne plačuje najemnine za ta prostor. Ugotovljeno je bilo, da najemnik svoje obveznosti poravnava, zdaj pa tudi za prostor na katerem stojijo stoli in mize.
Seveda se bo izvršni svet ali drug pristojni organ lokalne skupnosti z vprašanjem nadaljnjega obstoja kioska na tem mestu srečal spet čez leto dni, ko poteče sedanja najemna pogodba, ki jo je ta izvršni svet »podedoval«. (S)
Križani so glasovali v družbi sv. Florjana v gasilskem domu. Vedno razpoloženi Adolf Potočnik, je potem, ko je glasoval, dejal, da se za novo občino ni bati, če bodo vsi toliko naredili, kot so zadnja leta na Križu.
Gospodarjenje v letu 1993
Petina prihodkov iz zasebnih podjetij
Za dobra dva odstotka manjša industrijska proizvodnja in za 4,5 odstotka manjši izvoz kot v prejšnjem letu kljub temu še vedno kažejo na ugodnejša gospodarska gibanja kot v državi. To kaže tudi podatek, da se je število nezaposlenih v občini Kamnik lani povečalo le za 3,3 odstotka v državi pa za 16 odstotkov.
368 zasebnih podjetij je kljub slabi desetini zaposlenih lani doseglo petino prihodkov občinskega gospodarstva. Obrtnikom (sedaj jih je s popoldanci 850) je občina lani namenila 48
milijonov SIT ugodnih posojil, kmetje pa so prejeli 8,4 milijona posojil.
Kot kažejo podatki za letošnje prve tri mesece, se krivulja gospodarskih gibanj spet dviguje. Proizvodnja se znova oživlja, pa tudi izvoz se povečuje. Število nezaposlenih ljudi pa se je v tem času v primerjavi s koncem leta 1993 zmanjšalo kar za dobro desetino.
Izvršni svet je poročilo o lanskem gospodarjenju sprejel in ga predlagal občinski skupščini v obravnavo. (fs)
Vrstni red naložb v šole
Nadaljevanje s 1. strani
Tudi o predvidenih vlaganjih v mekinjsko šolo je bilo nekaj pomislekov, ker s tem programom ne bi pridobili novih prostorov, pač pa le obnovili sedanje. Kvaliteta pouka pa še vedno ne bi ustrezala kvaliteti razredne stopnje na centralni šoli.
Po izgradnji osnovne šole v Šmartnem je predvidena ukinitev podružnične šole v Lokah. Denar od prodaje tega objekta pa bodo po prehodni realni ocenitvi namenili za šolo
v Šmartnem.
Celoten predvideni program bo moč uresničiti le, če bodo občine zagotovile polovico denarja za posamezno naložbo. Če tega denarja ne bo, ko bo na vrsti določena šola, se bodo lotili tiste investicije, za katero bodo zagotovljena občinska sredstva. Po sedanjih ocenah bodo prej naštete naložbe veljale okrog 800 milijonov tolarjev, kar je več, kot znaša celotni letošnji proračun kamniške občine.
F. SVETELJ
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, električnih štedilnikov, bojlerjev,
malih gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij.
SHARP SERVIS
MENGEŠ V?73 84 09
Šolski minister ponovno med kamniškimi ravnatelji
V soboto, 21. maja 1994, smo se kamniški ravnatelji po svečanem polaganju temeljnega kamna za popolno osemletko v Šmartnem že drugič v tem šolskem letu srečali i dr. Slavkom Gabrom, slovenskim ministrom za šolstvo in šport. Strokovno srečanje je potekalo v prostorih sedanje šole Šmartno, med udeleženci pa so bili poleg ravnateljev vseh OŠ v naši občini, SŠ Rudolfa Maistra in ZUIM-a še kamniški župan g. Lavrinc, predsednik IS g. Novak, svetovalec direktorja Zavoda RS za šolstvo in šport, vodja OOE Ljubljana g. Stražar, višja svetovalka Zavoda ga. Stankovič, sekretarka Sekretariata za družbene dejavnosti v Kamniku ga. Žni-dar, poslanec občinske skupščine g. Perčič.
Vsebina tokratnega pogovora je bila naravnana predvsem na finančno in zakonodajno stran sedanjega šolskega sistema. Zelo pohvalno in spodbudno je, da se je program iz tim. državnega šolskega tolarja začel uresničevati na samem začetku kar v naši občini. Prav pripravljenosti sedanje kamniške vlade in veliki angažiranosti vplivnih posameznikov gre zahvala, da smo pridobili državna sredstva že iz letošnjega proračuna.
Namenjena so gradnjam šol in s tem razbremenjevanju prostorske stiske ter odpravljanju dvoizmenskega pouka. Pri tem ni odveč povedati, da se je ob sprejemanju šolskega tolarja v državnem zboru odvijala prava tiha vojna, odločnosti šolskega ministra in prepričljivosti investicij-
skega programa pa gre pripisati ugoden razplet. Pred vrati je novo šolsko leto in neznanke v zvezi z lokalno samoupravo, zato nam je v pravo olajšanje republiški dogovor, po katerem bo Ministrstvo za šolstvo in šport začasno prevzelo občinske pristojnosti za osnovne šole.
S tem bo preprečilo morebitne težave in nesporazume, ki jih je moč pričakovati ob predlaganem številu novih občin. Ministrstvo bo nato na podlagi nadaljnje zakonodaje postopoma vračalo pristojnosti tistim novim občinam, ki bodo zmogle vzdrževati svoje šole.
V razpravi o šolski zakonodaji smo izvedeli, da je novi zakon o OŠ praktično pripravljen, pred uradno obravnavo bodo z njim seznajeni tudi osnovnošolski ravnatelji, predvidoma na jesenskem republiškem seminarju. Novi zakon predvideva poleg podaljšanega osnovnošolskega šolanja tudi integracijo-vključitev otrok s posebnimi potrebami v redno OŠ, strokovnjaki pa bodo morali še doreči, kjer so meje v naših šolskih pogojih, do koder omenjena vključitev otrok lahko seže.
Resda na ministrstvu pripravljajo še druge nujno potrebne zakone (zakon o gimnaziji, zakon o predšolski vzgoji), vendar je tudi res, da je sedaj veljavni zakon o OŠ prava cokla in ne sledi več udejanjeni prenovi osnovne šole.
V nadaljevanju je dr. Gaber večino časa namenil pojasnjevanju posameznih delov nove zakonodaje: za ravnatelje se predvideva visoka izobrazba, učitelji bo-
do še naprej lahko z višjo ali visoko izobrazbo, tudi plače bodo bistveno bolj raznolike kot doslej, kar bo omogočala kategorija napredovanja in uspešnosti dela vseh zaposlenih - od čistilk do ravnateljev. Zunanje preverjanje znanja osmošol-cev naj bi ostalo izven kriterijev za ugotavljanje uspešnosti posameznih šol; uspešnost ravnateljevega dela, na primer, bo merjena po kriteriju napredovanja, posebnih pogojev dela, presoje sveta šole...
Posebej nas je zanimalo vprašanje šolskih učbenikov. Pogajanja z založniki gredo h koncu. Za nas je najpomembnejše, da šolski tolar zagotavlja tudi razbremenjevanje staršev pri plačevanju šolskih učbenikov. Šole bodo namreč postopoma letno prejemale sredstva za ustanavljanje in oblikovanje učbeniškega fonda, v prihajajočem šolskem letu najprej za 8. razrede. Seveda ne gre za brezplačne učbenike, šole bodo staršem zaračunavale obrabnine, ta pa bo nadaljnji vir samoob-nove učbenikov po šolah.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da se bodo zdaj lažje našla sredstva za sistematično opremljanje šol z računalniki, prednost bodo imele šole, ki bodo vnaprej poskrbele za računalniško usposobljene kadre.
Ob vsem naštetem bi nas moralo preve-jati optimistično razpoloženje, saj se korenito spreminjajo pogoji našega dela po šolah. Nekako tako smo tudi zaključili pogovor s šolskim ministrom.
MARIJA MOJCA MALEŠ
Energetsko svetovanje za občane
Pomanjkanje zalog fosilnih goriv in uničevanje okolja zaradi nepremišljenega izkoriščanja naravnih zalog goriv ter njihove nesmotrne uporabe je spodbudilo prizadevanja za smotrnejšo in učinkovitejšo rabo energije.
Namen projekta »Energetsko svetovanje v Sloveniji« je spodbuditi učinkovito rabo energije in uporabo alternativnih virov energije v gospodinjstvih, kjer rabimo dobro tretjino končne energije v Sloveniji. Po ocenah strokovnjakov bi lahko z različnimi toplotno izolacijskimi sanacijskimi ukrepi na gradbenih konstrukcijah ter ogrevalnih sistemih prihranili dobro polovico energije potrebne za ogrevanje. Glede na to, da je Slovenija siromašna z energetskimi viri in je zato zelo odvisna od uvoza, moramo vsi prebivalci storiti vse za smotrno in učinkovito rabo energije. Varčevanje z energijo ima poleg zmanjšanja porabe energetskih virov tudi velik vpliv na zmanjšanje onesnaženosti okolja. Tako lahko energetsko svetovanje z odkrivanjem vzrokov za prekomerno rabo energije in s spodbujanjem energetsko varčevalnih ukrepov v zgradbah vpliva na manjšo rabo energije in varovanje okolja.
Izkušnje svetovalcev govorijo, da ljudje, ki hodijo po nasvete, predvsem sprašujejo, kako odpraviti posledice. Vsi bi radi kar čez noč rešili svoje težave, redko kdo pa se sprašuje, kje oz. kaj je vzrok njegovih težav. Svetovalci imajo nalogo, da v prvi fazi skupaj z občanom, ki je prišel po nasvet, poiščejo vzrok za veliko rabo energije v objektu. Na tem mestu se sama po sebi ponuja primerjava s splošnim zdravnikom, ki v prvem stiku s pacienti ugotavlja vzrok bolezni. Na osnovi podatkov in grobe analize objekta lahko svetovalec skupaj s stranko poišče najprimernejše rešitve, ki bi odpravile vzroke in zmanjšale rabo energije. To je prvi del, ki je za
občane brezplačen, saj *e financira iz državnega proračuna.
Naloga svetovalca je, da za vsak ukrep pripravi napotke in pove občanu na koga se lahko obrne in na kaj mora biti pozoren pri izvajanju ukrepov. Svetovalec torej ni tisti, ki bo sam opravil delo ali pripravil projekt, ampak bo pripravil sveto-vanca, da bo lahko z ustreznim znanjem pri projektantu, izvajalcu ali prodajalcu zahteval določeno uslugo, ki bo strokovno pravilna in kakovostna. To je zelo pomembno, saj bo občan znal naročiti potrebno opremo in nadzirati izvedena dela.
Občana želimo poučiti tudi o kakovostnih energetskih napravah. Na slovenskem tržišču se v zadnjem času pojavljajo vse mogoče energetske naprave iz uvoza, še posebno zaradi velikega razvoja uporabe zemeljskega plina, ki so velikokrat brez ustreznih potrdil o kakovosti ali pa jih v tujini, zaradi tehnične zastarelosti, ne prodajajo več. Samo z energetsko osveščenostjo bomo dosegli, da bodo pri nas prodajali energetsko kvalitetne naprave, ob njih pa bodo potrošniki dobili ustrezna potrdila in navodila za uporabo ter zagotovljen servis, kar je danes prej izjema kot pa stalna praksa.
Po nasvet k svetovalcu lahko pride vsakdo, ki bi iz kakršnegakoli vzroka želel zmanjšati rabo energije, se obnašati varčno in prispevati k učinkovitejši rabi.
Nasvet je namenjen tako no-vograditeljem, ki šele gradijo svojo zgradbo ali imajo samo projekt, kot tudi lastnikom obstoječih stanovanjskih hiš ali stanovanj. Energetski svetovalec svetuje pri izbiri ustrezne toplotne zaščite, ogrevalnega sistema, zamenjavi starih in neustreznih kotlov za centralno kurjavo, uporabi obnovljivih virov energije, zmanjšanju porabe energije itd.
V zadnjem času je tudi veliko vprašanj o izbiri ustreznega
goriva, kajti veliko ljudi ima slabe izkušnje iz preteklosti, ko je bila preskrba z ustreznimi gorivi nezanesljiva. Trenutno je na pohodu plin, ki se pojavlja kot ekološko čisto gorivo, njegova cena je konkurenčna in ljudje se sprašujejo, kako s čim manjšimi spremembami v ogrevalnem sistemu preiti na ogrevanje s plinom. Izbira ustreznega ogrevalnega sistema in goriva je odvisna od več dejavnikov, ki jih je potrebno analizirati. Kamnik je mesto, ki je na začetku uvajanja zemeljskega plina. Izdelan je kakovosten energetski koncept oskrbe z vsemi vrstami energije. Energetsko svetovanje lahko z nepristransko informacijo veliko pomaga občanom v pripravah na izvedbo plinifikacije in to bo ena njenih glavnih nalog.
Da je nasvet svetovalca lahko učinkovit in pravilen, se morajo občani pripraviti za razgovor z njim, tako da prinesejo s seboj ustrezno dokumentacijo. Kadar občani nimajo projektov, zadostuje skica hiše ali stanovanja, vedeti morajo, kakšne naprave imajo vgrajene, koliko goriva porabijo za ogrevanje in pripravo tople vode itd. Hkrati s temi podatki naj stranke pripravijo svoje ideje o rešitvi problema, ki jih bosta na osnovi podatkov skupaj s svetovalcem preučila in dopolnila ter našla tudi ekonomsko upravičeno rešitev.
Naloga svetovalcev je tudi sodelovati s šolami pri pripravi učnih ur, da bi spodbudili mlade k racionalni rabi energije, organizirali strokovna predavanja, namenjena občanom, in sodelovali pri pripravi energetskih konceptov mest.
V okviru projekta deluje trenutno v Sloveniji 10 energetsko svetovalnih pisarn, v katerih energetski svetovalci brezplačno svetujejo občanom.
Energetski svetovalci, ki delujejo v energetsko svetovalnih pisarnah, so strokovnjaki, ki so se za svetovanje dodatno usposobili na posebnem strokovnem tečaju. V letu 1992 se je
usposobila prva skupina 24. strokovnjakov, ki že deluje, v začetku letošnjega aprila pa se jim je pridružila še nova skupina 26. svetovalcev. Z novo skupino svetovalcev bomo ozemeljsko pokrili celotno območje Slovenije, kar bo omogočalo vsem prebivalcem priti do nasvetov o energijskem varčevanju.
Energetski svetovalci svoje znanje izpopolnjujejo na rednih strokovnih seminarjih, kjer se seznanjajo z novostmi s področja racionalne rabe energije, novih izolacijskih materialih in tehničnih novostih. Samo s sprotnimi obnavljanjem znanja in s poznavanjem novosti bodo lahko uspešno in pravilno svetovali. Vsi svetovalci so izbrani tako, da prihajajo iz okolja, v katerem svetujejo, zaradi dobrega poznavanja krajevne problematike in razmer.
Za strokovno vodenje in izvajanje projekta Energetsko svetovanje v Sloveniji skrbi Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, financira pa ga Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, ki jo bomo odprli 15. 6. 1994 ob 9. uri, bo delovala v prostorih Glavni trg 23 (zraven občine) vsak torek med 17. in 20. uro. Priporočamo, da občani predhodno najavijo svoj obisk po telefonu 831-470 vsak dan od 10. do 17. ure.
Istočasno obveščamo vse zainteresirane občane, da bomo v dvorani Veronika, Japljeva 2, dne 22. 6. 1994 ob 19. uri pripravili predavanje o gradnji sprejemnikov sončne energije po metodi naredi sam. Predavanje bo vodil vodja projekta gospod Matjaž Zupan, dipl. ing. Vabimo vse zainteresirane občane, ki bi želeli sami graditi sončne kolektorje, da se predavanja udeležijo, vse nadaljnje informacije pa bodo lahko dobili v energetsko svetovalni pisarni.
MATJAŽ MALOVRH, dipl.
Na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. I. RS, št. 27/94) Izvršni svet SO Kamnik po sklepu 79. seje z dne 25. 5. 1994 in SKB banka, d.d., PE Domžale-Kamnik objavljata
JAVNI RAZPIS
A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM
1)
Posojila so namenjena mladim družinam za:
- nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja,
- za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja,
- za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava).
Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom,
v kateri nobeden od staršev ni starejši od 37 let.
2)
Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala sledeča merila:
- stanovanjske razmere,
- socialni položaj,
- ekonomski položaj,
- zdravstvene razmere. 3)
Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati:
- da so državljani Republike Slovenije,
- da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik, da na naslovu tudi resnično prebivajo ter da se tudi objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik,
- da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik stanovanja, katerega je odkupil po določbah Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS. št. 18/91,
- da so kreditno sposobni. 4)
Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti točno izpolnjen in ga dobijo v sprejemni pisarni SO Kamnik (soba št. 1 v pritličju) in vlogi priložiti še:
- veljavno gradbeno dovoljenje ali veljavno odločbo o priglasitvi del, zemljiškoknjižni izpisek (ne sme biti starejši od 7 dni),
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu (izdaja SNZ občine Kamnik),
- potrdilo o stalnem prebivališču (izdaja SNZ občine Kamnik),
- potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 1993 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo) v primeru brezposelnosti mora predložiti potrdilo Zavoda za zaposlovanje;
- potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti;
- potrdilo Centra za socialno delo, če prosilec uveljavlja status samohranilca ali drugo dokazilo o nepopolnosti družine;
- sodno overjeno kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja oz. hiše,
- potrdilo o državljanstvu. 5)
Višina razpoložljivih sredstev znaša 98,300.000,00 SIT. Doba vračanja odobrenega posojila je 4 leta. Obrestna mera za posojilo je sestavljena iz realne obrestne mere 4%, ki se ne spreminja in z dosežene mesečne rasti drobnoprodajnih cen v tekočem mesecu, ki ohranja realno vrednost posojila.
Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca.
Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnih posojilojemalca in predračunske vrednosti. Najnižji znesek posojila je 500.000 SIT. Posojilo, ki bo dodeljeno občanu, ne sme presegati 50% predračunske vrednosti. Odobreno posojilo banka zavaruje na naslednji način:
- poroštvo kreditno sposobnega poroka,
- zavarovanje posojila pri zavarovalnici,
- vknjižba hipoteke na nepremičnini. 6)
Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila: Občani, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v vložišču SO Kamnik, najkasneje do vključno 30. 6. 1994. Nepopolne vloge in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija Izvršnega sveta obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. Predlog bo posredovala Izvršnemu svetu SO Kamnik v potrditev najkasneje v roku 60 dni po zaključku razpisnega roka. Po potrditvi liste upravičencev s strani Izvršnega sveta, bodo o le-tej obveščeni vsi udeleženci razpisa.
B) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV
Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov.
Višina razpoložljivih sredstev znaša 65,500.000,00 SIT. Določila razpisa za dodeljevanje stanovanjskih posojil mladim družinam se smiselno uporabljajo tudi za dodeljevanje posojil pod to točko. Prosilci morajo dodatno predložiti še:
- potrdilo pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da je objekt spomeniško zaščiten. Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov.
Obravnavajo se tudi vloge prosilcev, ki nimajo stalnega bivališča v občini Kamnik.
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Sekretariat za okolje in prostor občine Kamnik (tel. št. 831-503).
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
in
SKB BANKA, D.D., PE Domžale Kamnik
Slovenska pomlad v Tunjicah
Vasica Tunjice... Razmetana po hribih in dolinah, med sadnimi plantažami, travniki in gozdovi, med njivami, ki trmasto kljubujejo hribovitemu svetu in bogato rodijo. Vasica, ki ni zrastla od družbene pomoči in posojil... Vasica, ki je zrastla in se ohranila na žuljih domačinov, ki jih ni upognil ne breg, ne ilovica, ne plazovi. Vasica, ki jo je globoko zaznamoval živelj, povezan z zemljo in domačijami, ki so se pred stoletjem po hudem potresu obnovile ali na novo pognale svoje temelje. Kot da bi nesreča pred tistimi davnimi leti domačine za vse večne čase povezala v eno, saj še danes zanje velja, da malce samosvoji in trdi ljudje držijo vkup in si zaupajo.
Koliko spominov je zapisano v knjigi krajanov, v katero je zapisoval prav vse dogodke že župnik Matija Kralj davnega leta, ki sega še v prejšnje stoletje. V čas, ko se je za pot iz Kamnika v Tunjice še pobirala mitnina. V goldinarjih ... Natančni mož je popisal prav vse do zadnjega beliča, ki je šel za razvoj kraja in obnovo vasi. Strogemu možu pa niso ušli niti
Neizbrisen pečat je, ne le Tunjicam. ampak vsej zemljici slovenski dal tudi domačin dr. France Štele, častni mož Kamnika in znameniti slovenski umetnostni zgodovinar. Ponos Tunjičanov ... Steletov rod še živi v Tunjicah in tako bo še dolgo. Gospod Peter Štele, krepak petinšestdesetletnik ne more skriti zadovoljstva ob tem, da bo njegovih devet otrok ohranilo družinsko ime. A ne le ohranilo, tudi poskrbelo, da se, kot sam pravi, v njegovi družini klobuk še dolgo ne bo prevrnil.
Zato ni naključje, da so si kamniški socialdemokrati izbrali prav to vasico za praznovanje petega rojstnega dne svoje stranke. Tunjičani pa so jih z veseljem sprejeli, kajti vedeli so, da ne gre za politično manifestacijo, pač pa za taborsko srečanje, kjer se bodo zbrali vsi dobromisleči Slovenci, ki jim je mar za narodovo identiteto.
Na travnati zaplati pred šolo, ki bi jo pred leti skoraj odnesel plaz, se je res zbrala pisana druščina obiskovalcev: prišli so domačini-kmetje in delavci, prišli so iz okoliških krajev in vasi in prišli so tudi tisti iz me-
dan slovenske vojske. Brez svojega junaka, kajti Janez Janša je bil v tej prelepi, od sveta in politike pozabljeni vasici, nad katero so se menjavali oblaki s soncem. Bilo je vsega po malo, kar je po svoje škoda, saj bi se v jasnem vremenu pogled ujel v slovenskega očaka - Triglav.
A bilo je vsega ravno prav za upanje, da se bodo vremena Kranjcem le začela jasniti...
Tabori na Slovenskem nekoč in danes
O zibelki narodnostnega prebujanja, o nekdanjem hrepenenju po narodni enotnosti je zbranim v Tunjicah spregovoril Igor Podbrežnik, predsednik kamniških socialdemokratov. Prebudil je zgodovinski spomin na taborsko gibanje v drugi polovici 19. stoletja, ko so se široke ljudske množice zbirale pod milim nebom, ne glede na družbeno razsloje-nost. Kmetje, meščani, inteligenca, duhovščina in tudi politično različno usmerjeni ljudje so se zbrali na taborih, kjer so se kalile zahteve po takrat Ze-dinjeni Sloveniji. Prebujala in krepila se je politična in kultur-
Lepe in prijazne Tunjice so sprejele veliko ljudi.
tisti, ki so na Sv. Ano nedeljo ostali pri štantih pred cerkvijo, namesto da bi šli k maši. Prav vsi so zapisani v znameniti knjigi, kakor tudi spogledljivke, še posebno hud pa je bil na vse, ki so rade plesale. Pisali so se lepi in težki trenutki, nikoli pa se v knjigo krajanov ni zapisala goljufija.
V vasico niso prihajali pomembni politični možje. Kar jih je kdajkoli bilo, bi jih lahko spravili za eno mizo. A vasica je premogla ljudi, ki so s svojim iskrivim in zavednim duhom dahnili kraju kulturni razcvet. Še dandanašnje dni se preneka-teremu Tunjičanu razleze pre-šern nasmeh na obrazu ob spominu na ljudske igre, ki so se igrale na zaplati pod cerkvijo. Med njimi tudi Miklova Zala... Ta kos zemlje, prepleten z davnimi spomini, se še vedno imenuje »na prosveti« ... Učiteljice Ive med njimi že dolgo ni več, je pa tisoč spominov nanjo. . .
sta... »Bil je dan in bila je noč in šesti dan...,« je slikovito dejal mladi župnik Pavle Ju-hant, o katerem vedo vaščani povedati veliko dobrega. Ni tako natančen in strog, kot stari gospod Kralj, a čisto prepričani le niso, da tudi sam ne piše skrivaj kakšnih majhnih grehov krajanov. Je pa mlad, iskriv, svoboden duh, ki po cerkveni službi rad skoči v športna oblačila in hajd .. . Zdaj z maratoncem Mravljetom po Sloveniji, da mu lajša dolgo pot, zdaj se z vaškimi nogometaši podi za žogo v okolici Kranja, kjer je nekoč opravljal svoje delo. Zanesljivo pa drži eno: mladega moža so Tunjičani vzeli za svojega.
Bila je sobota popoldne na travniku pod šolo v Tunjicah, od koder je pogled drsel na sadne plantaže in se ujel v zvonika in prekrasno bakreno kupolo Sv. Ane. Isti dan, ko so na Štajerskem koncu praznovali
na zrelost slovenskih množic.
»Prav zrelost vseh slojev slovenske družbe je zdaj na hudi preizkušnji in potrebna samozavesti in samospoštovanja. Ne, da bi Slovencem očitali nezrelost, a kritičen pogled nam jasno razkriva neustreznost in tudi sprevrženost današnjega slovenskega političnega in družbenega trenutka.
A samo nostalgično obujanje
in koprnenje po narodni identiteti ne bo prineslo prave preobrazbe. Potrebno bo mnogo več. Zato naj bo to srečanje tudi priložnost, da vsak sam pri sebi naredi majhen korak k zrelosti. Sicer bo slika razporeditve moči v državi ostala takšna, kot je, pa čeprav je povsem drugačna od volje volivcev. In v gospodarstvu se bodo še naprej spodjedale narodove najbolj vitalne moči in bo družbena lastnina še naprej spretno ponikala v skrivnostne kanale posameznikov,« je med drugim dejal Igor Podbrežnik.
Odgovornost tudi za tisto, česar ne naredimo!
Odgovornost je velika za tisto, kar naredimo in še večja za tisto, česar ne naredimo, je razmišljal Mihael Novak, ki se je z veseljem pridružil socialdemokratskemu taboru v Tunjicah. Življenje ceni ljudi le po tem, kar naredijo in dajejo drugim. Resnica, poštenost in zavezanost obema pa je tisto, kar mora ljudi združevati. Moralna preobrazba naroda je nujna in šele tedaj bo lahko sledila preobrazba na vseh drugih področjih življenja ljudi.
Le skupaj — do zmage
Tako so razmišljali številni domačini in tudi številni govorniki iz kamniških političnih strank. Globoka vrzel je nastala potem, ko so se razšle nekdanje Demosove stranke. Kako lepo je bilo pred štirimi leti prav tu, v tej vasici, ko so se veselili Demosove zmage na volitvah. Marko Magister, predsednik kamniških krščanskih demokratov, je pripovedoval o neizbrisnem pečatu, ki so ga kamniškemu življenju dale stranke, združene v Demosu. Tone Štele, predsednik krila Narodnih demokratov, je bil človek, ki je tega dne iz spomina dvignil ime častnega zgodovinarja in soimenjaka dr. Stele-ta. In on je bil tisti, ki je zbrano množico opozoril na božjo zapoved - ne kradi! Stranke morajo najti skupno pot, kot jo že desetletja in stoletja ubirajo Tuničani in kljubujejo prav vsem, je trdno pristavil še tretji Štele - Peter, kmet, cerkveni ključar in mož zdrave pameti. Da, skupna pot bo prava in edina pot, zato lahko to srečanje poimenujemo ne le kot taborsko srečanje, ampak kot Pot k bližini, je dejal Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke.
Precej in preveč smo si bile stranke daleč in to so znale izkoristiti tiste, ki si prizadevajo
Janez Janša govori zbranim na TABORU SDSS v Tunjicah
za ohranitev »kontinuitete« stare oblasti, z vsemi privilegiji vred.
Morda pa smo Slovenci svojo državo, ki smo jo zahtevali leta 1989 z majniško deklaracijo, dobili na preveč lahek način, da je nismo znali ceniti in obvarovati za vsako ceno, še preden smo izpolnili vse zahteve?! Je to mar vzrok, da je zdaj vznikla nova Manjiška deklaracija, da bi staro oživila in dokončala?!
Zakaj nekatere stranke praznujejo rojstne dneve, druge pa ne?
Kadar Janez Janša spregovori, to stori mirno, odločno in jasno. Ne dviga glasu, ker govori iz sebe. Janez Janša, predsednik slovenskih socialdemokratov, govori tako, da ga vsakdo razume - naravnost. Zakaj torej nekatere stranke praznujejo rojstne dneve, druge |ja ne? Pravi, da imamo v Sloveniji dve vrsti strank: stranke, ki jih je rodila slovenska pomlad, in stranke, ki svojega rojstva ne znajo natančno opredeliti - je bilo to pred petimi ali pred petdesetimi leti?! Enaka razdvojenost se jih loteva pri rojstnem kraju: Čebine, Vukovar, Kočevski Rog...? So stranke, porinjene na »desno«, zato da bi jim umetno prilepili nazadnjaštvo; a to ni nič hudega, saj hrepenenje po ohranitvi narodne identitete vedno sodi k spoštovani zgodovini naroda. In so stranke, ki so se umetno poimenovale »levica« in »sredina«, kajti tam ni nikogar, ki bi živel od lastnega dela, na sredini pa so njihovi dediči.
Zato je Janez Janša bolj kot kdajkoli doslej prepričan, da je treba združiti vse moči in sile zavednih in poštenih Slovencev, da bodo lahko zamajali moralne, a tudi materialne privilegije dedičev starega režima.
Sicer bo moralo preteči še pol stoletja »prehodnega obdobja«, v katerem bo slovenska sodna oblast, še vedno nereformirana, uporabljala jugoslovanski kazenski zakonik, in obdobje, ko bo zagotovljena tudi »kontinuiteta« stare oblasti in privilegijev.
Zbrani na taboru pa so praznovali!
Da, rojstvo tabora svobodo-mislečih ljudi in peti rojstni dan socialdemokratov.
Le urica suhoparne politike, pa je bilo v Tunjicah zopet veselo. S Tunjiškim in hkrati Kamniškim edinim oktetom, ki prepeva kot slavček. Potem jo je urezal ansambel Nagelj, da se je slišalo daleč naokoli. Zadišalo je po dobrotah domačih gostilničarjev, otroci pa so se oblizovali po dobrem sladoledu. Mala vasica je bila polna veselja.
Le kaj bi stari župnik Kralj zapisal o tem popoldnevu v svojo knjigo krajanov? Morda, da se je zbralo okoli petsto ljudi od blizu in daleč; kmete bi pohvalil, da so odložili košnjo, ženskam pa ne bi zameril, četudi so se veselo zavrtele. Kajti to ni bil delovni dan in ni bil praznik gospodov. Bil je praznik, namenjen pravici, ki se je tistega popoldneva prelivala v vasici, nad katero ni upalo niti deževati.
IVANA SKAMEN
PRIPIS: Naj pa malce samosvoje, a poštene tunjiške duše le ne pozabijo zapisati v svojo dragoceno knjigo dogodek, skrit pod geslom DRŽIMO SKUPAJ. Kajti Tunjičani so se le nekaj dni kasneje složno odločili za samoprispevek, ki jim bo olajšal pot na Gorenjsko in ozaljšal domači kraj.
Pa naj še kdo reče, da so tunjiške »kumare« po pravici dobile nagajivi vzdevek?!
Kongres stranke Zelenih Slovenije v Kamniku
AV SERVIS RTV KONCIUA in TRGOVINA
Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Prodaja na obroke:
- TV, videorekorderji, akustika
- SATELITSKE ANTENE
Odprto od 9. do 12 in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Kamnik bo 11. junija 1994 gostitelj kongresa stranke Zelenih Slovenije, ki bo obenem praznovala peto obletnico nastanka.
Na isti dan, 11. junija 1989, je v ljubljanskem Mostecu nastala stranka, v kateri so se združili pripadniki civilnodružbe-nih gibanj, priznani aktivisti za varovanje okolja in ljudje, ki vedo, da brez. odločne akcije Sloveniji in svetu ni rešitve.
Kot stranka smo se oblikovali zato, ker želimo biti zraven pri sprejemanju najbolj pomembnih odločitev, v parlamentu, tako kot vse stranke Zelenih v Evropi.
Kako organizirani?
Zelene sestavljajo številni občinski in regijski odbori, ki imajo pri svojem odločanju popolno svobodo. Vsi odbori s svojimi predstavniki sodelujejo pri delu organov Zelenih.
Najvišji organ Zelenih je skupščina, ki se sestane vsaki dve leti, sestavljajo pa jo delegati vseh občinskih in regionalnih odborov .
Kakšne so obveznosti članov?
Najpomembnejša obveznost je uresničevanje našega programa varovanja okolja.
Kakšne »koristi« imajo člani zelenih?
Predvsem lahko vplivajo na sprejemanje odločitev, ki zadevajo večino ljudi. Lahko kandidirajo na listi stranke za poslance v občinskih in v državnem parlamentu ter s tem dobijo možnost, da lahko neposredno uveljavljajo tudi svoje poglede in predloge za reševanje problemov, ki tarejo njega in druge ljudi.
Za kaj se zavzemamo Zeleni?
V imenu volilcev se zavzemamo za varovanje narave, za zdravo in naravno okolje, za uporabo cenenih in obnovljenih energetskih virov, za pristne medčloveške odnose, za prijateljstvo in sožitje med ljudmi, narodi in državami, za bogate in srečne ljudi, za svet brez jedrske energije, za uravnotežen razvoj naše drža-
ve in planeta, za poštenost, enake pravice za vse ljudi in za zadovoljnega človeka, ki živi z naravo, država pa mu pri tem pomaga. Prizadevamo si, da bi vsi ljudje resnično sodelovali pri demokratičnem spreja-manju odločitev, ki urejajo njihovo življenje. Tudi zato, ker nas skrbi za ljudi, živali in rastline, ki se bodo šele rodili.
Res je, da smo se Zeleni v določenem obdobju razdelili in da je del stranke, predvsem funkcionarjev, ustanovil Zelene, eko-socialno stranko. Večina članstva pa je ostala v vrstah »stare« stranke ZELENI SLOVENIJE, eko-socialni del pa se je »utopil« v stranki Liberalnih demokratov.
ZELENI SLOVENIJE so se odločili, da kongres stranke organizirajo v Kamniku zato, ker je kamniški odbor Zelenih eden najbolj delavnih in mu s tem želijo izreči priznanje, Zeleni Kamnika pa želimo našim kolegom iz vse države predstaviti lepote našega mesta in okolice ter po svoje prispevati k njegovi promociji.
ZELENI KAMNIKA
Na Starovasnikovem grobu
Ko je naš rojak Jurij Staro-vasnik 26. 6. 1773. promoviral za doktorja fiziologije in zdravilstva (materiae medicae) na Dunaju, ga je poslal naslednik umrlega Gerarda van Swietena dr. Anton Freiherr von Sto-ereck na univerzo Alberta Ludviga v Freiburg v Breisgau, takrat še delu Avstrije. Kot redni profesor, rektor univerze in trikratni dekan medicinske fakultete, vsepovsod visoko spoštovan in cenjen, je po 18. letih profesure umrl star 44 let, najbrž kot žrtev svojega zdravniškega poklica, saj je opravljal tudi zdravniško prakso.
Zaradi nadaljnje raziskave njegovega življenja in dela je pripravila Sekcija upokojencev Zdravniškega društva Slovenije skupno z Inštitutom za zgodovino medicine pri medicinski fakulteti univerze v Ljubljani tridnevno strokovno ekskurzijo v Freiburg. Potovanje sta organizirali predsednica Sekcije dr. Betka Vrančič in predstojnica Inštituta mag. dr. Zvonka Zu-panič - Slavec. Na dolgi poti nas je vodil dr. Niko Sadnikar, »neutrudljivi vir energije«, kot ga je poimenovala dr. Slav-čeva.
Iz Ljubljane smo se odpeljali 17. aprila prek Karavanškega predora proti Salzburgu. mimo pravljičnega Traunsteina in po južni strani Chiemskega jezera, kjer še danes iščejo razni pustolovci zlati zaklad, katerega naj bi v jezero po končani vojni skrili Nemci. Dr. Sadnikar nam je govoril o nesrečnem, umetnosti predanim kraljem, Ludvi-gu II., ko pa smo se približevali Miinchnu, pa o zasebni umetniški šoli Antona Ažbeta in naših impresionistih, posebej o Ivani Kobilci. Spomnil se je znamenitih slikarjev, štukater-jev in kiparjev bratov Cosmasa Damijana in  Egida Ouirina
Asama in njunega dela pri graditvi cerkev Janeza Nepomuka in sv. Štefana v Miinchnu.
Zaradi časovne stiske smo morali žal opustiti obisk Trubarjevega Tiibingena in smo obiskali bližnje taborišče Dac-hau, postavljeno namenom v najbolj nezdravo okolje, katerega se »je življenje ogibalo tisočletje, ker je tam prežala smrt«.
Šli smo mimo zloglasnega »apelplaca«, mimo krematorija in zaplinjevalnice ter se ustavili pri plošči s svečano zaobljubo v petih jezikih - NIKDAR VEČ. Ob spomeniku, stilizirani oeraii z bodečo žico in zoglenelimi trupli, smo se spoštovanjem spomnili na 148.806 uničenih taboriščnikov, med njimi 500 Slovencev. Osebno sem se spomnil mojega plemenitega, nepozabnega vzornika in učitelja dr. Iva Potokarja, ki je končal v taborišču tik pred prihodom zaveznikov.
Na večer smo prispeli v Freiburg; namestili smo se v bližnjem mestu Rieglu pod goro Kaiserstuhlom. Ob prihodu nas je pričakal ljubeznivi dr. Peter Pintar. Naslednji dan smo pričeli z ogledom Freibur-ga, »najbolj sončnega mesta Nemčije«, središča Schwarz-walda, ležečega sredi baden-skih vinogradov. Mesto je kulturno in turistično središče, z na vsakem koraku vidnimi sledovi slavne, nad pol tisočletja stare univerze z dvajset tisoč študenti. Življenje pa pope-struje sosedstvo s Francijo in Švico. Tu ne rabiš avtomobila, na cilj prideš s kolesom, cestno železnico ali avtobusom. Stari del mesta je zaprt za avtomobilski promet. Veliko je najrazličnejšega cvetja, številnih parkov in skrbno urejenih vrtov.
Ceste so tlakovane s kamni.
nabranimi v Renu in Dreisa-mu, ki teče skozi mesto. Zanimiva posebnost so številni mozaiki, ki ponazarjajo značilnost hiš, pred katerimi so položeni, razna cehovska znamenja, znake obrti, grbe, simbole oblasti in cerkve ipd. Prek starih ulic. pravijo jim »gasle«. se vijejo potočki s plitvo studenčnico, imenujejo jih »bachle«, v katerih čofotajo in se zabavajo otroci.
Nad mestom kraljuje mogočna romansko gotska katedrala, zgrajena pred mnogimi stoletji. Masivno podnožje prehaja v osmerokotni stolp, ki se končuje v višini 115 m s slokim visokim luknjičastim stolpičem. Tri podolžne in ena prečna ladja razmejujejo visoki gotski stebri, cerkev krase čudovite poslikave, bogati oltarji, številni kipi raznih vladarjev in svetnikov v notranjščini in na pročeljih iz 14. stoletja. Pestre vitraže, delo slovitega Hansa Holbeina, diskretno osvettjuje-
Portret dr. Starovasnika, neznanega, najbrž francoskega slikarja.
jo mračno notranjost te resnične lepotice. Grandiozna in neopisljivo lepa sta tudi oba gotska vhoda v katedralo.
Mimo poslopja Gospodarske zbornice, gotskega magistrata
s spomenikom frančiškana Konstantina Andlicha — Schwarza, izumitelja smodnika, in stare univerze smo odhiteli na pokopališče sv. Mihaela. V svečanem mraku starih dreves in v nebrzdano rastočem zelenju stoji spomenik prof. dr. Jurija Karola Starovasnika, s čudovitim reliefom zdravnika z bolnikom. V kratkih besedah smo se spomnili našega spoštovanega rojaka, navedli besede njegovih prijateljev pod reliefom, s katerimi ga slavijo kot zdravnika in najboljšega človeka. Omenili smo tudi osmrtnico Engelberta Kliipfla z opisom njegove življenjske poti in prezgodnje smrti z zaključno elegijo v klasičnih distihih, v kateri vabi mladino, potomce Fojba in Celsusa, naj krase grob »Starovasnika, Kranjca po rodu in najimenitnejšega doktorja apolinske znanosti«. Zastopnika kamniške občine dipl. iur. Dušan Žu-mer in ga. Biserka Močnik sta položila na grob lovorjev venec in prižgala svečo s simbolom Kamnika, Malim gradom, darilom našega svečarja Antona Steleta. Š kratkim molkom smo počastili njegov spomin.
Popoldne nas je sprejel na Inštitutu za zgodovino medicine univerze ljubeznivi prof. dr. Eduard Seidler, vodja inštituta, s svojima mladima asistentoma. V imenu Občine Kamnik in Kluba intelektualcev ga je pozdravil g. Dušan Zumer in mu izročil za spomin kamniško majoliko in monografiji o Kamniku in Sloveniji. V imenu Zdravniškega društva Slovenije je izročil pozdrave prof. dr. Milko Vargazon, hkrati pa pozdravil in se zahvalil za njegov trud z nami dr. Petra Pin-tarja in mu izročil knjigo Zakladi Slovenije.
Dr. Seidler nam je nato go-
Polaganje venca na grob dr. Terčelj)
voril o novih smereh v preučevanju zgodovine medicine, slavil dr. Starovasnika in nam povedal nekatere podrobnosti o njem ter si zaželel nadaljnjega sodelovanja, posebej pri ovrednotenju njegovih znanstvenih razprav. Povedali smo še, kako nameravamo počastiti doma Sadnikarjev spomnin ter izrazili željo, da bi v Sloveniji ob tej priložnosti radi pozdravili njihove zastopnike.
Za konec nas je popeljal dr. Pintar še na ogled meste Bre-isacha, v katedralo sv. Štefana z lesenim, neobarvanim, kot najfinejše čipke izdelanim tridelnim oltarjem, delo Hansa Loia iz šestnajstega stoletja, ter s freskami slovitega Martina SCHONGAUERJA, sodobnika in prijatelja Albrechta Diirerja. Skoro pod seboj smo videli reko Ren, francosko me-
Jurija Starovasnika. (Foto dr.
sto Colmar in gričevnate Vo-geze.
Naslednjega dne, 19. aprila, smo se napotili proti domu prek Paracelzovega Bazla, s postankom v Luzernu ob Vi-erwaldstatskem jezeru. Sprehodili smo se prek novega lesenega mostu, stari je pred nedavnim pogorel, ki iz stareja dela mesta vodi v novi del. Zal je bilo nebo oblačno in nismo mogli videti gorskih masivov Pilatusa in Rigija.
Mimo Milana, Verone, Padove in Benetk smo prispeli pozno zvečer v Ljubljano, potem ko so nas prijazni šoferji turističnega podjetja Nered, med njimi tudi naš Marjan Ma-zovec, varno in po skoro 2.000 prevoženih kilometrih pripeljali domov. Iskreno se jim zahvaljujemo.
Dr. SVETOZAR FRANTAR
Na kratko
Mariji Mrak v slovo
Tisto sredo dopoldne, ko smo se zadnjič videli, smo preživeli delovno. Naš sestanek je bil združen s pri-hajočimi ljudmi in njihovimi problemi. Kako nesebično in sproščeno si se pogovarjala z vsakim in o vsem. Ko smo odhajali iz dvorane, se naše besede niso ustavile, še v avli smo govorili in si pred odhodom dejali, da se še vidimo.
Toda videli se nismo več. Odšla si, tiho - nenadno, ne da bi se poslovila. Toliko besed je ostalo še v tebi, toliko neizrečenih misli.
Naše društvo si vodila z veseljem, z zanosom, s srcem, delovno in dosledno. Izvolili smo te za predsednico, ker smo vedeli, da si ena najboljših. Skupaj smo reševali probleme in skušali biti najbolj uspešni.
Bila si ena od nas, ki nas je vojna zaznamovala. Tvoj oče je bil partizan, tebe pa so komaj trinajstletno z družino odpeljali v nemška taborišča. Vse trpljenje tistih težkih dni je ostalo v tebi. Vsa neizjokana bolečina je ostala v tvojem srcu
in to težo si nosila vse življenje v sebi.
Po vrnitvi v osvobojeno domovino nismo imeli svojega otroštva, saj je v nas intemirancih ob vsem hudem vse umrlo. Nismo iskali sreče in igre... Za nas je bila sreča vrnitev, za nas je bila igra delo, za nas je bila ljubezen domovina.
V tistih težkih povojnih dneh si se z vso vnemo in voljo podala na pot za življenje. Ni ti bilo lahko, a uspelo ti je in bila si ena' najboljših.
Se v zasluženem pokoju si se razdajala, ustvarjala in bila uspešna, bila si enkratna, bila si popolna. S tvojo veliko prizadevnostjo nam je uspelo pripeljati naše društvo na takšno raven.
Tvoja pot se je končala veliko prezgodaj. Bila si še vsa polna novih misli, novih želja, novih idej.
Nekako se ne znajdemo, ne moremo verjeti, da tebe ni več.
Pogrešali te bomo, draga Marija.
DRUŠTVO IZGNANCEV i KAMNIK
Urejanje pašnikov v Bistričici
Na pobudo Kmetijsko gozdarske zadruge Kamnik bodo v Bistričici uredii okrog 11 ha pašnikov, last Franca Gradiška s Kregarjevega. Doslej so na teh površinah pasli lahko le osem govedi, po izvedeni agromelioraciji pa se bo njihovo število skoraj podvojilo.
Od 1,275.000 SIT, kolikor bodo stala ureditvena dela, bo tri četrtine zagotovila država preko programa za celostno urejanje podeželja, ostalo pa lastnik zemljišča.
Izvršni svet je že predložil občinski skupščini predlog ustreznega odloka, ki je pogoj za pridobitev republiških sredstev.
Kulturni dom last občine
Občina je od Kemijske industrije Kamnik za 140 milijonov SIT odkupila Kulturni dom s pripadajočim zemljiščem in parkirišči. Tako je bila izpolnjena želja mnogih Kamničanov in poslancev občinske skupščine, da bo Kamnik seveda z ustrezno preureditvijo spet prišel do kulturne dvorane. Stranske prostore (restavracijo, malo dvorano, strelišče in več manjših prostorov) pa bo občina prodala. Razpis za prodajo je bil objavljen v prejšnji številki Kamniškega občana.
Kupec restavracijskih prostorov bo moral prevzeti tudi osem delavcev KIK, ki so zaposleni v restavraciji. Skupna izklicna cena vseh prostorov, ki jih občina prodaja, znaša nekaj čez 82 milijonov SIT.
Občina mora pokriti razliko plače delavkama knjižnice
Po sklepu Sodišča združenega dela v Ljubljani je Matična knjižnica Kamnik dolžna izplačati svojima delavkama Marti Grk-man-Repolusk in Francki Starovasnik skupaj 461.843 SIT zaradi prikrajšanja pri plači v letih 1991 in 1992.
Ker Matična Knjižnica nima predvidenih sredstev v ta namen, bo to razliko moral dodatno pokriti občinski proračun.
Po sklepu izvršnega sveta pa bo občinski javni pravobranilec v imenu občine kot ustanovitelja knjižnice zoper Sašo Kos, takratno v. d. ravnateljico, vložil tožbo za odškodninsko terjatev.
V Tunjicah so se odločili za samoprispevek
V krajevni skupnosti Tunjice so se v nedeljo, 29. maja, ko so odločali o novi občini, odločili tudi za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka za nadaljnja štiri leta. Tunjičani so se kar z dobrimi tri četrtine glasov volilcev, ki so glasovali, odločili, da bodo tudi v prihodnje pomagali urejati cesto od Laniš do Sidraža in nekaterih ostalih cest ter nekatera druga dela.
Od vseh 330 tunjiških volilcev jih je na referendum prišlo 330, od teh pa jih je bilo za samoprispevek, ki bo znašal poldrugi odstotek od neto plač, 225.
Volčji Potok: »Da« za golf igrišče
Na poizvedovalnemu referendumu, ki ga je v zvezi z nameravano gradnjo golf igrišča v Arboretumu razpisal svet KS Volčji Potok, se je večina občanov, ki so glasovali, odločila za podporo tej zamisli. Od 184 udeležencev referenduma se jih je namreč 100 izreklo za. Seveda prebivalci Volčjega Potoka pričakujejo, da bo imela krajevna skupnost od izgradnje tega objekta tudi določeno materialno korist pri urejanju komunalnih in drugih problemov kraja.
Veronika brez Verige?
Če bo občinska skupščina sprejela predlagano spremembo odloka o ureditvi cestnega prometa, ki ga je določil izvršni svet, potem verige s ključavnico na parkirišču za kavarno Veronika kmalu ne bo več. Seveda tudi ključarji ne bodo več potrebni. Izvršni svet je namreč upošteval pripombo, dano na seji občinske skupščine, da je treba to parkirišče odpreti tudi za obiskovalce mesta. Ugotovil je namreč, da stanovalci Šutne, zanje je bil ta prostor rezerviran, parkirišča ne uporabljajo.
Med javne parkirne površine pa niso mogli uvrstiti parkirnih prostorov pri nekdanji tovarni usnja, ker so s preverjanjem lastništva ugotovili, da ne gre za javne površine.
Ker se na seji skupščine niso mogli odločiti za nobeno od predlaganih variant glede enosmernosti Kolodvorske ulice, je izvršni svet v predlogu odloka ponudil rešitev, po kateri bo del Kolodvorske ulice v smeri od Ambroža do križišča s Streliško enosmeren, ostali del do bivše knjižnice pa bo ostal dvosmeren.
(fs)
UjDKOK
Na pobudo DZS in revije OTROK IN DRUŽINA Matična knjižnica Kamnik in Klub staršev prirejata
v sredo, 15. junija 1994, ob 19. uri v Matični knjižnici Kamnik
pogovor na temo DRUŽINA V LETU DRUŽINE
Gostja bo Biserka Marolt-Meden,
urednica revije OTROK IN DRUŽINA!
Pokrajinske strelice
Epidemija utrujenosti pokosila volivce
»Hvala, ker ste me spustili v hišo!« slišim govoriti napovedovalca po radiu.
»Kakšno hišo in kdo te je spustil!? Ne me zezat!« pomislim. Ugasnem ga. Odidem v kuhinjo. Posoda od včeraj, hrana od včeraj, smeti od včeraj. Tudi jaz sem od včeraj. Pospravim.
Pogledam skozi okno in vidim kmeta, ki s traktorjem gnoji polje. Cela Duplica smrdi.
»Ne vem, kdo se je spomnil zgraditi bloke sredi polja! Genijalec!« zagodrnjam. Danes sem res slabe volje. »Pa naj še kdo reče, da je pri nas dober zrak!«, zazeham. Utrujena sem, razdražljiva.
Vem, da se bo vreme spremenilo. Vsi sosedje govorijo, da jih trga po kosteh. Slovenci smo res bolan narod. i
Odlistam časopis. Berem o polomiji, o zaušnici, o bojkotu. Všeč mi je in si mislim, da je mnogim.
»Politična posilstva so vedno takoj razkrinkana,« se zarežim. Zloba, kljubovanje, apatičnost? Kdo ve, morda utrujenost? Kdo ve, zakaj sem v nedeljo šla tolikokrat mimo volišča? Nisem bila edina. Sem pač pesimist. Pesimist je optimist z izkušnjami.
Politik si pesimizma ne sme privoščiti. Pa si lahko neznanje? Retorično vprašanje. Preveč me boli glava, da bi odgovorila. Boli od groženj. »Upoštevali bomo le tiste, ki bodo prišli volit,« so nam žugali z oltarja. Če prevedem, tisti, ki nismo šli obkroževat za ali proti, za slovensko oblast ne obstajamo več. Državljanska neposlušnost se zdaj strogo kaznuje. Pa čeprav so nam ponudili celo nekaj prostora za demokratično sodelovanje. Toda to je tako malo, da smo iz samospoštovanja ponudbo zavrnili. Zdaj naj pa »mozgajo«, zakaj bojkot, zakaj se je referenduma za nove občine udeležilo tako malo ljudi. Namreč, kdor ponudi malo, tudi malo dobi. MOJCA
Post testum: Zato pazite koga spuščate v hišo. Pa naj bodo radijski valovi ali okoliške dišave.
CEMENTNI IZDELKI
Juhant Jože
Moste 93, tel. 841-082
Nudimo vam več vrst
betonskih tlakovcev,
cevi, robnikov, plošč, ograj, cvetličnih korit...
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Ministri, umetniki in kultura klofut
»Prijateljsko prepričevanje« ali »nadaljevanje kulturnega dialoga z drugimi sredstvi« - to je s klofutama, ki ju je režiser Vinci Vogue Anžlovar prisolil slovenskemu kulturnemu ministru Sergiju Pelhanu, sodi pač v balkansko-slovensko tradicijo metod v komuniciranju in medsebojnih odnosih. Ne gre le za Anžlovarjevo »Babico gre na jug«, ampak brez folklore južnih bratskih narodov žal ne moremo. Ministru v slabo pa tole: da ministru pretepanje in batinanje ni povsem tuje, govori podatek, da so v novogoriški »Perli« ob prisotnosti ministra, celo ob njegovem svečanem govoru ob podelitvi nagrad iz sklada in-kriminiranega velepodjetnika Vladimira Slejka, ob prisotnosti golih lepotic, ki so obdajale proslulega mecena, varnostniki »ritualno« pretepli nagrajenca pisatelja Franja Frančiča. Baje je le-ta motil in prekinjal vzhi-čeni ministrov nagovor. (Mimogrede, Frančič je prejel do-
bršno dozo batin, izplačila nagrade pa menda še do danes ne.) Tudi prejšnji minister Andrej Capuder je imel težave z »režiserjem«. Spomnimo se samo vdora Dragana Živadino-va v ministrovo intimnost, to je v njegovo pisarno na ministrstvu, v katero se je preprosto zaklenil. Tudi kasneje je taisti mladec pil kri ministru s tem, da je protestno gladoval v galeriji na Gornjem trgu ravno v času, ko se je minister mastil in piroval v Cankarjevem domu ob podelitvi Prešernovih nagrad. Sicer pa o znanih grobostih in grdobijah kulturnih ministrov, pa tudi ministra za šolstvo in šport ter ministra za okolje in prostor ne bi posebej razpravljali ob podatku Zelenih Slovenije, ki zgoraj navedene ministre kličejo na odgovornost za »skrajno brutalen, neodgovoren in nedovoljen poseg v prostor Triglavskega narodnega parka,« in zahtevajo odstop vseh treh, kot smo brali v Delu. Da pa nekateri ministri
Mercator
Živilska industrija Kamnik d.o.o.
PRODAJAMO:
1. POČITNIŠKE PRIKOLICE
IMV-ADRIJA; tip 465/81, 2 x tip 500/80,
Vse prikolice so prevozne - registrirane, z osnovno opremo, redno vzdrževane.
Cena posamezne prikolice: 105.000 SIT.
2.4 kom (garniture) PLATNENI PREDPROSTORI za camp prikolice »BALDAHIN«
Cena: 15.000 SIT/kom.
Podrobnejše informacije dobite na tel. 813-311.
in veljaki na državni in lokalni ravni ne skoparijo s takšnimi in drugačnimi zaušnicami, posebno pa ne s tožbami proti novinarjem in drugim piscem, pa tudi ni potrebno obešati na veliki zvon.
Če pogledamo še na razmere v lokalni srenji, konkretno v nekem slovenskem mestecu, vidimo, da nikakor topogledno ne zaostajamo za širšo ljubo nam domovinico. Na tem mestu ne bi posebej omenjal ministra za turizem, obrt in drobno gospodarstvo v tem mestu in njegov tisoč in en spor z vsemi in vsakomur. Da pa minister, ki ima v rokah tudi resor za kulturo, mimogrede pa je še ravnatelj osnovne šole, pretepa učence, pa je tudi menda sploš-
no znano v tistem okolišu. Takega ministra in šolnika je potrebno javno pohvaliti, mu čestitati in ga postaviti za svetel vzor, kajti iz preventivnih pobud je potrebno našo vrlo mladino batinati že od mladih nog, že zelo zgodaj, ne pa, ko je že prekasno, ko postanejo politiki, oblastniki, ministri ali vodje naroda. Pretepaj starega osla, kolikor hočeš, voza ne bo potegnil iz blata!
Zatorej, dragi rojaki, tepež-kajmo in batinajmo se med seboj (lahko pa tudi samokritično individualno), da izženemo zlega, hudičevega duha iz nas. Saj nas tudi sveti krščanski nauk lepo poduči, kako je treba nastaviti levo in desno lice. Amen      DUŠAN LIPOVEC
U
Delavska univerza Domžale
Kolodvorska 6
teL 711-082,712-278
POLETNE SOLE:
- jezikovni tečaji za otroke
- računalniški tečaji za otroke
- tečaj krojenja in šivanja
- tečaj strojepisja
- priprave na popravne in zaključne izpite
TEČAJ ZA VOZNIKE TRAKTORJEV
TEČAJ CPP ZA A IN B KATEGORIJO -pričetek 20. junija
Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Odprto pismo krajanom Most
Nedeljski referendum glede ustanovitve lastnih občin je mimo, zato menim, da bi lahko nanizal nekaj stvari, ki so se govorile pred in med samo kampanjo in so verjetno v veliki meri vplivale na odločitev krajanov. Žal se te dezinformacije in neresnice govore tudi še sedaj.
Krajevna skupnost Komenda je dne 22. 02. 1994 naslovila na KS Moste vabilo s sledečo vsebino: »Svet krajevne skupnosti Komenda je na svoji 27. seji z dne 17. 01. 1994 obravnaval možnost ustanovitve lastne občine Komenda. Glede na izpolnjevanje zakonskih kriterijev in ostalih pokazateljev smo se odločili, daje naša prihodnost v samostojni občini Komenda.
Glede na zgodovinsko povezanost naše in vaše krajevne skupnosti, skupne interese oz. dejavnosti, bi želeli, da se nam priključite v novi občini Komenda. Prosimo vas, da naš predlog obravnavate na svetu KS in ga tudi predstavite na vašem zboru krajanov.«
Dopis objavljam v celoti zaradi tega, ker se že nekaj časa govori tako po Mostah kot tudi po Komendi, da naj bi menda pošiljali s strani KS Komenda ne vem kakšne skrivnostne dopise o zaprtju šole v Mostah, zaprtju bencinske črpalke, o izmenjavi zemlje itd. Će dopisi dejansko obstajajo, potem naj se objavijo v javnosti.
Poudarjam, da je to edini dopis, ki sem ga naslovil na KS Moste.
Naše povabilo v občino Komenda je bilo obravnavano v četrtek, 24. 02. 1994, na svetu KS Moste. Tja sem bil kol predstavnik KS Komenda tudi sam povabljen. Da bo sestanek težaven, sem spoznal dokaj kmalu, saj so nekateri delegati zahtevali od mene, naj povem uradno stališče naše KS glede šole v Mostah, strategije razvoja področja, vmes pa je bilo slišati tudi razne opazke.
Ker uradnega stališča KS Komenda glede razvoja šolstva v Mostah nisem imel, saj ga tudi nismo nikjer sprejemali, sem to tudi jasno in glasno povedal. Kar pa se tiče razvoja občine, pa sem odgovoril, da o tem nismo razpravljali, da pa menim, da naj bi bila to stvar novega občinskega sveta. Prosil pa sem delegate, da bi razpravljali o stvareh, ki so skupnega interesa za obe KS in nas ne razdvajajo. Ponudil sem konkretne stvari: - izgradnjo pločnika od šole v Komendi do križišča v Mostah, - skupen nastop za končno rešitev križišča pred Kraljem, problematika vodovja in poplav, izgradnjo pokopališča v Komendi, razširitev telefonske centrale v Komendi, odlagališče smeti, izgradnjo kanalizacije.
Žal se o nobenih od teh stvari delegati niso hoteli pogovarjati z raznimi izgovori: da bodo telefone še ponujali po domovih ali pa zgradili še večjo centralo, da smo uredili vodotok Pšatc samo do meje in sedaj pošiljamo vodo proti Mostam itd. Na vztrajanje, naj le povem stališče od moščanske šole, sem ponovil, da stališča KS Komenda nimam in ga ne moreni dati. Na
nenehne pritiske pa sem odgovoril, da lahko povem le svoje stališče in sicer: »V kolikor bi se krajani Most odločili za to, bi bilo možno v teh prostorih zgraditi veleblagovnico, ker so se pojavili interesenti, zgradil pa naj bi se skupen šolski center. Vendar pa ponav-ijam, da je to le moje stališče in da se boste morali o vaši šoli sami odločiti.«
Ker je debata postajala nekonstruktivna, sem sestanek okoli 20. ure zapustil.
Zato sem bil nemalo presenečen, ko so nekateri člani sveta KS Moste lansirali v javnost svoje verzije s sestanka. Tako je sedaj možno slišati, da bo KS Komenda zaprla šolo v Mostah, da bomo zaprli Petrolovo črpalko, pa da naj bi zamenjali del Komende (med glavno cesto in Zejami) z zemljiščem od konca Komende do križišča pred Kraljem itd.
Zatrjujem, da so to čiste laži z namenom zavajanja ljudi in jih niti v svojem niti v imenu KS Komenda nisem nikdar izrekel. Da bi se določene stvari še malo bolj osvetlile, bi želel poudariti in vprašati še sledeče:
1. Ali veste, kdo je ob zadnjih poplavah I. 93 dežural do poznih ur v šoli Moste zaradi morebitnega vdora vode v klet? Naj vam dam takoj odgovor: g. Jure Vinkovič - hišnik, ga. Brigita Debeljak - tajnica, g. Ivan Debeljak in jaz - oba člana sveta KS Komenda. Žal takrat ni bilo opaziti nobenega izmed vaših delegatov.
2. Na zadnjem svetu šole, ki je bil 16. 03. 1994, so bila zahtevana dodatna sredstva v občinskem proračunu za investicijsko vzdrževanje šole v Mostah. Prva, ki sva zahtevo podprla, sva bila g. Jože Pavlic iz Suhadol in jaz. Kljub dejstvu, da nimam glasovalne pravice v svetu, saj sem vabljen le kot predsednik sveta, se mi je zdelo samo po sebi umevno, da podprem akcijo za nujno sanacijo šole v Mostah. In rezultat ni izostal.
Kakor koli že, še vedno bomo ostali v skupnem prostoru, imeli skupne službe (PTT, vrtec, zdravstvo, pokopališče, prekladalno postajo itd.), zato so takšni razdori nesmiselni. Na koncu bi poudaril še dejstvo, ki sem ga povedal tudi na sestanku sveta KS Moste: »Nikdar ni bilo problemov in nestrpnosti med športniki, kje bodo delovali in igrali - v Komendi ali v Mostah, važno je druženje; prav tako nikdar ni bilo vprašanje, zakaj hoditi k maši v Komendo itd. Problem je v nas, ki vodimo krajevno politiko, in če se mi ne bomo znali dogovarjati o zadevah, ki so skupnega pomena in nas ne ločujejo, in bomo krajanom govorili neresnice za dosego lastnega cilja, potem nam ni pomoči.«
Tega sestavka nisem želel napisati pred referendumom, da mi ne bi kdo očital vmešavanje v zadeve sosednje KS, zato pa sedaj želim, da se stvari izkrista-
lizirajo. O takšni ali drugačni resnici pa presodite krajani sami in se prepričajte.
predsednik KS Komenda ROMAN GROŠELJ
op. Prispevek je skrajšan v soglasju z avtorjem
Odgovor Pavlu Ocepku
V zadnjem času se v različnih glasilih pojavljajo takšne ali drugačne dezinformacije, da ne rečem celo laži, ista zadeva pa se tudi ustno prenaša preko krajanov Komende.
Gre seveda za izgradnjo večnamenske telovadnice v Komendi. Član sveta KS in naš delegat v Kamniški skupščini g. Pavle Ocepek se na vse možne načine trudi, da bi preprečil izgradnjo telovadnice in s tem tudi dokončanje popolne osemletke v Komendi.
Zaradi osvetlitve primera se je potrebno povrniti na zbor krajanov, ki je bil 22. novembra 1993, na katerem smo se odločali o reševanju šolske problematike v Komendi. Takraten sklep zbora je bil, da ima prioriteto izgradnja telovadnice, če pa bi sredstva dopuščala, naj se istočasno zgradijo tudi potrebne učilnice.
28. februarja 1994 smo imeli ponoven zbor krajanov, kjer pa smo se odločili, da aktivno pristopimo k reševanju šolske problematike in da razpišemo samoprispevek. Seveda je bil tudi takrat, kot že tolikokrat doslej, g. Ocepek proti - edini - z grožnjo, da bo sprožil ustavni spor, v kolikor bi prišlo do realizacije, saj so po njegovem samoprispevki nelegalni.
V krajevni skupnosti smo kljub temu samoprispevek razpisali, o rezultatih in dogajanjih pa ste verjetno že ogromno slišali, vsa zadeva pa je našla mesto na Vrhovnem sodišču, ki je ugovor g. Occpka zavrnilo.
Zaradi tega je g. Ocepek pričel zbirati podpise po vasi proti izgradnji telovadnicce, se izgovarjal, da mu gre pri tem samo za poštenost, spet drugje pa je govoril, da je za telovadnico - toda ne tako veliko, pa da nimamo soglasij itd.
Plod njegovih nasprotovanj, delo proti interesom krajevne skupnosti, širjenju neresnic itd. nas je pripeljalo do tega, da smo na svetu KS glasovali o nadomestnih volitvah, s katerimi bi ga zamenjali. Ta predlog sicer ni bil sprejet, z absolutno večino pa smo sprejeli sklep, da g. Ocepek zaradi naštetih dejstev lahko razpravlja, daje stališča in ocene ter odloča izključno v svojem imenu, nikakor pa njegove odločitve niso povezane oz. v skladu z odločitvami KS Komenda, ki naj bi jo zastopal. O tem sklepu smo obvestili tako IS kot skupščino.
Vrh vseh laži in zavajanj pa sta objavi v Slovenskih novicah in Delu. Citiram: »Površne obljube o 600.000 markah so žal le slepilo za naivne.« Zaradi takšne izjave sem ga na 33. seji sveta javno pozval, naj jo komentira, saj je celo v občinskem proračunu
letos namenjenih 16 mio SIT za izgradnjo telovadnice.
Po izjavi g. Oeepka on ne ve za ta sredstva, ne ve za pripravljenost sofinanciranja IS v telovadnico, saj naj bi predsednik IS g. Novak teh stvari ne omenil v govoru o položitvi temeljnega kamna v Šmartncm, pač pa naj bi govoril le o financiranju gradnje šole v tem kraju. Jasno. Saj tudi v govoru v Komendi ob otvoritvi šole ni govoril o problematiki v Tuhinju, pač pa se je osredotočil na kraj, kjer je imel govor.
Tudi ostalih 400.000 DEM ni iz trte izvitih. Verjemite, da izvršni svet ne bi poklonil svojega deleža na lepe oči, ampak so morala biti vmes tudi zagotovila republike in njihovega deleža. To je bilo potrjeno na skupnem sestanku dne 16.2. 1994, na katerem so bili prisotni nekateri člani IS, predstavniki šole, krajevnih skupnosti Šmartno in Komenda, predstavnica sekretariata za družbene dejavnosti ter predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport. Dokazi o tem obstojajo. Osnoven pogoj za pridobitev družbenih sredstev pa je lastna udeležba krajanov.
Kljub govoricam, da g. Ocepek je za telovadnico, vendar ne tako veliko, se v objavi v Delu spotika, da sedaj samovoljno zmanjšujemo kvadraturo, ki naj bi bila manjša od predvidene. Doslednost pa taka!
Seveda je izjava o zmanjšani telovadnici, ki naj bi merila manj kot 1000 m2, laž. Vendar se temu ne čudim, saj je g. Ocepek pri pregledu dokončne variante idejnega projekta uspel v prostor širine 38,5 m spraviti telovadnico dimenzije 45x47 m. In že so sledili ugovori. Telovadnica v bistvu ostaja enaka kot na krajanom predstavljenem načrtu, le z določenimi popravki, ki so bili nujno potrebni.
Nadalje g. Ocepek navaja podatke, da naj bi glasovalo vsaj 150 mladoletnikov. Nemogoče. Saj jih je po podatkih, ki smo jih dobili s strani sekretariata za NZ, le 125. Prav tako je nesmiselna izjava o 300 krajanih, ki naj bi glasovali v nasprotju s 37. členom Zakona. Ne vem, od kje g. Ocepku ti podatki, ko pa je bil na volišču prisoten le nekaj ur. Ali pa ima morda dobre obveščevalce?
Nadalje naš delegat zavaja krajane, da nimamo niti osnovnega soglasja PIT. Nesremna laž. PTT podjetje je bilo prvo, ki nam je brez večjih pripomb izdalo soglasje in dovolilo zaprošeni odmik od meje. Tudi govorice, da bomo s tem onemogočili nadaljnjo fazo izgradnje šole, je čista izmišljotina, saj so učilnice projektirane na drugem mestu.
Komendčane obveščam, da akcija za izgradnjo telovadnice poteka dalje. Smo v fazi pridobivanja dovoljenj, sredstva iz samoprispevka sc stekajo, zaradi našega delegata, ki nasprotuje tej gradnji, pa je veliko več dela, ki bi ga sicer lahko opravili na drugih področjih.
predsednik KS Komenda ROMAN GROŠELJ
Op. ur.: zaradi obsežnosti smo v soglasju z avtorjem prispevek delno skrajšali
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Odgovor gospodu Pavlu Ocepku na članek v Slovenskih novicah, 24. maja 1994
Na zboru krajanov, kjer smo se med drugim odločali tudi o izgradnji telovadnice v Komendi, nas je bilo okoli sto prisotnih , le gospod Ocepek ni mogel
drugače opozoriti nase, kot da je bil proti.
Smola za krajane Komende
Gospod Pavle Ocepek je bil na zadnjih volitvah kandidat Slovenskih krščanskih demokratov na našem območju za poslanca v Državnem zboru. Zaradi premalo prejetih glasov mu namera ni uspela in (na žalost) sedaj predstavlja krajane Komende v zboru krajevnih skupnosti občine Kamnik in je tudi njegov predsednik. Poleg tega je tudi Član sveta krajevne skupnosti, kjer s svojo prisotnostjo ali odhodi s sej večkrat odloča o sklepčnosti sveta, pri glasovanju pa je tako ali tako večinoma proti. Kot predsednik zbora krajevnih skupnosti, kjer poleg rednih dohodkov v podjetju Petrol dobiva tudi plačilo, ni za Komendo naredil še ničesar. Samoprispevek za telovadnico morda ne bi bil niti potreben, če bi tako vpliven mož, kot je gospod Ocepek, priskrbel dovolj občinskih sredstev. Tako pa gospod Ocepek kljub temu, da se veliko giblje v prostorih občine, ne ve niti tega, da je občinska skupščina odobrila 16 milijonov tolarjev pod pogojem, če se krajani odločijo za samoprispevek. Srečni poslanci Državnega zbora, saj bi jim gospod Ocepek s svojimi dokazovanji in replikami podaljševal že tako pre-
dolge seje, na koncu pa bi bil seveda proti.
Poslanska plača pa bi nam krajanom prinesla več samoprispevka, zato upam, da na naslednjih volitvah gospodu Ocepku le uspe priti v Državni zbor.
Protestiranje in teženje
Gospod Ocepek, da vas pri pritožbah nekateri podpirajo, je povsem normalno, saj je bilo na referendumu 535 glasov »proti«, toda 725 jih je bilo »za«. Možnost udeležbe na referendumu smo imeli vsi krajani in kdor tega ni izkoristil, seveda tudi ni o ničemer odločal. Uradnih vabil, ki jih navajate kot zavajanje, ni bilo, vsaj mi ga nismo dobili. Nekdo je res prinesl modro kuverto brez znamke, vendar pod vsebino, ki naj bi veljala kot vabilo na referendum, ni bilo nobenega žiga ali podpisa in take zadeve so za nas brez vrednosti.
Taka vabila so menda dobili tudi mladoletniki med 15. in 18. letom starosti. Po zakonu ima mladoletnik v tem obdobju starosti volilno pravico na referendumu za samoprispevek, če je zaposlen in zato dobiva redno plačilo. Volilna komisija je imela nalogo, da v primeru glasovanja mladoletne osebe preveri njegovo zaposlitev in mu šele potem da glasovnico.
Gospod Ocepek, vi sami kot predstavnik slovenskih krščanskih demokratov in še nekdo od predstavnikov slovenske ljudske stranke, se pravi strank, ki za uspeh referenduma nista naredili nič, sta bila opazovalca na glasovanju in sta skrbela, da do nepravilnosti ne bi prihajalo. Sami ste
poslali domov nekoga, ki je želel glasovati še za ženo, torej nepravilnosti, ki jih navajate, ni bilo. Kar se tiče volilnega molka, ste ga kršili sami z agitacijo po hišah in prepričevanjem ljudi.
To, kar pa počnete sedaj, ko se na vse pretege trudite, da bi otežili pridobitev dovoljenj za izgradnjo telovadnice, težite, kot sami pravite in se pritožujete na vse strani, vam bo res morda prineslo politične točke tistih, ki so glasovali proti. Moramo pa pripomniti, da ne razumemo stranke SKD, ki ima v svojih vrstah v Komendi nekaj zelo razumnih in uglednih članov, da se ne distancira od delovanja gospoda Ocepka.
Nasvet
Športniki v Komendi smo naredili že veliko prostovoljnih ur fizičnega dela pri izgradnji objektov. Pokritega prostora, kot je telovadnica, sami ne moremo narediti, zato je veliko otrok za marsikaj prikrajšano. Vsi pač nimajo možnosti voziti svojega otroka v šolo v drug kraj, tako kot vi, gospod Ocepek. Visok betonski zid med vašo in bratovo hišo ste zaradi »bratovske ljubezni« že zgradili, zgradite ga še okoli ostalih treh strani, in ko ga boste končali, bodite na notranji strani.
Povzetek
Gospod Ocepek pač ne bi bil on, če se na koncu članka ne bi spustil še tako daleč, da dvomi tudi v sodbo Vrhovnega sodišča. To pa potrjuje samo njegovo naslovno ugotovitev, da ne protestira, temveč teži.
V imenu najštevilnejšega društva v KS Komenda (preko 400 članov) Športno društvo Komenda: DRAGO BRK UJ
Izjava za javnost Komisije za revizijo izgradnje telefonskega omrežja
Ugotovitve komisije za revi- ' zijo so javnosti v celoti poznane, zato naj se tokrat spomnimo le na nekaj bistvenih.
Sklad stavbnih zemljišč, ki je vodil projekt izgradnje telefonskega omrežja, je brez soglasja partnerjev iz pogodbe povečal zmogljivost omrežja s pogodbo dogovorjenih 5000 priključkov na 9300 priključkov. Finančno je obremenil samo 4200 priključkov, to je naročnikov, ki smo doslej kupili telefonske priključke, 5100 priključkov je sklad iz neznanih razlogov prepustil PTT Ljubljana. Zaradi povečanja kapacitete se je investicija podražila, vendar se mora podražitev, po mnenju komisije za revizijo, razporediti na vseh 9300 priključkov in ne samo na 4200. S takim stališčem komisije se ne strinja Sklad stavbnih zemljišč niti občinski parlament.
Zaradi nesposobnega vodenja investicije sta bila najeta pri SKB banki dva kredita v višini približno 600.000 DEM. Najetje kreditov ni bilo potrebno, ker je trenutno na računu sklada več kot toliko sredstev, ki so bila preveč zaračunana, in bi jih sklad moral vrniti naročnikom že leta 1992.
Rok za izgradnjo se je neutemeljeno podaljšal za dve leti predvsem zaradi nestrokovnega vodenja in prekoračitve dogovorjene zmogljivosti omrežja.
Zaradi omenjenih ugotovitev je komisija predlagala občinski skupščini, da zagotovi
Pravna država ali »umazanija belega ovratnika«
Po letu dni zdrah in samovolje v Kočni je stanje enako, kot je bilo, le da so se trditvam »bivših« delavcev Novotehne o nepravilnostih v podjetju pridružili SDK in kriminalistična služba MNZ.
SDK je ugotovila, da so organi upravljanja, vključno z direktorjem, neligitimni. Akti o ustanovitvi d. d. pravno formalno ne veljajo, ker so jih sprejeli nelegalni organi.
Kriminalistična služba je ugotovila, da je bila Kočna s strani bivšega direktorja Božidarja K. iz Domžal oškodovana za 74000 DEM v korist SGP Graditelj. Sedanji vršilec direktorske funkcije v Kočni Jože K., prav tako iz Domžal, in vodja finančne službe pa sta Kočno oškodovala za skoraj 100.000 DEM.
Delavci, ki so vse to prvi ugotovili in so med drugim začeli s stavko tudi zaradi omenjenih kriminalnih dejanj, so od 16. 8. 1993 brez zaposlitve in niti ne
vedo, kje imajo svoje delavske knjižice! V zvezi z omenjenim se zastavlja več vprašanj, ali pa samo eno.
V kakšni državi živimo, da se to lahko dogaja? Delavci, ki so že od lanskega avgusta brez službe, pa so si v času stavke zastavljali različna vprašanja, med drugim to, od kod direktorju moč, da lahko počne, kar ga je volja. Odgovor so našli v tem, da pravosodje, kadar so na udaru strukture preteklega sistema, funkcionira le izjemoma.
Na tako razmišljanje so jih navedle lastne izkušnje. Sodišče je zelo hitro reagiralo (1 mesec) na tožbo Kočne o motenju posesti (odstranitev šotora izpred Novotehne), čeprav so v resnici »neznanci«, ki so vlomili v Novoteh-no, povzročili motenje posesti. Enako hitro je sodišče poskrbelo za »zakonitost« v primeru, ko so zasebni tožniki tožili predsednika stavkovnega odbora zaradi vpra-
šanj , ki si jih je zastavil 4.9.1993 v pismeni obliki pod skupnim imenom »Kakšna je cena lojalnosti«, namreč lojalnosti izbrancev, ki jih je direktor zbral okoli sebe. Ista vprašanja in v isti obliki si lahko zastavimo še danes.
Kakšna je cena lojalnosti?
»Ves čas smo se korektno držali vsebine stavkovnih zahtev, na pogajanjih smo bili pripravljeni tudi popuščati, vse do danes, 3. 9. 1993, ko je g. Jože Kopušar že četrtič namesto, da bi se pogovarjal o vsebini stavkovnih zahtev, napadel stavkajoče na pogajanjih ne samo z lažmi in podtikanji, temveč tudi s ponarejenimi listinami. Da bi javnost končno spoznala pravo resnico, navajamo samo nekaj ugotovitev o ravnanju in položaju ljudi v Kočni, ki zvesto služijo in pomagajo g. Kopušarju na njegovi nezakoniti poti.
Janez Humar, predsednik IO Svobodnega sindikata Kočna in poslovodja v diskontu. Od kdaj in kdo ga je sploh izvolil?
Ali je njegova lojalnost kupljena z napredovanjem v vodjo di-
Praznovali smo obletnico Doma upokojencev
Življenje teče dalje in tudi človek, ki lahko z tehnologijo obvladuje marsikaj, časa še ne more ustaviti. Tako kot ljudje praznujemo svoje rojstne dni, je tudi Dom upokojencev 25. maja praznoval svoj 19. rojstni dan. S tem jubilejem so svoj jubilej praznovali tako nekateri delavci kot oskrbovanci Doma. Na slovesnosti v torek, 24. maja je gosp. v. d. direktor Marta Žerko z darili obdarila tiste oskrbovance, ki so praznovali 15., 10. in 5.-letnico bivanja v Domu. Za 15. in 10. letno sodelovanje se je z darili, slikami slikarja Bogdana Potnika, zahvalila tudi delavkam in delavcem Doma. Slovesnost je popestril pevski zbor Doma in g. Plahutnik s svojima go-jenkama, ki sta na citrah zaigrali nekaj narodnih.
Ob ustanovitvi leta 1975 je bil Dom namenjen predvsem oskrbi^ zdravih starejših občanov. Že v prvih letih delovanja se je pokazala potreba po širjenju kapacitet za bolne stanovalce, s tem pa tudi potreba po izgradnji spremljajočih prostorov, ki bi s strokovnim delom in sodobnimi metodami zagotavljali čim prijetnejše bivanje ljudem v tretjem obdobju življenja. Z dograjevanjem in posodabljanjem Doma skozi vse preteklo obdobje so se ustvarili taki pogoji, ki zagotavljajo prijetno bivanje stanovalcev, saj imajo ti možnost, da ob strokovni pomoči in mogoče še s svojo dobro voljo poskrbijo, da se njihovo psihično in fizično stanje še izboljša.
Ko se človek sreča s tretjim obdobjem svojega življenja, je
občutljivejši kot v svojih mlajših letih, zato potrebujejo taki ljudje ne samo oskrbo, marveč ob sebi ljudi, ki ga bodo razumeli in mu v njegovih težkih trenutkih stali ob strani. V Dom prihajajo bivat ljudje z raznovrstnimi problemi. Vzrokov, da se odločijo za ta korak, je prav toliko, kolikor je stanovalcev v njem. Nekateri imajo probleme z obvladovanjem samega sebe, drugim bolezen prepreči bivanje doma in so potrebni intenzivnejše nege, tretji pridejo v Dom zaradi osamljenosti. Nekateri se vživi-jo, nekateri pa imajo hudo do-motožje. Seveda je za nego občutljivejših bolnikov potrebno mnogo strpnosti in dobre volje, ki jo v Domu upokojencev v Kamniku ne manjka.
Za vse doseženo se je potrebno zahvaliti vsem delavcem Doma in širši družbeni skupnosti, ki so Dom razvili v sodobno institucijo z perspektivami tudi za bodoče.
BENJAMIN ŽNIDARŠTČ
uresničitev lastnih sklepov in da se ugotovi kazenska odgovornost za škodo, ki smo jo utrpeli naročniki. Skupščina omenjenih predlogov ni sprejela, pač pa je sprejela sklep, da se formira nova komisija, ki bo parlamentu predlagala sklepe, o katerih naj bi nato odločala skupščina, vodil pa naj bi jo g. Maksimiljan Lavrinc. V komisiji naj bi bila dva člana sklada stavbnih zemljišč in dva člana komisije za revizijo.
Komisija za revizijo telefonskega omrežja v tej novi komisiji ne bo sodelovala, ker meni, da so ugotovitve jasne in argumentirane in ni potrebe po kakršnemu koli kupčkanju in us-
klajevanju zadev, ki so bile ugotovljene. Predsednikovanje usklajevalni komisiji g. Lavrinca pa komisija za revizijo ne sprejema, saj trdimo, da je g. Lavrinc odkrito nasprotoval delovanju komisije za revizijo tako, da jo je večkrat številčno omejeval. Javno je podpiral neresnične trditve sklada stavbnih zemljišč, da investicija ne bo zaključena, če ne bomo plačali poračunov iz leta 1991.
Zakaj je predsednik parlamenta ravnal tako, komisiji ni znano, vsekakor pa je z izgradnjo in potekom v celoti sezna-jen, saj je že bil v parlamentu, ko so se sprejemale odločitve o začetku gradnje telefonskega omrežja.
Komisija za revizijo izgradnje telefonskega omrežja FRANC SITAR
skonta? Večerna osemletka in tečaj za viličarista nista dovolj za tako odgovorno delo. Morda ima omenjeni gospod uspešno končano plesno šolo, saj pleše, kot mu g. Kopušar žvižga.
Borut Djuraševič, bivši predsednik DS in človek, ki je sam sebi in članom delavskega sveta podaljšal mandat in sedanji predsednik upravnega odbora, kvalificirani prodajalec in večletni »absolvent« poslovodske šole. Ali se je kot poslovodja PE Pohištvo zavezal g. Kopušarju ne samo zaradi neustrezne izobrazbe, temveč tudi zaradi tega, ker med delovnim časom na delovnem mestu posluje za svojo firmo Da-bor in uporablja tako poslovne zveze kot osnovna sredstva podjetja Kočna v zasebne namene. Firma Dabor se namreč ukvarja z enako dejavnostjo, kot PE Pohištvo, v kateri je redno zaposlen.
Vida Poljanšek, članica UO in poslovodja PE market Bakovnik.
Ali je njena zvestoba g. Kopušarju posledica manjka v njeni PE Market Bakovnik, ugotovljenega ob redni letni inventuri, v višini okoli 1.700.000 SIT, ki ga bo zaradi dobrohotnosti g. Ko-pušarja lahko vračala približno 30 let in to brez obresti? Milan Rovšek, predsednik skupščine »delniške družbe«, analitik, interni kontrolor v. d. poslovodja PE Novotehna. Še pred slabim letom je kritično ocenjeval delo in sposobnosti g. Kopušarja na enem od sindikalnih sestankov. Mar je njegov molk in lojalnost g. Kopušarju poplačana z višjo plačo, z imenovanjem za predsednika skupščine »delniške družbe« in napredovanjem v internega kontrolorja in v. d. poslovodja PE Novotehna, brez primopredajne inventure, in je po besedah g. Kopušarja pridelal v zadnjih mesecih (odkar je v. d. poslovodja) 4.000.000 SIT manjka.«
Trgovina Novotehna pa medtem že 8 mesecev ne preživlja nikogar in nihče ne more trditi, da prinaša dobiček. Le stroški vzdrževanja so.
FRANC SITAR Košiše
Strah v Podgorju
26. maja sem se po napornem dnevu proti večeru odpravila na sprehod proti bajerju na Križu. Bil je mil majski večer, zato sem verjela, da bom naredila nekaj dobrega za svoje zdravje. Nič hudega sluteč sem v Podgorju zavila po kolovozu navzgor proti zadnji hiši pred gozdom, za katerim leži ribnik.
Vedela sem, da imajo ob gospodarskem poslopju psa volčj-ka, ki pa je vedno privezan po predpisih. Tako je bilo tudi tokrat.
Že sem stopila korak naprej, ko sem obstala kot prikovana. Izza poslopja na desni me je zagledal drug pes, ki sem ga videla prvič. Zaman sem upala, da je tudi ta privezan. V sekundi je z divjim lajanjem planil naravnost do mene in mi čisto od blizu kazal vse svoje prekrasno zobovje. Srce mi je zastalo. Skušala sem si zapomniti njegov videz. Bil je malo večji od volčjaka, zelo lep, svetlo rjav s krajšo dlako, a prav nič razumevajoč.
Na vsak moj najmanjši gib je reagiral z dobesednim »pres-singom« in mi ni dovolil niti koraka naprej ali nazaj. Standardna fraza »priden kuža« ga je le še bolj razjarila. Nikjer ni bilo žive duše, bil je čas večernih poročil. Pes mi je že »poskušal« trenirko in za hip sem se že videla z obvezano roko ali nogo, a sem vsaj na zunaj ohranila mirno kri. Izhoda enostavno ne bi bilo, če... Čez nekaj dolgih sekund tega pasjega maltretiranja, ki bi bilo lahko usodno, se mi je nasmehnila sreča, še redkejša kot na lotu. Po osamljenem kolovozu se je proti kraju dogajanja pripeljal neznan mlajši voznik v belem avtomobilu. Pes je zaradi ropota motorja za hip izgubil »koncentracijo« in oddirjal proti prišleku. Počasi sem naredila nekaj korakov navzdol proti prihajajočemu avtomobilu, a pes
se je vrnil in se spet začel vrteti okrog mene.
Vozniku sem dajala znak, naj odpre okno in na "srečo je razumel situacijo. S pojemajočim glasom sem ga prosila, naj vozi počasi naprej, da bom lahko odšla. Pes se ob ropotu motorja najprej ni mogel odločiti, kdo je hujši vsiljivec, a se je na koncu vendarle pognal v klanec za avtomobilom, jaz pa sem počasi in zahvaljujoč prijazne zvezde s tresočimi nogami odšla navzdol proti asfaltnemu odcepu.
V strahu sem le še enkrat pogledala nazaj. Rjavi pes je stal na travi na levi strani kolovoza, družbo pa mu je delal prav tako odvezan pes črne barve in približno enake velikosti! Zmrazilo me je. Takega konca sprehoda si nisem predstavljala.
Da bo mera polna, sem čez dva dni tudi v Arboretumu Volčji Potok naletela (ali pa on name) na večjega črnega psa, ki se menda tu in tam izmuzne skozi ograjo, lastnik pa je znan. Na srečo pa je pes ubogal na mirno besedo in odšel.
Sedaj se sprašujem, kam naj naključni sprehajalec na področju Kamnika sploh še gre? Kdo nadzoruje izvrševanje predpisov glede psov v naši občini? Kaj dela ustrezna inšpekcija?
Lastnike psov naj spomnim na obzirnost in odgovornost do soljudi ter na dosledno spoštovanje predpisov. Pokažite, da je vzreja psov del človekove kulture, ne pa necivilizirana razpuščenost, ki lahko pripelje do težkih posledic.
P. S.: Neznanemu vozniku, ki mi je pomagal v srhljivi situaciji, se najlepše zahvaljujem.
ZDENKA KOŠIR
VABILO
Osnovna šola Frana Albrehta v Kamniku
praznuje 30-letnico obstoja.
Vsi, ki ste v teh prostorih kot učenci ali delavci šole preživeli lepe in nepozabne trenutke, ste prisrčno vabljeni na prijetno srečanje v Športni dvorani pri Osnovni šoli Frana Albrehta v petek, 10. junija 1994, ob 18. uri.
VABLJENI!
Ravnatelj šole
Kultura, omika po naše
Umetnost čista, čislana
Ne morda kot žgečkljivo-izzivalna literarna fikcija, zaradi aktualnosti začinjena z dobršno mero ironije in sarkazma, temveč nadvse resno in manifestativno oblikovana poetika nove umetnosti, ki jo skozi zadnjik tudi preko strani tega časopisa zanašajo vetrovi v naš prostor, se očitno osvobaja tisočletnih spon tutorske kulture. Se več: prav njo, kulturo, razglaša ne samo za gojišče vsakršnih nečednosti, temveč celo za svojega smrtnega sovražnika, nasilnika, morilca in grobarja.
Taka je torej!
Vsak poskus oblikovanja in utrjevanja zavesti, da se Kamniku ravno na področju kulture ponujajo izjemne možnosti za uveljavitev (pozitivne, da ne bo pomote!) prepozna-ve, je torej lahko kvečjemu zavajajoče napihovanje svetohlinskih preračunljivcev. Huda bo kazen in bridka pokora: nezgrešljiva ost čiste umetnosti naposled le predira mehove njihovega napuha in si nezadržno utira zmagovito pot - tja, kjer ne bo resnično nobene in nikakršne kulture več. Ne kulture kot sledi človekovega duhovnega snovanja nasploh, ne v pomenu dejavnosti, ki obsega področje umskega delovanja, še manj kulture kot lastnosti človeka glede na obvladanje pozitivnih norm pri vedenju in ravnanju.
Zanikanje vrednosti vsakršne kulture je torej pot k odrešenju; v bistvu silno preprost in morda ravno zato genialen obet zlatega veka: vodnica vanj bo, kot kaže, umetnost sama. Zatorej je jalovo ukvarjanje s čimerkoli z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko; prazno sklicevanje na duhovno in družbeno kulturo prednikov; spoštovanje in negovanje kulturne dediščine, kulturne preteklosti
in tradicije, kulturnih spomenikov; je izbris pojmov, kot so kulturna ustvarjalnost, širjenje kulturnega obzorja, kulturno sodelovanje in sooplajanje... in nikakršne škode ne bo več zaradi glasbene, likovne, plesne (...) kulture, kulturnih dogodkov, kulturnih programov prireditev, saj ne bo več ne kulturnih delavcev ne kulturne javnosti, kulturnih organizacij in ustanov, kulturnih strani v časopisju in oddaj o kulturi v elektronskih občilih, kulturne kritike in publicistike; dokončno bodo sesuti tudi vsi kulturni domovi. In z vsem tem se bo družno poslovila tudi jezikovna, pisna, govorna, pevska, tehniška, te-lesnovzgojna, zdravstvena, prometna, prehranjevalna kultura, - seveda, tudi politična, kolikor je je pri nas sploh kdaj bilo. Ostalo ne bo niti za ščepec ne kulturnih odnosov med ljudmi ne kulturnega obnašanja, da recimo o kulturnem razvedrilu, kulturni postrežbi v lokalih, kulturi trgovanja, kulturi ... sploh ne govorimo...
Napravili bodo široko pot umetnosti, v brezmejna polja bodo sejali njeno seme in to bo v dobro pognojeni zemlji rodilo stoter-ne sadove.
Toda: če enaka usoda kot vse ostale pojavne oblike kulture čaka tudi kulturo mišljenja in čustvovanja nasploh — kako bo mogoče sploh zaznati, nato pa tudi vrednotiti in spoštovati tako oskubljeno kulturo pesnikovega izražanja, ki da je umetnost?
Umetnost?
Oh, ubožica. In mi (ne samo Kamničani) takisto!
TONE FTIČAR
Za kulturo jezika
Hvalnica mojemu mestu
Pred kratkim sem bila po enem letu v štajerski prestolnici. Zunanja podoba Maribora, ki jo soustvarjajo napisi trgovin, podjetij je zdaj popolnoma drugačna kot pred časom: tuja. Po vsem mestu so se razbohotili napisti v nekakšni angleščini. Premišljevala sem, da bi napisala pismo kulturniku in poslancu Tonetu Partljiču in ga vprašala, ali bi bilo potrebno, da kamniški general Rudolt Maister Maribor ponovno osvoji za Slovenijo. Pa tega nisem storila. Najprej je treba pomesti pred svojim pragom.
V Mariboru se je zgodilo tole: vsi novi podjetniki ali večina je svoja podjetja, trgovine, lokale poimenovala, kot je zdaj modno. Res je, da je državni zbor sprejel zakon, po katerem se taka imena ne bi smela registrirati, vendar se, kot kažejo podobe nekaterih slovenskih mest, sodišča na zakon požvižgajo.
Kamnik je v zadnjem času dobil celo vrsto novih trgovin, podjetij v starem delu mesta, v okoliških naseljih, sploh novi pa so lokali ob obvoznici. Kakšna so kamniška poimenovanja? Tudi v Kamniku nekateri novi podjetniki mislijo, da bodo njihovi gostje petični zahodnjaki, vendarle anglo-ame-riška poimenovanja ne prevladujejo. Nasprotno: nekatera so izvirna in popolnoma slovenska! Hiša izredne ponudbe, Nakup, Gostilna Mili vrh, cvetličarna Lokvanj, Cvetličarna Katja, Oblačila, Pivnica na Starem trgu, Cica, Mojca, Špela, Metka, Krokodil, Gostišče Groš. Močno je opazno tudi navezovanje na kamniško tradicijo: gostilna Planinka ima soime Kenda, trgovina s sadjem in zelenjavo na Grabnu pa se imenuje Pri Šnablu, osrednja in edina kavarna je poimenovana po malograjski Veroniki. Prav v zadnjem času je bila na Trgu svobode v nek-
Najmlajši likovniki razstavljajo v Veroniki
V razstavišču Veronika razstavljajo najmlajši likovni ustvarjalci, ki obiskujejo Likovno šolo ZKO Kamnik.
Razstavo z naslovom »Črta, packa, slika - se postavi na ogled« so pripravili predšolski in osnovnošolski otroci, ki jih vodi mentorica Mojca Konci-Ija. Devetindvajset mladih ustvarjalcev je postavilo na ogled svoja dela v najrazličnejših tehnikah. Zastopane so različne vrste risb in skoraj vse slikarske tehnike na papirju: vodene barve (akvarel), kritne barve (gvaš, tempera), voščen-ke, izpiranke s tušem, lepljenke (kolaž) ali kombinacije teh tehnik. Zanimive so tudi pustne maske, poslikani kozarci za vlaganje in nekaj plastik. Vsekakor izstopa že kar »postmo-dernistično«   zasnovana, več
kot dva metra dolga zelena stonoga, zleknjena na podu razstavišča. Tudi motivno so razstavljeni likovni izdelki dokaj različni, vendar prevladujejo otrokom najbližji motivi: živali in ljudje, pokrajine in tihožitja ter fantazijski in domišljijski svet. Otroški likovni svet je svet bolj ali manj neobremenjenega in spontanega likovnega izražanja, zato slogan, izpisan na vabilu k razstavi: »Mavrica, mavrica pisana, spusti se k meni z neba, moja ročica bi rada s tabo barvala«, vsekakor velja.
Za ta pomladni čas je razstava kot naročena in prinaša vedrino in optimizem v naš negotovi čas. V teh prenapetih časih si vzemimo čas, oglejmo si razstavo, prisluhnimo otroški duši in si razvedrimo oko in duha.
DUŠAN LIPOVEC
danji kovačiji odprta Pivnica pri podkvi.
Res je, tudi taka imena kot Pizza Club Skok ali tako imenitna kot Sitar Pneumatic center imamo v Kamniku, vendar ne prevladujejo. Vmes pa so še različni marketi, buffeti in piz-zerie, zelo nerodna in nepravilna so tudi poimenovanja z neslovensko stavo besed: Matičku market (pravilneje bi bilo Market Marička, še boljše pa npr. Trgovina pri Marički).
Nekateri novi trgovci ali gostilničarji imajo, kot kaže, precej velike težave pri izbiri imena: trgovina ob obvoznici ima npr. takle napis: Avto el izbira skrite želje vašega avtomobila.
Ob sprejemu zakona o poimenovanjih podjetij ni bilo ustanovljeno neko telo, ki bi strokovno presojalo, katera imena so slovenska, torej ustrezajo zakonskim določilom, ali svetovalo tistim, ki ne vedo, kako bi svoj obrat poimenovali, zato je podoba naših mest in vasi še zmeraj ali zmeraj bolj tuja. Vendarle za Kamnik lahko rečemo, da je ohranil razmeroma slovensko podobo napisov trgovin in lokalov. In prav je tako.
V naslednjih prispevkih bomo podrobneje pregledali kamniška poimenovanja, tudi tista zunaj mesta.
MARJETA HUM AR
< ' 1 .*
Zaradi večjega povpraševanja uporabnikov knjižnice po priročniški literaturi in v okviru le-te še posebej po turističnih vodičih se je strokovni kolegij Matične knjižnice Kamnik odločil, da tokrat znova obnovi oziroma dopolni zalogo popot-niške literature.
Nobena skrivnost ni, da smo Slovenci že od nekdaj radi in veliko potovali in kaže, da nas »preporodno« obdobje, ki ga doživljamo od osamosvojitve naprej, vse bolj zopet povezuje s tujino, čeprav z novimi cilji.
Tudi knjižničarji sledimo tej vseslovenski preobrazbi in skušamo vrzeli potovanj v »neznani« svet napolniti po svojih močeh - s knjigami, kakopak. Ker so cilji potovanj različni, morajo biti knjige namenjene
Matična knjižnica Kamnik
Novitete
v kamniški knjižnici
različnim potrebam uporabnikov - od poslovnih do avanturističnih, od vodičev do potopisov.
Novi turistični vodiči v naši knjižnici so vsi v angleškem ali nemškem jeziku. Razloga za tako nabavo sta dva:
prvič, vodiči so iz tujih založb, ki izdajajo najbolj kvalitetne svetovne turistične vodiče (Baedeker's, Berlitz, Essen-tial explorer, Evervman gu-ides, Michelin Green Guide, Lonely Planet...)., in niso prevedeni v slovenščino (ali pa so bili ob prvih izdajah takoj razprodani);
drugič - menimo, da je danes neizogibno, da vsakdo, ki potuje po svetu, obvlada vsaj en svetovni jezik in mu zato direktne informacije v tujem
jeziku lahko še bolj koristijo kot prevedene.
V knjižnici si lahko izposodite naslednje nove vodiče: Hun-gary, Czech Republic, Wien, Svvitzerland, Italy, Rome, Ve-nice, Sicily, French Riviera, Provence/Čote dlAzur, London, Ireland, Netherlands, Scandinavia, Turkey, Istanbul, Europe by train, Nepal, Trek-king in the Indian Himalaya, Japan, Canada.
Poleg slednjih smo dopolnili tudi zalogo slovenskih vodičev: Kamniške in Savinjske Alpe, Julijske Alpe, Kajakaški vodnik, Maribor, Koper.
Vsem, ki se boste z našimi knjigami odpravili po svetu - z letalom ali le »s prstom« po zemljevidu, pa srečno pot!
MATEJA
Revija Otrok in družina na obisku
Na pobudo DZS pripravljajo revija Otrok in družina, Matična knjižnica Kamnik in Klub staršev srečanje z naslovom Družina v letu družine, ki bo v sredo, 15. 6. 1994, ob 19. uri v dvorani naše knjižnice.
Srečanje bo namenjeno predvsem predstavitvi revije Otrok in družina, ki resnično sodi v vsako družino, saj je vsebinsko naravnana na teme, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju vsi starši in tudi naši majhni ter večji otroci. Prav zato smo se tej pobudi z veseljem odzvali.
Skupaj z glavno urednico Biserko Meden se bomo potrudili in pripravili pogovor o komunikaciji v družini. Za takšno vsebino smo se odločili, ker po stari slovenski navadi mnogokrat zaškriplje ravno zaradi naše zaprtosti in neustreznega odnosa do zdravilnega pogovarjanja. Za sodelovanje smo pridobili
tudi strokovnjakinjo, ki se ukvarja predvsem z mladostniki, to je dr. Martina Tomori. Zato bomo v Matični knjižnici Kamnik zbirali vaša vprašanja za naše goste: v vhodni avli bo skrinjica, v katero boste, lahko oddali vaša vprašanja za ta večer in to seveda tudi anonimno. Če boste želeli, vprašanja lahko oddate tudi otroci in mladostniki, nanašajo pa naj se na družinske odnose in družinsko komunikacijo.
Ker je medsebojnemu pogovarjanju in dogovarjanju v družini spodbuda tudi dobra knjiga, bo ravnateljica knjižnice Breda Podbrežnik-Vukmir zelo na kratko spregovorila o tem, kakšno vlogo naj bi imela knjiga in branje pri spletanju vezi med otroki in starši ter o vplivu na otrokov bralni razvoj.
Svoj piskrček pristavlja tudi Klub staršev, ki je na enem od
svojih rednih srečanj »odkril« to revijo. Mame iz tega kluba so rekle, da pri takem srečanju ne smejo manjkati - ne v pogovoru, ne pri organiziranju in ne pri sami pripravi prireditve. Mama Helena iz Kluba staršev bo pripravila tudi za otroke nekaj lepega - to bodo komunikacijske igrice, s katerimi se bodo predstavili na koncu prireditve. Hkrati bodo medse povabile tudi nove članice in člane.
Prisrčno vas vabimo na obisk revije Otrok in družina. V knjižnici zbiramo tudi naročila za to revijo. Na prireditvi bo tudi žrebanje novih naročnikov. Tisti, ki bodo izžrebani, bodo prejeli tudi knjižne nagrade in sicer: J. Scott, Vodnik iz naravne medicine za otroke; M. Stoppard, Nega in vzgoja; J. Scott, Vodnik naravne medicine za ženske.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Povabilo k branju
Ker je letos mednarodno leto družine in zato vsi in povsod na dolgo in široko razpredamo o družini, so se temu trendu hitro odzvale tudi naše založbe.
Med njimi tudi ena manjših - to je založba Tangram iz Ljubljane, ki je slovenske bralce presenetila s knjigo DRUŽINE IN KAKO V NJIH PREŽIVETI. Avtorja sta priznani družinski terapevt Robin Skynner iz Londona in John Cleese, ki v knjigi nastopa kot terapevtov sogovornik. Knjiga je obogatena tudi z duhovitimi karikaturami.
Knjiga nam kaže, kako lahko z boljšim razumevanjem postopoma odpravimo tabuje ter razvijamo zdrave odnose in družinsko življenje. Govori nam o tem, da večina ljudi nosi v sebi potlačena čustva, ki jih
skriva »za zaslonom« in se pretvarja, kot da jih ni.
Vendar pa se v partnerskih odnosih in v celotnem družinskem sistemu kaže, da so ravno ta čustva in ti problemi najbolj razdiralni in da se prenašajo iz generacije v generacijo, saj si ljudje poiščejo partnerja s podobnimi zavorami.
Ena od zanimivosti te knjige je tudi misel Robina Skynner-ja, da ljubeča, vendar nepopustljiva strogost otroku lahko pomaga - vsi starši, ki ste svojega otroka kdaj mahnili po ritki, si boste lahko oddahnili, saj ste tako svojemu otroku odločno začrtali meje, ki si jih po avtorjevemu mnenju otroci celo želijo.
Pa še pozor za feministke - avtor celo trdi, da so bolj zdrave tiste družine, v katerih je oče znal pravočasno zahtevati Mamico tudi zase in v katerih
je ravno Oče prevladujoča figura. In še pozor za Očke z ojdi-povim kompleksom — avtor meni, da so družine, v katerih absolutno dominira Velika Mati, običajno manj normalne.
Če vas ne zanima nič drugega kot politika, je ta knjiga tudi za vas. Med drugimi problemi, ki nastajajo zaradi izkrivljenega mehanizma projekcije, omenja avtor tudi paranojo in v tem kontekstu bojevite politike. Avtor namreč pravi, da intenzivno ukvarjanje s politiko ljudem običajno omogoči, da boleče osebne napetosti in spore izločijo iz sebe in da zlasti skrajneži ne zmorejo upoštevati nasprotnikovih stališč, ker je to zanje nevarno, saj bi se morali soočati z lastnimi napakami in šibkostmi.
Vse to velja preveriti - s knjigo Družine in kako v njih preživeti.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
1,0.4
Attemsov trg 9 Gornji Grad
Tel.: 063/843-236, 843-007 Faks: 063/843-236
Prodaja vozil ŠKODA,
rezervnih delov in dodatne opreme.
Pooblaščeni servis. Možnost leasinga.
Dobava takoj!
NOVO     NOVO NOVO
Trgovina z obutvijo
Šuline
Kamnik, Maistrova 3
(nasproti Delikatese)
Pestra izbira italijanske ženske, moške in otroške obutve
Še posebej ugodno poletni modeli
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
NrlKuP tudi na veC Čekov._Se priporočamo.
ZOOM
Predpremiere -tokrat o Mr. Jonesu
Mr. Jones tokrat v kino ni pritegnil toliko imenitnih gostov kot Mrs. Doubtfire. Gospodične gredo še vedno bolje v promet. Takrat, pred mesec, je na predpremieri za menoj sedel dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarstvo, Nada Lavrič, urednica TV Dnevnika, na moji levi dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, in cel kup slovenskih imenitnežev. Sašo Hribar nas je v uro dolgem uvodu v ogromni dvorani kina Union zabaval in riti so nas bolele od smeha. Mrs. Doubtfire ni bila tako smešna.
Ameriški humor je le humor preko Atlantika. Drama Mr. Jones nas na trenutke zapelje v razigranost. Richard Gere v glavni vlogi je tak, kot mora biti. Impulziven, neodgovoren, a očarljiv. S šarmom in neizmerno energijo privlači ljudi, vendar pogosto zapade v depresijo in obup. V manično depresijo. Tisti, ki so ji podvrženi, so menda znani potem, da so ustvarjalni. Depresivni manijaki so bili: Virginia Wolf, Lord Byron, slikar Vincent Van Gogh in med drugimi tudi VVinston Churchil. Preko oceana je tej bolezni podrvrženih tri milijone Američanov. Mnogo več kot je nas, Slovencev. Si predstavljate? Da bi bili vsi Slovenci manično depresivni? Bili bi najbolj ustvarjalen narod na Zemlji. In psihiatri z vseh vetrov bi prinoreli k nam služit velike denarce. Kamnik bi cvetel v blagostanju. (Vsaj okroglih miz o turizmu ne bi bilo več - op. avt.) Nevarnost? Film nas pouči, da so človeški odnosi zapleteni in kompleksni, kar že vemo. Še posebno, če gre za moškega in žensko, ki se zaljubita.
Psihiatrinja, ki Jonesa zdravi, igra jo Švedinja Lena Olin, gre v imenu ljubezni na barikade in prelomi vse moralne norme. V medicinskih krogih velja, da seksualno razmerje s pacientom ni etično. Prepoveduje ga Hipokratova prisega. In kar je prepovedano, je najslajše. »Ljubezen nas sili, da sežemo po prepovedanih sadovih, je sporočilo filma,« pravi režiser Mike Figgis. Jaz pa, če ste zaljubljeni in če že mnorete za to ljubezen z glavo skozi zid (upam, da niste zdravnik ali pacient), nadenite si čelado. Ali pa bodite bolj prefinjeni. Psihiatrinja zapusti službo, nikar je vi ne izgubite.
Saj veste, Uradi za delo danes prekipevajo... Tako nadarjeni pa verjetno tudi niste, da bi preoblečeni gospodinjili kot druga persona doma pri bivšem možu ali ženi. To je pač le in samo film. MEVERICK
Društvo medicinskih sester Ljubljana, podružnica Kamnik-Litija
Ni naključje, da smo pričele organizirano delovati na regionalnem področju prav v mesecu maju, saj je verjetno ni sestre med nami, ki ne bi vedela, da je mesec maj vezan na rojstni dan Florence Nightingale, ki je izvedla radikalno reformo in utemeljila poklic medicinske sestre.
Prvotna šola je temeljila na kombinaciji verskih in vojaških načel, katerega glavna značilnost je bila popolna podreditev zdravniku. Nega je tako postala bolj tehnično kot tradicionalno naravno »žensko opravilo« in se kot model, ki se je izoblikoval skozi delitev dela v zdravstvu, razširil po vsem svetu ter se kot podrejeni člen vključil v medicinsko hierarhijo. Na žalost je še vedno pone-
kod prisotno dejstvo, da je najvišji domet, do katerega lahko pridejo sestre postati zdravnikova »desna roka«. 100 let za Florence Nightingale je Virginia Henderson utemeljila delo medicinskih sester in jim priznala pravico do pobude in nadzora na področju zdravstvene nege in komaj pred nekaj leti je bila na kongresu INC (Mednarodnega združenja medicinskih sester) sprejeta definicija zdravstvene nege, s katero se kot integralni del sistema zdravstvenega varstva vključuje v pospeševanje zdravja, preprečevanje bolezni, skrbi za fizično in duševno bolne ter invalide vseh starosti v zdravstvenih in družbenih področjih.
Družbene spremembe v osamosvojeni državi so nam nare-
Na strokovnem srečanju medicinskih sester je predavala tudi višja medicinska sestra Jana Prezelj o svoji poti po Nepalu, (foto: V. M.)
kovale organizacijske in strokovne uskladitve na področju zdravstvene nege. Tako smo sledile novim družbenim trendom in dosegle zavidljive rezultate na tem področju.
Naj jih naštejem samo nekaj:
1. 10. 1992 smo izglasovale g. Slajmar-Japelj v Državni svet in dosegle, da zmoremo biti prisotne tudi na področju družbenega delovanja.
2. 15. 12. 1992 je bila ustanovljena Zbornica zdravstvene nege kot najvišja institucija, ki ščiti in zastopa stanovske interese svojih članic.
3. junija 1993 je bila Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov sprejeta v ICN (Mednarodni svet medicinskih sester), kar bo gotovo pripomoglo k poglobitvi strokovnega sodelovanja in nadaljnjega razvoja profesije zdravstvene nege.
4. Višja šola za zdravstve delavce je v sodelovanju s Pedagoško fakulteto razpisala fakultetni študij zdravstvene nege.
5. 25. 3. 1994 je bil na Skupščini Zbornice sprejet Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki je eden temeljnih dokumentov Zbornice in delovanja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v praksi.
6. 19. 4. 1994 je bil na ustavodajni Skupščini sprejet Statut Sindikata delavcev v zdravstveni negi, s tem pa seveda tudi sindikat.
Letna konferenca kamniških borcev
Na letošnji letni konferenci, ki je bila v sredo, 25. maja 1994, v sejni sobi občine Kamnik, so se dogovarjali o mnogih pomembnih zadevah. Udeležba članov je bila dobra, kar priča O zainteresiranosti članstva. Poročilo o delu organizacije v preteklem letu je podal njen predsednik Franc Trdin. Razvila se je široka in vsebinsko plodna razprava.
Po podatkih je v tej organizaciji ZB povezanih 310 članov in članic. Starost članstva je visoka, zato tudi umrljivost velika. Samo v zadnjem letu dni se je organizacije ZB poslovila od nasledjih svojih članov, ki so umrli: Marta Aparnik, Silvo Gams, Jakob Laznik, Alojz Hočevar, Miklavž Hančič, Justin Burkeljca, Ivan Novak, Jože Vidmar, France Zore, Tilka Potočnik in Barbara Pestotnik. Njihov spomin so prisotni počastili z enominutnim molkom.
Poleg aktualnih vprašanj sedanjega časa v razpravi ni bilo mogoče mimo poskusov razvrednotenja pomena NOB in
poveličevanja vloge sodelavcev okupatorja. Člani na tej konferenci so bili soglasni, da bi bil že čas, da določene razdiralne sile prenehajo s tako vlogo in začno realno presojati zgodovinska dejstva. Taki poskusi vodijo do razdora med ljudmi, kar brez dvoma hromi enotnost v Sloveniji.
Borci bodo še bolj odločno in argumentirano posegali v javne razprave in na prepričljiv način dokazovali dejansko stanje.
Izpostavljeno je bilo vprašanje zdravstvenega varstva borcev in drugih udeležencev NOB, problemi materialne narave, pokojnine, priznavalnine in druge s tem povezane zadeve. Vsi broci in drugi udeleženci NOB so že prenehali z aktivnim delom, pa so kljub temu še vedno priznani družbeni delavci.
Glede na novo lokalno samoupravo so prisotni menili, da organizacijskih oblik ZB se-
daj ne bi kazalo spreminjati. Najbolje bo počakati do novih volitev. Takrat naj se tudi ZB prilagodi novim oblikam lokalne samouprave. Borci se bodo aktivno vključevali v vse volilne priprave.
V poročilu predsednika je bilo poudarjeno, da se člani redno udeležujejo spominskih in drugih srečanj. Zelo je opazna povečana prisotnost ljudi na takih srečanjih, ne samo starejših. Vsako leto je udeležba številnejša.
Obširna razprava ni obšla še vrste drugih vprašanj, ki neposredno prizadevajo članstvo ZB. Pogledi so bili enotni. Odnos do izgnancev se bistveno spreminja in ZB podpira njihove upravičene zahteve. Razprava je trajala skoraj dve polni uri. Marsikateri član ZB je konferenco zapuščal zadovo-
ljen, saj je na njej slišal mnoge zanimivosti.
Med ostalimi vprašanji je bilo izpostavljeno tudi zbiranje lastninskih certifikatov, ki se bo pričelo takoj, ko bodo investicijske družbe dobile dovoljenja za delo. ZB Kamnik daje prednost družbi »Krona« in vabi člane, da bi svoje certifikate preko ZB zaupali tej družbi. Odločitev, kam bo kdo vložil svoj certifikat, pa je avtonomna pravica posameznika.
Udeleženci so poslušali še finančno poročilo in na predlog vodstva KO Kamnik podaljšali mandat dosedanjemu odboru do naslednjega leta.
Delovni predsednik Peter Plevel je uspešno usmerjal razpravo, zato je letna konferenca borčevske organizacije v Kamniku uspešno opravila svoje delo.
STANE SIMŠIČ
Sedež delovanja na teritorialnem področju, kjer sestre združujejo svoje interese, je bil zadnji dve leti v Kamniku in sicer v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, kjer ostane tudi še za nadaljni mandat. Delovanje podružnice je bilo zelo aktivno, saj smo uspele realizirati skoraj vse dejavnosti, potrebe in želje, ki so nastale pri našem vsakdanu, namenile veliko vlogo izobraževanju, sprostitvi in družabni dejavnosti. Pred dnevi smo organizirale strokovno in družabno srečanje v dvorani nad Kavarno Veronika, zato bi se zahvalila vsem, ki so nam s svojimi proizvodi ali storitvami pomagali, da je bilo naše srečanje tako obogateno: Goldi d. o. o.,
Mesarstvo Košir, Kranjska Gora, Fruktal Ajdovščina, p. e. Duplica, Pekarna Piskač, Kavarna Veronika, Eta Kamnik, Delikatesa King sonček, g. Jana Prezelj, Pevski zbor Solidarnost in ZKO Kamnik.
V preteklem obdobju je bilo za priznanje in uveljavitev našega poklica veliko storjenega. Vse naše aktivnosti niso naš uspeh, so samo naš trud, da bi prepričali vse, ki delujejo na področju zdravstvene nege, da je biti član Zbornice in Sindikata čast in obveza, držati se Kodeksa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pa tisto, kar nam omogoča delovati za dobro bolnika-človeka.
IRENA KERŠIČ RAMŠAK
4k
PIVNICA *W PRI PODKVI W
Trg svobode 1, Kamnik • tel.t817-184
Nudimo pivo in pivniško hrano:
pečene krače, golaž, pikantne
klobase, piščance, prekajene postrvi,
sirove plošče in gibanico.
Krače in piščance za domače potrebe
lahko naročite telefonsko.
Vsak dan nudimo dve vrste malic
po 300 SIT.
PIVNICA Z DUHOM PRAVE STARE PIVNICE
je odprta med 10. in 23. uro, ob nedeljah zaprto.
Veselimo se vašega obiska!
I M ■ .'>> ■.... ■. ■ ■ ■ ... I 1.1,1. M ■ U ■ ■ 11...» M II
fOrOKOPIRNICA
Novi trg 41a, KAMNIK
1 *rednJeiolsfc«ga c»ntra '11 - D64
BARVNO FOTOKOPIRALE
-prospektov, ■■■ - katalogov
RAZLIČNE (povečave)
VEZAVE: -«sponko
- s spiralo
- z letvico
Odprto od 7.00 - 19.00, sobota zaprto.
PRIREDITVE		
DATUM	KRAJ PRIREDITEV	PRIREDITELJ
nedelja, 12. junij, ob 9. uri	Moste                      Kolesarski maraton MOSTE 94	Krajevna skupnost Moste
nedelja, 12. junij, od 10.-16. ure	Hipodrom                  Državna razstava črnobele živine Slovenije Komenda	Društvo rejcev črnobele pasemske živine pri Biotehnični fakulteti, Groblje pri Domžalah tel.: 713-611
petek, 17. junij, ob 20. uri	Razstavišče Odprtje razstave oljnih slik; Danijel Fugger Veronika                  - Od Domžal do Kamnika, Na ogled do 3. julija vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne	ZKO Kamnik tel. 831-612
sobota, 18. junij, ob 10. uri	vrt Kavarne Veronika    Srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske 94	ZKO Kamnik tel. 831-612
sobota, 25. junij, ob 18. uri	športno igrišče           Igre brez meja z veselico Šmartno	Športno društvo Šmartno
	IS OBČINE KAMNIK področje za podjetništvo in turizem	
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XI
Lepi kamen
Ledeniški kladi s kočo in lovskim opazovališčcm na ledeniške morene pod JZ pobočjem Brane, nmv 888 m.
robu
Da je bil nekdaj v dolini Kamniške Bistrice ledenik, je veliko dokazov. Dokaz je tudi sama oblika doline, pa značilni robovi čelnih ledeniških grabelj (moren) in veliko ledeniških klad, balvanov, ki jih je odložil ledenik oziroma so ostale po tem, ko se je ledenik stopil.
Ena od takih ledeniških klad je tudi Lepi kamen. To sta pravzaprav dve ogromni ledeniški kladi, dolgi in široki več deset metrov in visoki okoli 10 metrov. Glede na obliko lahko sklepamo, da je bila prvotno to samo ena klada, ki je kasneje počila v dve. Vendar je razpoka tako velika, da ne daje vtisa, da je bila to prej samo ena klada, kot je primer pri Žagani peči. Z vseh strani, razen z ene, imata navpične, tudi previsoke stene. Zgoraj sta po-
rasli z drevjem. Na eno so lovci postavili kočico in na drugo visoko prežo. Povezali so ju z lesenim mostičkom. V bližini je še več velikih ledeniških klad, vendar nobena ni take oblike in velikosti. In obe skupaj sta Lepi kamen.
Na vrh Lepega kamna se lahko povzpnemo po lesenih stopnicah. Z njega je prav lep razgled po celem Koncu, posebej še, če nismo vrtoglavi in po precej pokončni lestvi splezamo na samo prežo. Ta je že precej dotrajana, zato je potrebna posebna previdnost. Po zimah z obilnimi snežnimi padavinami je spomladi ob toplih in sončnih popoldnevih od tu zanimivo opazovati snežne plazove, ki grmijo z Brane.
Lepi kamen stoji skoraj na robu morene, še v gozdu. Proti
severu je svet skoraj raven in po nekaj desetinah metrov pot pripelje na široko jaso, kjer so senik in krmilnice. Tudi od tu je lep pogled proti Koglu, Skuti in Turski gori.
Ime je Lepi kamen dobil menda od najemnika lova v Kamniški Bistrici v prejšnjem stoletju, ki je dal nanj postaviti lovsko kočico. Ker je bil verjetno bolj nemško usmerjen, je kamen in kočico na njem imenoval Zauberštajn (Sauber Ste-in), kakor se mogoče še kdaj sliši med domačini.
DOSTOP: Od Doma v Kamniški Bistrici gremo po cesti, ki vodi v Konec, ali pa po označeni poti, ki vodi na Kokr-sko sedlo. Ko pridemo z označene poti spet na cesto na ovinku in križišču (desno vodi cesta do spodnje postaje tovorne žičnice na Kamniško sedlo), gremo še naprej po cesti do naslednjega križišča. Tu gre levi krak v Konec, desni pa proti Jermanci. Zavijemo po slednjem. Toda ne držimo se ga več kot kakih 50 metrov. Tu zavijemo levo na cesto, kolovoz, ki
kmalu pride do hudournika. Po tej cesti se nato zlagoma vzpenjamo na zgornji rob morene prav do Lepega kamna. Od Doma približno 3/4 do eno uro hoje. Ker je dostop po gozdnih cestah dokaj enostaven, če se le natančno držimo navodila, poseben vodnik običajno ni potreben.
Vračamo se lahko po drugi strani. Na zahodni strani jase poiščemo neoznačeno pot, ki vodi proti zahodu. Ta nas popelje skozi gozd in čez hudournik na cesto. Po njej gremo navzdol mimo spodnje postaje žičnice na Kokrsko sedlo in naprej mimo Žagane peči do odcepa ceste za Lepi kamen in Jermanco. Do tega odcepa je okoli pol ure.
Tudi o tej naravni znamenitosti je moč še kaj več prebrati v članku Pavla Kunaverja Kamniška Bistrica v Kamniškem zborniku II iz leta 1956 ali v knjigi Petra Skoberneta Sto naravnih znamenitosti Slovenije, ki jo je izdala Prešernova družba leta 1988.
B. POLLAK
Lepi kamen - pogled na razpoko in kočico na vrhu.
Rokovnjaški pohod in 24* Planinski tabor
Mogočna stena El Capitano v Kaliforniji, ZDA. To steno so lansko leto obiskali tudi naši fantje. Celih 1000 m je je.
Že četrtič je M DO Ljubljana v sodelovanju s PD Mengeš organiziral celonočni pohod - Rokovnjaški pohod, ki je bil 21. maja 1994. Na Trojanah, kjer je bil start, se je zbralo kar 230 planincev. Med njimi je bilo več kot 60 Kamničanov. Vsi ti planinci so želeli preizkusiti svoje telesne zmogljivosti. Ob 19. uri je dolga kolona krenila na pot. Smer pohoda je bila vnaprej določena in je potekala v glavnem na področju kamniške občine.
Po dobrih dveh urah se je kolona ustavila na Šipku nad Tuhinjsko dolino. Pot je nadaljevala proti Rakitovcu in pred vasjo zavila desno navzdol na vrh Kozjaka. Prečkanje ceste je bila posebna dogodivščina (Kamnik-Ločica) in pred polnočjo so bili planinci že v Češ-njicah. Ob relativno dobri vidnosti, luna je kar lepo svetila, so pohodniki zagrizli strmino navzgor proti Menini planini. Skoraj ura vzpenjanja je marsikoga utrudila. Pri lovski koči pod Oseki se je kolona ustavi-
la. Po prigrizku in toplem čaju je kolona po dobri uri nadaljevala svojo turo. Po obronkih Menine planine so se približali Kostavski planini in nad vasjo Ravne šli skozi Poljane vse do
Kisovcu in Primožu pa vse do Stahovice.
Pohodnikom je bilo vreme naklonjeno. Ni bilo dežja. Tudi luna je bila pohodnikom naklonjena. Na Veliki planini je bilo
Lanski vzponi kamniških alpinistov in plezalcev
Julija je Marko Prezelj obiskal Chamonix. Najprej se je sam povzpel po kozmičnem grebenu na Aiqulle du Midi. Nato sta z Andrejem Štremf-ljem (AO Kranj) opravila dva vzpona. In sicer v Les Voarde-su, smer Kaltazion z oceno 6c+AO, 250 m, 2.30, in v Mont Blancu du Tauille, smer Chye TD, 1 ura.
Zaradi Andrejevega odhoda si je Marko poiskal novega so-plezalca, Nizozemca Terrvja S. in z njim opravil tri odlične vzpone. V Blatieru: Colonel polischinet fidel fiasco z oceno 6c+/6c, 3.30, in Draculo, 6c+, 3.30. V Preigneju pa smer Pe-igne perdur, 7a+, 400 m, 6 ur, npr. Marko Prezelj je bil zelo aktiven tudi doma. S soplezal-cem Silvom Karom (AO Domžale) je opravil dva odlična vzpona. V Ospu Tržaško zajedo, 7 b, 150 m, v Vežici pa Črno mačko, VIII + . Z Matjažem Wiegeletom sta v steni Sit opravila prvo ponovitev Delavske smeri, ocena VII-, 9 ur.
Matjaž je plezal z Daretom Juhantom tudi v steni Travnika, ki je prav tako kot stena Šit v dolini Tamar. Splezala sta
odlično smer Marija na belem produ, A3j VI+, 13 ur, 12p, 800 m. V Sitah pa smer Belak--Manfreda, VI+, 9 ur, 1 pp. V dolini Tamar je plezal tudi Klemen Mali. S soplezalcem iz Domžal sta splezala JLA, VI+ v Šitah in Ašenbrenerja, VI, v Travniku. Prav tako je plezal tudi v severni triglavski steni. Z Jožetom Hribernikom sta splezala spominsko smer Borutu Bergantu, VII-/AO. Kot zanimivost naj povem, da je smer prvi ponovil prosto Marko Prezelj in ji pripisal oceno IX-. Klemen se je z Robertom Malinaričem ponovil Skalaško smer, z Robertom Poličnikom pa Helbo s Čopom, VII+/ V1+.
Obe smeri sta prav tako v se-
verni triglavski smeri. Helbo s Čopom sta ponovila tudi Jože Hribernik in Damjan Čibej. V Kamniških Alpah sta Tomaž Humar in Robi Poličnik splezala v južni steni Planjave prvenstveno smer Modri lišaj, VII-, VI+, 6 ur. Klemen je splezal Geršar-Grčar, VI, in s Primožem Trunkom smer Trikot, VI, v severni steni Dolgega Hrbta, Poličnik in Čibej pa smer Saše Kamenjeva, VI+ . V Koglu sta Mali in Čibej prosto ponovila Rumeno zajedo, VII. V Rzeni-ku sta Damjan Kočar in Janko Plevel splezala Kamniško smer. Tomaž Humar je prosto ponovil Perčičev steber, VII-, in soliral Centralno smer v Planjavi, VI+. Nadaljevanje prihodnjič. KLEMEN M.
OPRAVIČILO!
Javno se opravičujem gospe Sonji Širca-Prepad-nik, ker sem širila o njej neresnične vesti.
Nina Polak, C. 1. maja 63, Kranj
Črnivca. Tu je bil zopet daljši počitek. Ura je- bila že blizu 5 zjutraj. Posamezniki so tu odnehali, nekatere je ožulilo ali pa so bili preveč utrujeni. Tudi nadaljevanje poti je bilo zahtevno. S Črnivca so pohodniki šli proti vrhu hriba in se na koncu že kar precej približali Lepenatki. Od tu so se spuščali navzdol proti Kranjskemu Raku. Od Črnivca dalje se je že danilo. Hoja je bila sicer lažja, toda noge so bile že pošteno utrujene.
Potreben je bil še zadnji naskok. Na Gojško planino so prišli precej hitro in nato na Malo planino, pa so že bili pri Domžalski koči na Veliki planini.
Celotno pot so prehodili v 14 urah in pustili za seboj 53 km poti. Do cilja je prišla večina prijavljenih in mnogi so se že odločili, da bodo zopet sodelovali na podobnem pohodu leta 1995.
Na cilju so pohodnike pričakali planinci, ki so prišli iz doline, da se udeležijo 24. planinskega tabora planinskih društev ljubljanskega območja. Tudi pohodniki so se udeležili Tabora. Poslušali so pripravljen program in se zatem kmalu začeli vračati navzdol proti Rakovi ravni, kjer je bil organiziran prevoz v dolino. Nekateri so kljub težki hoji preko noči odšli peš proti Pasjim pečinam,
precej megle in hladno. Nekateri so se ogreli po kulturnem programu, ki je bil zanimiv in pester. Igral je ansambel mladih ljudi. Nekateri so kljub
utrujenosti celo zaplesali.
Pohod in 24. planinski tabor sta v celoti uspela. Organizator, na čelu je bil Peter Lavrič, predsednik MDO Ljubljana, je poskrbel za vse. Tudi za varnost in dobro počutje. Na vseh točkah je pohodnike spremljalo vozilo prve pomoči, z zdravnikom in vso potrebno opremo. Za varnost hoje so skrbeli vodniki, ki jih je vodil Maks Prelovšek (PD Kamnik je imelo 10 vodnikov). Med potjo ni bilo težjih poškodb, če odštejemo žulje.
Vodstvo pohoda bo skupaj z vodniki v naslednjih dneh pripravilo analizo pohoda in kritično - ocenilo določene pomanjkljivosti, da bi te odpravili pri naslednjem pohodu.
Vsekakor velja zahvala organizatorjem tega pohoda, ki se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so pri tej akciji sodelovali. Zahvaljujejo se sponzorjem, ki so materialno podprli pohod. Vsem pohodnikom pa veljajo iskrene čestitke za pogum in dobro hojo.
STANE SIMŠIČ
Izvršni svet SO Kamnik Področje obrti in podjetništva
vabi v
POLETNO PODJETNIŠKO ŠOLO ZA MLADE,
ki bo potekala od 18. do 23. julija v prostorih občine Kamnik.
V okviru programa razvoja podjetništva v občini vabimo učence 8. razredov OŠ, gimnazijce in dijake srednjih šol, da se prijavijo za proizvodno-storitveno, turistično ali trgovinsko podjetniško dejavnost.
* * *
Vse podjetnike in obrtnike pa vabimo, da prijavijo svoje družinske ali druge člane, ki jih želijo vključiti v delovanje svojih podjetij ali obrti v
DRUŽINSKO PODJETNIŠKO ŠOLO,
ki bo potekala od 27. 6. do 1. 7. v prostorih občine Kamnik
Informacije dobite pri svetovalki Darinki Prešeren, tel.: 817-278.
Državno prvenstvo jadralnih padalcev
Po izredno nesrečnem začetku »termične« sezone so tudi jadralni padalci dočakali prva tekmovanja v dolžinskih preletih. Letos je bilo to državno prvenstvo, ki je bilo organizirano konec aprila, zaradi bližnjega evropskega prvenstva. Kot zadnji dve leti je bilo državno prvenstvo tudi letos v Preddvoru, ki nudi jadralnim padalcem res vse ugodje. Zaradi spremenljivega vetrovnega vremena so bila izpeljana štiri tekmovanja od sedmih, kolikor jih je bilo predvideno.
Padalci so vzletali s Kriške gore, Krvavca, Lijaka in Koba-le, sodelovalo pa je 84 pilotov iz sedemnajstih slovenskih klubov. V tej pisani druščini je, kot že nekaj let, dokaj vidno vlogo igral kamniški klub Polet oziroma številčna vrsta kamniških tekmovalcev. Omenim naj še, da je državno prvenstvo štelo tudi za ligo 94, tekmovanja pa naj bi tudi pokazala, kdo bo zastopal Slovenijo na letošnjem EP.
Kot je bilo pričakovati, je bil tudi letos najbolje uvrščen Pe-
Kolesarski maraton
Moste 94
Kolesarji krajevne skupnosti Moste prirejajo tradicionalni, letos že 12. Kolesarski maraton MOSTE 94, ki bo v nedeljo, 12. junija 1994, ob 9. uri.
Zbirališče bo pred Osnovno šolo v Mostah. Prijave bomo sprejemali od 7.00 do 7.45 ure.
Prireditev bo v vsakem vremenu in se je lahko udeležijo vsi, ki
Teniški turnir
Zadnji majski vikend je bil na igriščih TK Kamnik organiziran teniški turnir, ki bo odslej vsak mesec. Šteje za lestvico in osvojitev pokala. Pravico nastopa imajo vsi tenisači iz Kamnika in okolice (Stranje, Komenda, Duplica). Turnir sc igra v dveh starostnih skupinah. Nagrade za majski turnir jc prispeval Urko, d.o.o., iz Kamnika.
Rezultati: moški do 40 let
- polfinale: R. Andič: D. Kotnik 7:5, 6:3 M. Pogačar : S. Ru-tar 7:5, 6:4 finale: R. Andič : M. Pogačar 7:6, 6:3 moški nad 40 let
- polfinale: M. Žebaljec : M. Jeras 9:3 S. Crnkovič : R. Rutar 9:6 finale: M. Žebaljec : S. Crnkovič 9:6
V tolažilni skupini je zmagal I. Viriant proti D. Kropivšku z rezultatom 9:3.
Vabljeni "na naslednji teniški turnir, ki bo 18. in 19. junija!
TENIS 91
se radi vozijo s kolesom in bodo zmogli 80 km dolgo pot. Otroci, mlajši od 14 let se smejo udeležiti maratona le v spremstvu polnoletne osebe.
Kolesarji bodo vozili na lastno odgovornost.
Vsi udeleženci bodo nezgodno zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Dolžni so upoštevati cestno prometne predpise in navodila ter opozorila organizatorja pred in med potekom prireditve. Vozila organizatorja, ki bo na čelu skupine, kolesarji ne smejo prehiteti.
Vožnja bo potekala skozi naselja:
START:  Moste  - Kamnik
- Stranje - Mekinje - Šmarca
- Rodica - Mengeš - Vodice
- Smlednik - Prebačevo — Vo-klo - Šenčur - Trata - Cerklje
- Zalog - Komenda - CILJ: Moste.
Štartnina je 500,00 SIT, udeleženci, mlajši od 14 let vozijo brezplačno. Vsi udeleženci prejmejo po uspeli vožnji kovinsko medaljo.
Posebno doživetje predstavlja polet s tandemom-padalom za dva.
ter Slapar, ki je kljub smoli osvojil odlično 8. mesto, takoj za njim pa se je na 9. mesto uvrstil Andrej Jerneje, kar je bilo eno od presenečenj državnega prvenstva. Na žalost je bil naslednji naš tekmovalec Robi Čebular šele enainštirideseti.
tako da je klubska ekipa zaradi tega spodrsljaja osvojila nehvaležno 4. mesto med 17. uvrščenimi ekipami.
Kot zanimivost naj omenim, da je član Poleta Maks Humar letos sodeloval na tekmi svetovnega pokala v Braziliji. Zelo solidno je letel v kvalifikacijah, brez težav se je uvrstil na glavno tekmovanje, kjer pa je ob obilici smole osvojil 84. mesto med 135. uvrščenimi.
Seveda pa niso samo tekmovanja dejavnost Poleta. V klub je trenutno včlanjenih 70 članov, ki se dobivajo na klubskih sestankih, organizirajo video projekcije, nedavno so prelagali reševalna padala, organizirajo tudi skupinske polete, ki so primerni za vse vrste pilotov.
Ena od letošnjih nalog pa je tudi ureditev vzletišča na Veliki planini oziroma postavitev vetrne vreče, tako da se bo z Velike planine res varno vzletalo, poleg tega pa Velika planina predstavlja odlično izhodišče za letenje v Karavanke.
D. O.
ORL v košarki
V občinski rekreacijski ligi v košarki so odigrali samo še prestavljene tekme. V drugi ligi je bila to tekma med Dream team 94 in Hramom Lužar, na kateri so zmagali slednji s 70:36. Lestvica druge lige po prvem delu je naslednja:
1. Tesnila - Baron bar 13 tč
2. Hram Lužar 11 tč
3. Skb Banka 11 tč
4. BiroBalia 10 tč
5. Bar Coprnica-T. Štebe 10 tč
6. Jim Beam Dream team 10 tč
7. Dream team 94 10 tč
8. Novi trg 7tč
V prvi ligi pa je prišlo v tekmi med MC Korobač in Rožle Goldi do neljubega dogodka (napad na sodnika), tako da se je tekma registrirala 2:0 za Rožle Goldi. Ostale zaostale tekme pa so se končale po napovedih.
Rezultati:
Rožle-Goldi: K-Veronika - Z. Dragulj 50:65 Policija Kamnik: Proline-Premiere 39:60 K-Veronika-Z. Dragulj: Policija Kamnik 75:48 Tekont: Rožle-Goldi 68:60 Končna lestvica:
1. Proline premiere 16 tč
2. K. Veronika-Z. Dragulj 13 tč
3. Z. Banič-Mengros 12 tč
4. Montona 12 tč
5. Radio hit MLD 11 tč
6. Policija Kamnik 11 tč
7. Tekont 11 tč
8. Rožle Goldi 10 tč
9. MC-Korobač 10 tč Najboljši strelci so Osterman (Hram Lužar, 184), Kavčič (K-
Veronika-Z-Dragulj, 167), Urankar (Rožle Goldi, 158).
CICO 1
Dosežki gorskih kolesarjev
Gorsko kolesarstvo je razmeroma mlada športna zvrst, v svetu priznana kot izredno atraktivna in zanimiva tako za tekmovalce, kot tudi za gledalce. Tekmovanja v gorskem kolesarstvu se v Sloveniji pojavljajo v dveh oblikah: kot cross-countrv, vožnja s kolesom čez drn in strn, in kot downhill, vožnja po vratolomnih spustih. Za ta tekmovanja tekmovalci uporabljajo posebna t. i. gorska kolesa iz posebnih materialov, dodatno opremljena z amortizerji, da lahko opti-
ar
SERVIS
MENGEŠ
IS?73 84 09
RK Žurbi team uspešen
Kadeti kamniškega kluba uspešno nastopajo v kadetski ligi. Kolo pred koncem so na tretjem mestu, s katerega jih ne more nihče več izpodriniti.
V gosteh pri Kodeljevu so sicer izgubili, predvsem zaradi dejstva, da so v prvem polčasu zaostajali za osem golov. Na tej tekmi so se od Kamničanov strelsko najbolje odrezali Zorman in Podbevšek s šestimi goli, tri pa je dosegel Adrovič. Prvi polčas se je končal s rezultatom 15:7, končni rezultat pa je bil 23:21 za Kodeljevčane.
V drugi tekmi pa so Kamničani gladko odpravili ekipo iz Grosupljega, ki pa je na tekmo prišla samo s šestimi igralci. Za isto potezo se je nato odločil tudi domači trener. Klub temu pa so bili domači veliko boljši, saj so prvi polčas dobili s 15:3, v drugem pa so na igrišče stopili prav vsi igralci in se tudi vpisali med strelce. Sedem golov sta prispevala Zorman in Račič, pet pa jih je dal Miha Mlakar. Končni rezultat je bil 30:10.
CICO 1.
malno prilagodijo vožnjo gozdnim potem, koreninam, kamenju; .... Disciplina cross-coun-try je že uvrščena v spored letnih OI 1994 v Atlanti.
Na Kamniškem pa imamo kar nekaj tekmovalcev, ki so že prejšnja leta opozorili nase z nekaj lepimi uvrstitvami, letos pa žanjejo uspehe tudi zunaj naših meja. Tako so se otvoritvene tekme letošnje sezone v Ljubljani za pokal UNI-teama udeležili štirje kamniški tekmovalci. Pri članicah je prvo mesto osvojila Vida Uršič, v mladinski kategoriji je tekmoval Tadej Trobevšek in osvojil 4. mesto. V elitni kategoriji članov na dokaj kratki
Zima se zanesljivo približuje!
Tesnenje vseh vrst oken in vrat. Do 30% toplotne energije izgubite skozi okna. Rešitev: naknadna montaža trajnih cevnih silikonskih tesnil (nemška tehnologija, uvoz). 10 let garancije, letne cene.
Informacije in (061) 811-056.
naročila:
progi je v finišu za dolžino kolesa izpustil iz rok zmago Metod Močnik, 4. mesto pa je pri-vozil Sandi Srdar.
Naslednji dve postaji kamniških gorskih kolesarjev je bila Italija. Tja zahajajo naši tekmovalci zaradi pomanjkanja tekmovanj na naših tleh in velike motiviranosti za tekmovanja. Trije so nastopili v aprilu v Bazovici in eden na Opčinah (oba kraja sta blizu Trsta). Značilnost tekmovanj v Italiji je izredna udeležba, preko 100 tekmovalcev na vsaki tekmi. V Bazovici na težki 42 km dolgi progi, ki je potekala po zahtevnem kraškem terenu, je Sandi Srdar osvojil odlično 7. mesto med člani. Metod Močnik pa je imel sredi dirke okvaro na kolesu in je moral ob dobrem izhodiščnem položaju odstopiti. Mladinec Tadej Trobevšek je na nekoliko krajši progi osvojil 5. mesto. Obadva tekmovalca, Srdar in Trobevšek, sta imela »srečo v nesreči«, saj sta oba prebodla zračnici na istem mestu, kjer je ostal Metod z raztrgano verigo in jima je s hitro asistenco pomagal do nadaljevanja. Konec aprila pa je na Opčinah ob italijanskem
državnem prazniku odlično odpeljal dirko Metod Močnik in osvojil 5. mesto.
15. aprila pa se je začelo prvo tekmovanje v seriji »Slovenski pokal«. Na teh tekmovanjih sodelujejo najboljši slovenski tekmovalci, tekmujejo pa tudi ukrajinski reprezentantje, ker jim doma primanjkuje tovrstnih tekmovanj. Prva tekma se je odvijala po pobočjih Kranjske Gore. Tekmovalci so nastopili na 40 km dolgi progi z višinsko razliko 1400 metrov vzponov in spustov. Proga je bila izredno lepo krožno speljana, atraktivna za gledalce, ki pa jih žal ni bilo veliko. Mladinec Tadej Trobevšek se je zopet vozil okrog 5. mesta in na koncu to uvrstitev tudi zadržal. Med kategoriziranimi tekmovalci pa je vozilo okrog 345 tekmovalcev, med njimi dva Kam-ničana. Vozila sta odlično in osvojila absolutno 5. in 6. mesto. V točkovanju za Slovenski pokal pa je Sandi Srdar osvojil 3. mesto, Metod Močnik pa 4. mesto. Pred njiju sta se uvrstila dva Ukrajinca, ki pa ne sodelujeta v točkovanju za pokal. Pred tekmovalci je še veliko tekmovanj tja do jeseni, ko bodo nekateri kolo zamenjali za tekaške smuči.
TOMO URŠIČ
Planšarji so se organizirali
Intervju z Rokom Sitarjem - motokrosistom
V gostišču Pri planinskem orlu v Stahovici je bil 25. aprila 1994 ustanovni občni zbor Kulturnega društva »Planšar« Velika planina. Na njem je bil predstavljen osnovni namen in tudi naloge društva, sprejeli smo svoj statut in izvolili organe društva.
Kot so poudarili planšarji v svoji predstavitvi, jih združuje predvsem misel, da je potrebno pastirja z območja Velike planine predstaviti z vsemi njegovimi navadami, šegami in običaji širšemu okolju, še več - v kar se da izvirni podobi.
Nedvomno je tej zamisli botrovala tudi odločitev pevcev črnskega okteta, ki so tudi postali člani novoustanovljenega društva. S pesmijo, izvirnim plan-šarskim izročilom in predstavljanjem svojih navad, običajev in šeg želimo ponovno oživiti del kulturne dediščine. Promocija planšarja, ki je hkrati sinonim za to izjemno kulturno dediščino, naj bi tako pripomogla k ponovnemu oživljanju pozab-
ljenih oziroma zanemarjenih vrednot. V predstavitvenem govoru sta temu mnenju pritrdila tudi vabljena gosta dr. Anton Cevc in dr. Niko Sadnikar. V nadaljevanju so tako planšarji kot tudi vabljeni gostje večkrat kar nostalgično ponavljali misel dr. Antona Cevca, ki jo je pred 27. leti zapisal v knjigi Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom: ».... ne samo pi-eteta, temveč hvaležnost do podedovanega izročila nam nalaga dolžnost, da to tisočletno tradicijo ohranimo in varujemo, kar bo'v čast kulturnemu utripu ljudi pod Kamniškimi Alpami.«
Sicer pa je oživitev izročila le del široko zastavljenih nalog planšarjev, ki so izražene tudi v temeljnem aktu, poleg njih pa še nameni in cilji društva, in sicer:
- prizadevanje za ohranitev naravne in kulturne dediščine Velike planine;
- organiziranje kulturnih prireditev, katerih namen je
predstavitev planšarskega življenja in dela ter ohranjanje izvirnosti;
- sodelovanje s strokovnimi institucijami, proučevanje naravne in kulturne dediščine Velike planine kot tudi pomoč pri zbiranju gradiva;
- pomoč pri vzdrževanju in popularizaciji spomeniško zaščitenega območja;
- izdajanje publikacij s področja dejavnosti društva;
- sodelovanje s sorodnimi organizacijami, tudi na njihovih prireditvah;
- prizadevanje za ohranitev čistega okolja;
- vzpodbujanje pravilnega odnosa obiskovalcev Velike planine do naravne in kulturne dediščine;
- prizadevanje za razglasitev območja Velike planine za kulturni spomenik.
Na koncu si zaželimo veliko uspeha pri svojem delu, spoštovane bralce pa spodbujamo k prizadevanju za ohranjanje naše skupne, žal prevečkrat pozabljene dediščine.
VINKO POLIČNIK
1. Kaj te je sploh navdušilo za ta šport?
Ljubezen do motorja in divje vožnje.
2. Kdo je tvoj vzornik? Moj vzornik je Jani Sitar iz
Ljubljane.
3. Koliko časa že treniraš mo- Na teden treniram 4 dni. Se-tokros? veda pred tekmami več, treba
Motokros treniram že od Pa se Je tudi psihično priprav-svojega 6. leta. To se pravi 'Jati-
7 let. 5. Ali te je kaj strah, da boš
4. Kolikokrat na teden pa tre- _padei, ko kar tako skočiš z mo-niraš? torjem?
Na to, da bi padel, tudi ne pomislim.
6. Kakšne vrste motor imaš in koliko cem ima?
Imam KAWASAKI KX 80
ccm.
7. Kakšne uvrstitve si dosegel?
6-krat prvo mesto, 3-krat drugo mesto, 9-krat tretje mesto in še nekatere druge uvrstitve.
8. Koliko motorjev si že imel, odkar treniraš? Kateri od teh
je najmočnejši?
Imel sem že 9 motorjev, najmočnejši od teh je ta, ki ga imam sedaj.
9. S katerim motorjem si dosegel najboljše rezultate?
S kavvasakijem 60 ccm. Hvala za intervju! Hvala.
Matija Podjed 7. c Mitja Mihelič 7. c OŠ Frana Albrehta
1 2 KAMNIŠKI OBČAN °& tU     ^m ~ ^Ollika g_ JUNUA ^ 994
Vzpon in padec gasilstva v industriji
V času, ki ga živimo, se vsakodnevno srečujemo z raznimi kemičnimi pripomočki, eksplozivnimi sredstvi, strupenimi in vnetljivimi snovmi. Četudi sedimo na sodu smodnika, si ne moremo več zamisliti današnjega življenja brez teh sredstev. S temi kemikalijami in strupi niso obremenjeni sami ljudje, z njimi je še bolj obremenjena narava. Zaradi nepravilne hrambe in uporabe pride do pogostih nesreč, kot so: požari, pomor rib, onesnaženje vodnih virov in gozdnih požarov. V primerih, ko pride zaradi nepravilnega ravnanja z naštetimi snovmi do posledic se storilci potuhnejo in povzročitelj ostane neznan. Če se kaj takega zgodi doma ali v tovarni, če so posledice očitne (požar, opekline ali eksplozija), se povzročitelja lažje ugotovi. V obeh primerih pridejo na pomoč gasilci. Vsak gasilec rad pomaga pri gašenju ali reševanju, saj mu je to čast in dolžnost. Vprašanje pa je, če je lahko pri svojem delu uspešen, če nima ustrezne gasilske opreme.
Gasilske organizacije so na Kamniškem številne, dobro organizirane in tudi primerno opremljene. V zadnjih treh letih je občutiti, da gasilstvo strokovno in materialno nazaduje, še posebej v industriji.
Ta društva tonejo v pasivnost ali pa so prepuščena sama sebi in so brez moralne
opore vodilnih ljudi. Vsi prijatelji gasilstva bodo potrdili, da je gasilstvo v sedemdesetih letih doživelo razcvet, tako na podeželju kot v industriji. V tem obdobju je bilo v Kamniku ustanovljenih 5 IGD in tudi ženske so se prvič vključile v gasilske enote.
Veliko je bilo nabavljene opreme, motornih vozil in brizgaln. Delavci - člani društev - so z veseljem izvajali strokovne vaje in nastopali na tekmovanjih od Šale-ka do Novega mesta. Skoraj vsaka tovarna je vsaj enkrat na leto izvedla praktične gasilske vaje ob sodelovanju gasilskih društev in opazovalcev. Večina članov se je tudi strokovno izobraževala v občinskem gasilskem centru za izprašene gasilce in funkcionarje. Zdaj se je ta velika aktivnost obrnila v nasprotno smer. Nekatera IG društva so prenehala delovati, še obstoječa pa niso več tako aktivna kot nekoč. V podjetju se vodilni izgovarjajo, da ni denarja, kar ponekod delno drži, ohlapni predpisi pa nikogar ne obvezujejo k učinkoviti požarni varnosti. Strojna oprema sameva, načenja jo korozija.
Požarna obremenjenost mesta Kamnik je dokaj velika, saj ni tovarne, v kateri že ne bi prišlo do požara. Industrija je skon-centrirana v mestu in na obrobju. Tu so šole, zdravstveni dom, invalidni dom in
dom starejših občanov. Gasilskih aktivnosti je premalo. Morda se še kdo spominja, velikega požara iz leta 1987, ki je bil v mestni bolnici v Essnu. Evakuirati so morali 330 bolnikov in za to reševanje so mobilizirali 630 ljudi. Ni rečeno, da do česa podobnega ne more priti tudi v mestu Kamnik.
O požarno varnostni problematiki bi morali spregovoriti na razširjeni seji gasilcev in tudi na občinski ravni. Rešiti bi morali vprašanje financiranja gasilstva, zavarovanja in posvetiti več skrbi splošni preventivi, npr. stanju gasilskih aparatov v stanovanjskih blokih in naseljih. Vsi vemo za pregovor, da »nesreča pride rada sama«! Da bi se pred njo obvarovali premalo storimo in problematiko prepuščamo naključju.
Tudi občinska gasilska zveza ne funkcionira, kot bi želela, saj Svilanitovim gasilcem niso mogli podeliti priznanj na občnem zboru, ker niso bila napisana. Morda je to majhen spodrsljaj, ali jih je še kaj več?
Gasilska zveza pač ne more organizacijsko delovati, če nima finančnega kritja. Ne bi bilo dobro in tudi ne v čast gasilcem, da odgovorne iz dremeža premakne kakšen večji požar ali naravna nesreča. ALOJZIJ KONDA
Stol, lepa gora v Karavankah
Zahtevna in 2236 m visoka gora je bila cilj našega pohoda v soboto, 28. maja. Skoraj 90 Kamničanov nas je želelo še enkrat osvojiti ta visok karavanški vrh.
Vožnja do Žirovnice in nato dobra ura hoje do Valvazorje-vega doma na višini 1180 m je hitro minila. Po kratkem odmoru in čaju smo nadaljevali našo turo. V začetku nekoliko položneje, kasneje pa vedno bolj strmo navzgor. Pred nami so bile še skoraj tri ure naporne hoje. Dolga kolona tudi drugih obiskovalcev te gore nas ni ovirala. Po več kot eni uri hoje do Valvazorjeva doma smo prišli do tako imenovane »Prižnice«, ki je že nad gozdno mejo, naprej je le še ruševje, pa tudi tega kmalu zmanjka. Še podoben naskok, pa smo že bili pri Prešernovi koči na višini 2193 m. Tu je bilo veliko ljudi. Vreme je bilo kar lepo, tudi sončno, le nekoliko hladno. V koči smo potrdili naš pohod. Nekaj nas je odšlo proti vrhu, ki je
oddaljen približno 15 minut od koče. Na vrhu je bilo hladno in tudi pihalo je, zato smo se hitro vrnili. Brez razgleda po čudoviti okolici se seveda nismo mogli vrniti. Pri koči smo si nabrali moči, se okrepčali in odžejali. Zanimivo je, da je bilo med nami kar nekaj novincev, ki so prvič obiskali ta vrh in ga uspešno premagali. To je sicer strma, a za previdnega planinca varna gora. Vračali smo se nazaj po drugi, daljši in zlož-nejši poti. Težav nismo imeli. Pri Valvazorju je bila ravno proslava, podeljevali so spominske značke, plakete in druga priznanja za večkrat prehojeno pot. Tudi med Kamničani je bilo nekaj prejemnikov. Sonce je toplo grelo. Nekateri so se sončili in hkrati počivali.
Čakala nas je še vrnitev v Žirovnico. Avtobusa sta čakala v bližini lovske koče. Tu smo si privoščili še krajši počitek, kupili osvežilno pijačo, žeja je bi-ia kar precejšnja, in se pogovarjali o zahtevnosti ture. Za
marsikoga, ki je bil brez zadostne telesne kondicije, bo ta tura vsaj nekaj dni boleča, za noge namreč.
Ob dogovorjeni uri smo se z našima vodnikoma Marjanom Kobavom in Zdravkom Markušem že odpeljali nazaj proti Kamniku. Čeprav je bila pot utrujajoča, je bilo razpoloženje prijetno. To je bila, lahko
rečemo, prava resnično zahtevna tura v tem letu. Takih in podobnih tur se že sedaj veselimo. Po letnem programu PD Kamnik nas čaka v letu 1994 še več podobnih in še zahtevnejših tur. Prva med njimi bo v nedeljo, 19. junija na Stegovnik pri Jezerskem.
STANE SIMŠIČ
$ y 'A
P Id C.
■    r, in,
r.f
> r v *s. t/ rs i f. •*)
f.< > O i> « Z 'ž j- !»
f* - 5 Vrl
»?"
h -1 0    i** C
v rt v K ■« ,v t' *
tt' & ž Z: ž v k h %
,»o> (< f: 'i
b P;' ¥ h v.        'c "r 7\ t , irv'-Njv <-    '* r*     i ~ -f\
Moje kolo
Oči in mamica sta mi kupila novo kolo. Je lepe zelene barve. Ima osemnajst prestav in malo trde zavore. Je skoraj toliko veliko kot od mamice. S kolesom se rada vozim, najraje pa grem
z njim k babici. „ J EVA MLINAR, 2. r.
OŠ Komenda-Moste
Bojanovi pozdravi iz Nepala
Bojan Polak, naš stalni sodelavec, nam je poslal pozdrave iz Katmanduja v Nepalu, kjer bo dva meseca vodil alpinistični tečaj.
AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO
- elektronska meritev in nastavitev podvozja
- montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit, Fulda, Pirelli in obnovljeni avtoplašči Bandag.
Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300
Kmmika
Poroke in smrti v maju
POROKE:
- KEŠNAR Jože, elektrotehnik iz Adergasa, in KIMOVEC Lidija, šivilja iz Komende
- KLADNIK Marko, vzdrževalec vozil in strojev iz Raduhe, in STERGAR Nataša, prodajalka iz Raduhe
- POLIANŠEK Anton, delavec iz Zavrha pri Črnivcu, in DOLINŠEK MOJCA kmetijski tehnik iz Kališ
- VENGUST Martin, vodja izmene iz Mekinj, in KIDRIČ Mirjam, devizni referent iz Mekinj
- MARINKO Anton, kmetijec iz Vnanjih Goric,
in PRELOVŠEK Mateja, višja med. sestra iz Šmarce
- DEBEVEC Stojan, elektrotehnik iz Kamnika, in EINFALT Katja, zobotehnik iz Kamnika
- HRIBERŠEK Uroš, vzdrževalec iz Kamnika, in KUHAR Mojca, natakarica iz Šmarce
- RADMAN Damijan, delavec v tiskarstvu iz Šmarce, in ŽAGAR Tanja, tekstilni tehnik iz Šmarce
SMRTI:
- JERMAN MARIJA MAGDALENA, upravni tehnik iz Kamnika, Mengeška ul. 6, stara 51 let
ŠERBEL Miroslav, upokojenec iz Maribora, Strossamaver-jeva 32, star 84 let
- DIJAK Alojzij, upokojeni duhovnik iz Kamnika, Frančiškanski trg 2, star 95 let
- REPNIK Terezija, druž. upokojenka iz Mekinj, Cankarjeva cesta 44, stara 90 let
- ŠLEBIR Rozalija, druž. upokojenka iz Stolnika št. 18, stara 68 let
-IPOLJŠAK Feliks, finomehanik iz Suhadol 28, star 54 let
- ŠUŠTAR Marija, druž. upokojenka iz Potoka 5, stara 73 let
- ČADEŽ Jožef, os. upokojenec iz Škofje Loke, Kopališka ul. 17, star 89 let
- ROMŠAK Alojzij, os. upokojenec iz Podgorja 20, star 83 let
- PESTOTNIK Barbara, km. upokojenka iz Spodnjih Palovč 6, stara 77 let
- SITAR Pavel, upokojenec iz Godiča 26, star 70 let
- PLAHUTN1K Marjan, referent za varstavo pri delu iz Kamnika, Frana Albrehta 4/A, star 44 let
- BURJA Marija, upokojenka z Duplice, Ljubljanska cesta 17, stara 89 let
Zgodilo se je v maju
1. 5. V Lazah v Tuhinju se je zgodila prometna nezgoda. H. I. je med vožnjo skozi Laze zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v L. I. Nastala je le materialna škoda.
2. 5. Neznani storilec je na Marjanovih Njivah vlomil v dva osebna avtomobila in to tako, da je razbil trikotno okence na zadnjih levih vratih. Za storilcem še poizvedujejo.
4. 5. Državljan Hrvatske M. K. je bil pri sodniku za prekrške zaradi nezakonitega bivanja v R Sloveniji. Kaznovan je bil z odstranitvijo iz države, zato so ga policisti pospremili na mejni prehod.
Neznani storilci so na Duplici odvzeli osebni avtomobil FIAT TEMPRA. V raziskavi omenjenega kaznivega dejanja so bili ugotovljeni domnevni storilci, zoper katere je policija oddala kazensko ovadbo.
5. 5. Pri tovarni STOL se je zaradi izsiljevanja prednosti zgodila prometna nezgoda, v kateri pa udeleženki nista bili telesno poškodovani.
8. 5. V Tuhinjski dolini se je zaradi nepravilnega prehitevanja in neprilagojene hitrosti zgodila prometna nezgoda. K sreči ni bil nihče telesno poškodovan.
10. 5. Neznani storilec je vlomil v stanovanjsko hišo pri Rožičnem, za seboj pa pustil razdejanje. Policisti in kriminalisti še vedno iščejo storilca.
15. 5. Na Gmajnici sta se sprla in pretepala F. R. in L. A., zato bodo policisti zoper oba napisali predlog sodniku za prekrške.
19. 5. Z.J. z Okroglega je grobo kršil javni red in mir in ogrožal domače, zato je bil pridržan do streznitve.
20. S. Mlajši moški, star okoli 30 let, visok približno 180 cm, suhe postave, kratko ostriženih rjavih las, po vsej verjetnosti z vozilom ZASTAVA JUGO sivo zelene barve, je poskušal vlomiti v stanovanjsko hišo, v Palovški ulici. Kdor bi karkoli vedel o osebi, ki bi ustrezala opisu, naj obvesti PP.
23. 5. Na Cankarjevi cesti v Kamniku sta se sprla mati in sin, pri čemer je bil nekoliko bolj nasilen sin. Predlog sodniku za prekrške pa sledi zoper oba.
25. 5. Neznani storilec je ponoči vlomil v prostore podjetja URKO na Usnjarski ulici. Za storilcem še poizvedujejo.
29. 5. Tujec I. M. je kršil določila Zakona o tujcih, kar je bilo ugotovljeno med postopkom na Tunjiški cesti, kjer je omenjeni obračunaval z bivšo ženo.
ĐGV
Vlomna tatvina v Stolu
V noči od srede, 25., na četrtek, 26. maja, so doslej neznani storilci vlomili v skladišče tovarne Stol ob Korenovi cesti in odnesli 1062 m2 govejega usnja.
Vlomilci so najprej odtrgali obešanko na vratih ograje letališča Aerokluba Kamnik, nato pa prerezali Stolovo žično ograjo v dolžini petih metrov. V notranjost tapetniške delavnice so prišli z odstranitvijo salonitke na strehi. Nato so iz skladišča na stojalih odpeljali usnje in ga naložili na vozilo.
Ukradenega je bilo 273 m2 usnja marelične barve, 789 m2 usnja črne barve in 147 m2 usnja sive barve. Vlomilci so oškodovali podjetje za 2,800.000 tolarjev.
(fs)
9. JUNIJA 1994
od tu in tam
KAMNIŠKI OBČAN
13
Svetovni dan nekajenja 1994
Tobak in sredstva javnega obveščanja
Vsako leto tobak ubije 3 milijone ljudi po vsem svetu. V deželah, kjer je kajenje dolgoletna, utrjena razvada, je kajenje po ocenah krivo za 90 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka, 30 odstotkov drugih rakov in nad 80 odstotkov primerov kroničnega bronhitisa in emfizema ter za 20-25 odstotkov koronarnih bolezni in možganskih kapi. Številne druge
bolezni, vključujoč respiratorne, peptični ulkus in komplikacije nosečnosti, so pogosto posledica kajenja.
Informacija je bistvena komponenta kateregakoli javno-zdravstvenega programa. Bitka proti kajenju predstavlja dobro ilustracijo edinstvene in osnovne vloge medijev, ki osveščajo vso populacijo o škodljivih učinkih kajenja in o rizičnem
Zdravi zobje so naše bogastvo!
Kot na vseh šolah smo imeli tudi na naši tekmovanje za najboljši razred v čiščenju zob. Zobozdravnica je vsak teden prihajala pregledovati naše zobe. Da je lahko videla, kakšne zobe imamo, so ji pomagale grenke vijolične tabletke. Ce so bili zobje umazani, so se pobarvali na rdeče, če pa so bili čisti, se niso obarvali. Zobe je zobozdravnica ocenjevala z znaki + (čisti) - (umazani) in O (srednje čisti). Kadar smo imeli skoraj vsi +, nas je zobozdravnica pohvalila in nam dala velike nalepke. Celo leto smo se zelo trudili, da bi imeli čiste zobe.
Ker je bilo v razredu zelo malo takih otrok, ki bi imeli umazane zobe, smo med vsemi razredi na osnovni šoli Komenda - Moste zmagali. Ko smo zvedeli, da je zmagal naš razred smo se tega vsi zelo razveselili. Za naš trud smo dobili tudi nagrade. Dobili smo zobne ščetke in zobno pasto za cel razred.
Tudi v prihodnje se bomo trudili za zdrave zobe in mogoče bomo tudi drugo leto zmagali na tem tekmovanju.
Urška Žnidaršić OŠ Komenda-Moste
2,a ra/ed
Friedlov memorial
na mekinjskem stadionu
18. 5. 1994 smo se kamniški osnovnošolci zbrali na kamniškem stadionu, da bi se pomerili v športnem boju. To tekmovanje smo organizirali v spomin na Rudija Friedla.
Atletika je bila Rudiju poleg družine najvažnejša stvar v življenju. Aktivno se je ukvarjal z njo in tekmoval v teku na 100 m, v skoku v daljino in skoku s palico ter postal tudi mladinski prvak Slovenije. Ljubil je šport in se mu posvečal z dušo in telesom. Kot športni pedagog je 28 let prenašal svoje znanje na mlade generacije v O. Š. Frana Albrehta. Vsem učencem je vcepljal ljubezen do športa in do telesne aktivnosti.
Njegovi učenci so postali uspešni športniki. Za svoj trud in delo je prejel BLOUDKOVO priznanje. Našega tekmovanja pa se je udeležil tudi njegov prijatelj MIRKO HUDNIK. Skupaj z njim smo z minuto molka počastili spomin na Rudija. Tekmovanje je odprl g. MIHA NOVAK, predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik.
Rudiju v spomin se bo od sedaj naprej vsako leto odvijalo tekmovanje v atletiki. Tako se bomo lahko vedno znova merili v moči in hitrosti.
Judita Husaj 8. b. OŠ. F. ALBREHTA NOVINARSKI KROŽEK
Upokojenci - kam z lastninskimi certifikati?
Te dni dobivajo investicijske družbe dovoljenja za zbiranje lastninskih certifikatov. Mnogi upokojenci in drugi se še niso odločili, kam bodo vložili svoje certifikate. Vprašujejo, kam in kako varno naložiti te vrednostne listine, da ne bi izgubili svoje vrednosti.
Društvo upokojencev Kamnik se bo na priporočilo Zveze
društtv upokojencev Slovenije tudi vključilo v zbiranje teh certifikatov. Svojim članom bo svetovalo pri njihovih odločitvah. DU Kamnik vabi svoje člane, ki certifikate še imajo, da se oglasijo v društveni pisarni vsak torek in petek od 8. do 12. ure, kjer bodo lahko dobili vse potrebne informacije.
STANE SIMŠIČ
Trgovina KIM
Kamnik, Trg talcev 8
vabi cenjene stranke k ugodnemu nakupu
- moške viskozne srajce po 1.980 SIT
- ženske viskozne bluze po 2.835 SIT
- ženske kopalke enodelne od 2.984 do 3.962 SIT
dvodelne od 2.633 do 3.881 SIT
- moške bermuda hlače od 942 SIT dalje
- ženske viskozne hlače po 3.760 SIT
- ženske bermuda hlače od 2.205 SIT dalje
- ženske viskozne obleke po 6.615 SIT
- dekliški beš kompleti - 5 različnih modelov
- otroški kompletki - 100% bombaž od 1.100 SIT dalje
Veselimo se vašega obiska!
obnašanju za zdravje prebivalstva. Javni mediji so posebno učinkoviti v tem, da preprečujejo nastanek razvade pri mladih in opogumljajo kadilce, da opuste kajenje.
Javni mediji imajo ključno vlogo v kontroli uporabe tobaka; in to ne samo tako, da osveščajo ljudi o zdravem načinu vsakdana, marveč tudi z uresničevanjem zakonov, posebno o prepovedi propagiranja in tudi v ustvarjanju imidža kadilca kot socialno sprejemljivega oz. nesprejemljivega. V vseh deželah imajo sredstva javnega obveščanja privilegirano vlogo pri ustvarjanju politike in tudi kot zagovorniki javnega mnenja. Uspeh zagotavljajo zakonske omejitve in zdravstveno vzgojna dejavnost, ki jih koordinirajo vsi socialni faktorji, delujoč vzajemno in vzporedno pri doseganju enotnega cilja.
Seveda gre tudi za bitko s tobačno industrijo, ki ima strokovnjake in sredstva v boju za svoje izdelke. Mediji pa lahko oponirajo tobačni industriji s stalnim obveščanjem in osveš-čanjem o zdravstveni škodljivosti kajenja.
V deželah v razvoju, ki so cilj tobačne multinacionalne ofenzive, je situacija povsem drugačna. Vse več ljudi kadi in to mladi delavski razred, ki je
sprejemljiv za reklamo, in emancipirane ženske. Torej je vloga medijev še zlasti pomembna kot ključ za informacijo in socialno vedenje.
Leta 1973 je Mr. Lynn Smith, urednik lokalnega časopisa v Minnesoti, pozval svoje bralce, naj en dan ne kadijo. To kampanjo je imenoval D-Day, Don't smoke day. Kampanja je vzbudila mnogo zanimanja in medijske pozornosti. Nato so odkrili, da po treh mesecih 10 odstotkov kadilcev ni več kadilo. Tako je D-Day pomagal k nekajenju.
Leta 1988 pa je SZO imenovala Svetovni dan nekajenja, to je 31. maj. Svetovni dnevi nekajenja imajo različna gesla, po katerih se potem izvaja zdravstveno vzgojna, medijska in politična dejavnost.
Tako so bili Svetovni dnevi nekajenja posvečeni javnim prostorom in transportnim sredstvom brez kajenja, nato delovnemu mestu brez tobaka, pa zdravstveni službi kot oknu v svet brez tobaka, letos pa je to geslo posvečeno javnim medijem ter tobaku.
Leta 1995 bo ta dan posvečen ekonomiki in kontroli tobaka, leta 1996 športu in kulturi brez tobaka ter 1997 Združenim Narodom in specializiranim agencijam proti tobaku. Mag. dr. MELITA FERLAN
AVTOSOLA LOTOS
Usnjarska 8, (v Utoku)
Brezplačni tečaj CPP organiziramo vsak ponedeljek.
Naslednji tečaj se prične v ponedeljek, 20. junija.
Dijaki in študentje imajo 10 odstotkov popusta.
Možnost plačila na obroke, brez obresti.
Delovni čas: ponedeljek in petek od 9. do 10. ure, sreda od 9. do 10. in od 14. do 16. ure.
Pokličite nas po tel. 831-928 ali se osebno pozanimajte o naših ugodnostih!
■ ŠPORTNA TRGOVIMA
AL P n t SERVIS r   Sport     ŠPORTNE OPREME
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936
Všportnitrgovini vam nudimo:
* GORSKA KOLESA SCOTT, HOOGER BOOGER, VVHEELER IN DODATNO OPREMO
* ŠPORTNE COPATE MIZUNO, ASICS, PUMA IN VVILSON
* TENIŠKE LOPARJE VVILSON, FISCHER, YONEX, GIPRON IN DODATNO OPREMO
* ŠPORTNO KONFEKCIJO BELFE, MM, MIZUNO, CHAMPION
* NAHRBTNIKE, TREKING ČEVLJE, ANORAKE
* VELIK IZBIRA IGLU ŠOTOROV
V SERVISU VAM NAPNEMO TENIŠKI LOPAR
NA ELEKTRONSKEM NAPENJALCU S KVALITETNIMI STRUNAMI PACIFIC, BABOLAT, GAMMA
SE PRIPOROČAMO!
SERVIS
GOSPODINJSKIH STROJEV IN HLADILNIH NAPRAV
Žibert Vinko
Hudo 5/a, tel.: 727-778
VELIKO
PRAZNOVANJE
ob 40-letnici delovanja Gasilskega društva Križ
bo v soboto, 11. junija, ob 20. uri.
Igral bo ansambel POP DESIGN.
V nedeljo, 12. junija, bo ob 15. uri slavnostni sprevod narodnih noš in gasilcev ob zvokih Mestne godbe Kamnik.
Praznovanje 40-letnice GD Križ sovpada tudi s praznovanjem 30-letnice ansambla Lojzeta Slaka, ki bo na naši tradicionalni prire'ditvi poskrbel za veselo razpoloženje.
Pridite na Križ, preživeli boste prijetne trenutke!
NA POMOČ vam kličejo kriški gasilci!
nn
KAMNIK <Ij u i.
Usnjena
konfekcija,
d.o.o.
Usnjarska 8 61240 KAMNIK
razpisuje prosta delovna mesta:
- ŠIVILJE za šivanje usnjene konfekcije za nedoločen čas
(3 delovna mesta)
- ROČNA DODELAVA usnjene konfekcije
(2 delovni mesti)
1 delovno mesto za nedoločen čas 1 delovno mesto za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Vaše ponudbe pošljite v 15. dneh na naslov: N. N.., d.o.o., Usnjarska 8, 61240 KAMNIK
O izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh od poteka razpisa.
Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu 831-126 ali 817-211 (od 7.-14. ure).
Izvršna odbora pašnih skupnosti Mala planina in Gojška planina v skladu s 4. in 5. členom zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94)
POZIVATA
vse nekdanje člane agrarnih skupnosti Male in Gojške planine ali njihove dediče in pravne naslednike
k podpisu sporazuma o ponovni vzpostavitvi navedenih agrarnih skupnosti, ki bo v nedeljo, 26. junija, ob 8. uri v gostilni Prodnik, Kregarjevo - za člane agrarne skupnosti Mala planina in prav tako v nedeljo, 26. junija, ob 8. uri v gasilskem domu na Gozdu za člane agrarne skupnosti Gojška planina.
PODJETNIKI, OBRTNIKI!
Vabimo vas k oglaševanju v Kamniškem občanu, ki vsakih štirinajst dni zaide v vsa gospodinjstva naše občine. Prejemajo ga tudi podjetja, ustanove, zasebniki in drugi naročniki iz kamniške in sosednjih občin.
PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST, STORITVE, PROIZVODE...
Pokličite po tel. 831-311 ali 815-361.
Tekstilna trgovina
LANEN CVET Moste 74, Komenda
METRSKO BLAGO:
- velika izbira nemške viskoze zadnjih modnih vzorcev
- brušena viskoza v petih barvah širine 150 cm
- blago na kilograme raznih vzorcev.
Po najugodnejših cenah:
jeans hlače, poletne mikice, kratke hlače, srajce, ženske bluze, ženske obleke, otroške pižame in še in še...
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Vabljeni k ugodnemu nakupu!
kemijska industrija
po
Kemijska industrija Kamnik, p.o., Fužine 9, Kamnik
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1. 6 garaž,
zgrajenih na pare. št. 397/5, k.o. Kamnik v skupni neto površini 127 m2 po izklicni ceni 435,50 DEM/m2 pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v izmeri 947 m2 po ceni 15 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
2. 6 avtokamp prikolic
in sicer 4 tip IMV Adria Evropa 450 Q, z notranjo opremo, vsaka po izklicni ceni 1.000 DEM in dve tip IMV Adria 465 de lux, z notranjo opremo, vsaka po izklicni ceni 1900 DEM, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prodaja poteka po načelu »videno - kupljeno«.
Javna dražba bo 24.06.1994 ob 10. uri v sejni sobi podjetja
Zainteresirani kupci si bodo lahko nepremičnine in avtokamp prikolice ogledali uro pred izvedbo javne dražbe.
Pogoji javne dražbe:
1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS in fizične osebe, ki so državljani RS in predložijo dokazila o plačilu varščine določene v točki 3.
2. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo.
3. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene in jo nakazati na ŽR podjetja 50140-601-32377 pri SDK Kamnik z navedbo »plačilo varščine« ali na blagajni podjetja.
4. Plačano varščino bomo kupcu všteli v kupnino, dražiteljem, ki ne bodo uspeli, pa jo bomo brez obresti vrnili v 5 dneh po končani javni dražbi.
5. Kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po končani javni dražbi in plačati kupnino v 15 dneh po sklenitvi pogodbe.
Če kupec ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, prodajalec pa zadrži varščino.
6. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
pCestti k^CuB
Mesni Idub Life TEN-TEN DOMŽALE
tel. 712-067
KARAOKE
- ob sredah za zabavo
- ob četrtkih za lepe nagrade
petek, 10. junija,
JASMIN STAVROS s skupino petek, 17. junija,
MAGNIF1CO s skupino
Zaključni večeri za vse šolarje In dijake vsak dan po 21. uri
- ločeno za starše in mladino.
Zadostuje vaš telefonski klic.
Informacije in rezervacije vsak dan od 8. ure zjutraj dalje po tel. 712-067.
CHEMO - KEMOSTIK
TRGOVINA »NEVA«
Kamnik, Perovo 27, teL 812-873
(ob obvoznici)
Akcija: tovarniške cene fasadnega materiala!
Ugodno:
- Belinka premazi: belton in beltop
- vse vrste parketa in plute
- jupol (30 kg) 2.350 SIT
V vašo embalažo točimo mehčalec CHEMO-MAH in CET-CHEMO BLISK
Najugodnejše cene lepila neostik (900 gr) 811 SIT, avtokozmetike, brusnih in polirnih past vseh vrst... Prodaja na tri čeke._
Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203
POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA IZBIRA:
- pralni in sušilni stroji
- pomivalni stroji
- hladilniki in štedilniki
- hladilne omare in skrinje
- TV aparati in glasbeni stolpi
- mali gospodinjski aparati
- velika izbira rezervnih delov Gorenje
PLAČILNI POGOJI:
- popust za gotovinska plačila
- 1+5 obrokov brez obresti
- 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. in 8. obrok - 9%)
- 15% gotovinski popust za BTV ORAVA
- prodaja na zakup (LEASING) na 25 obrokov
BREZPLAČNA DOSTAVA
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Zavarovalnica TILIA, d.d. »AGENCIJA LIA«
Kamnik, Glavni trg 23
Sklepamo vse vrste zavarovanj.
Pomagamo vam tudi, da dobite odškodnino kar najhitreje izplačano.
Ugodni plačilni pogoji.
Pridite, pogovorili se bomo in za vas našli najboljšo rešitev!
Delovni čas:
ponedeljek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, petek od 8. do 12. ure.
TRGOVINA
Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
barve, lake, Jupol (25 kg) 1.980 SIT, Silvanol G (10 I) 3.030 SIT, Valit, lepila za les in parket, Krautol lak za parket (5 I) 5.000 SIT, PVC cevi za vrt (15 m) 1.250 SIT, zalivalke (10 I) 500 SIT, cvetlična korita, posodo, steklene izdelke, rezalne strojčke Gorenje od 5.000 SIT dalje, mešalce za testo 3.500 SIT, kolesa na 4 čeke, žeblje (100 mm) 125 SIT, alu lestve, WC školjke in deske, armature Armal...
Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar d.o.o, trgovina Veriga se priporoča!
Mali oglasi
Šivalne stroje-gospodinjske popravljam. Tel.: 812-826.
Otroški kombiniran voziček in-glesina, temno moder, malo rabljen, prodam. Telefon: 841-341.
Zamenjamo enosobno stanovanje v pritličju, centralno ogrevano, za dvosobno. Ponudbe posredujte na uredništvo.
V Kamniku prodam lepo sončno enosobno stanovanje, 40 mJ. Tel.: 344-124.
Krompir za krmo prodam po 5 SIT. Porenta Franc, Sp. Bitnje 19, 64209 Žabnica, tel.: (064) 311-962.
V Kamniku najamem opremljeno eno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe pošljite na uredništvo pod šifro »Poletje«.
Mlajšega upokojenca, veščega kmečkih del, zaposlimo nekaj ur tedensko, oziroma po dogovoru. Ponudbe pod »nealkoho-lik« posredujte na uredništvo.
Lado nivo L, novo, prodam. Tel. 812-363
Smo skromna štiričlanska družina, zato nujno kupimo rabljene pograde. Tel.: 831-011 int. 341 od 6. do 8. ure zjutraj. Izgubljeno moško torbico z očali dobite na Policijski postaji Kamnik.
Ugodno:
- ženski kompleti,
tudi večjih številk
- jeans
(original)
Del. čas: od 9. do 12.
in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Kamniška cesta 12, Preserje
tel: 721-413 (nasproti železniške postaje Jarše).
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah za plačilo z gotovino
- pištole in pribor za barvanje iz programa Wagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana)
- pralni praški 3 kg že od 400 SIT
- sadolin — original spet v prodaji.
Material brezplačno pripeljemo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
RESTAVRACIJA STOL - TUDI ZA VAS...
Iz restavracije STOL diši po dobrem. Lahko tudi za Vas, Vaše prijatelje, poslovne partnerje ali zaposlene.
Naši kuharski mojstri Vam bodo z veliko domišljije pripravili malice, kosila, slavnostne večerje, hladni bife ali piknik na prostem. Vse našteto Vam na Vašo željo tudi pripeljemo! Za Vas se bomo še posebej potrudili.
G*
Pokličite nas na telefon 814-150, da se pomenimo o Vaših željah in potrebah.
STOL
e s t a v r a c i j a
Novo odprta trgovina
»UNA«
Kamnik, Samostanska 24, tel.: 831-567
(bivša Šlandrova ulica - nad Samčevim predorom)
Trgovina za mlađe in mlađe po srcu
Za vas smo pripravili veliko izbiro poletnih bluzic po 2.700 SIT.
Prodaja na čeke z odloženim plačilom. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
DAVČNO-KNJIGOVODSKI SERVIS
Maks Jeran
Kamnik, Kolodvorska 4
- knjigovodski servis,
- davčno svetovanje,
- cenitve osnovnih sredstev,
- dokapitalizacija.
Sprejem strank: ponedeljek, od 8. do 13. ure sreda, od 10. do 16. ure petek, od 8. do 13. ure.
Telefon 831-517 ali 724-350
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143 tei. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči
na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
Iskreno se zahvaljujeva Jani in Jaku Vidergarju iz Kamnika, Glavni trg 24, za požrtvovalno pomoč, obiske, vztrajno skrb, plemenit odnos in delo v času bolezni naše mame in babice ANICE HERIČKO, rojene Murn, iz Kamnika,
Šutna 10. tj   f v
Hvaležna sinova
Kdor v mislih svojih dragih živi - ni umrl, umrl je samo kdor je pozabljen!
ZAHVALA
Ob smrti nase mame, babice, sestre in tete
ANICE HERIČKO
roj. Murn, iz Kamnika, Šutna 10
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mami podarili cvetje in jo pospremili na njeno zadnjo pol. Hvala govorniku, pevcem, gospodu župniku in izvajalcu Tišine.
Žalujoči: sinova Marjan in Filip z družinama, sestri Mira in Zdenka z družinama in drugo sorodstvo
Maj, 1994
Zaman je bil noj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša
od Življenja.
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi naSc najdražje
MARLENE JERMAN
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih dneh z nami. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Mengeške ulice za pomoC, izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče in mašne namene ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Dolenčevi, posebno pa se zahvaljujemo pa-tronažni službi ZD Kamnik, zlasti gospe Matohovi za nesebično pomoč in pripravljenost pomagali ob vsakem trenutku. Hvala vsem sodelavcem SKG in Graditelja Kamnik. Posebna hvala gospe Mušičevi za vsestransko naklonjenost, g. župniku, prof. Holcarjevi, flavtistki Adi ter pevkama Jožici in Brigiti za svečano in občuteno slovo v cerkvi. Hvala DU Kamnik za besede slovesa.
Vsi njeni
Kamnik, 6. junija 1994
SERVIS HLADILNIH NAPRAV IN GOSPODINJSKIH APARATOV
Železnik Miro
Nevlje 19, teL 831-494
Popravilo:
- hladilnikov
- gospodinjskih aparatov
- zamrzovalnih skrinj
- gostinskih hladilnih naprav
- popravilo izolacij hladilnih skrinj
Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV
Kamnik, Perovo 26, teiyfax: 812-888
- prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.600 SIT dalje, dvoletna garancija, pooblaščeni servis
- TOPLA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do
180 Ah
- kompletni program svetil SATURNUS, avtoelektro opreme ISKRA
- filtri Donit, Champion
- olja CASTROL, VALVOLINE, LIQUI MOLY
- sedežne prevleke in avtotepihi
- avtoradiji in avtozvočniki
- avtokozmetika in še veliko dodatne opreme za vaš avto.
Možnost plačila na več čekov. Odprto NON STOP od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Vrtnarija Gašperlin
Moste 99, Komenda tel.: 841-471
Ugodna spomladanska ponudba!
* razprodaja balkonskih enoletnic po enotni ceni 50 SIT sadika (vodenke, petunije, verbene, lobelije...)
* več vrst marjetk
* sadike
Obiščite nas od ponedeljka do sobote od 8. do 19. ure!
Bolezen je bila prehuda, da bi jo premagal in prišel Je dan, Žalostni dan, ko si nas zapustil.
ZAHVALA
V 54. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, sin, brat in stric
SREČKO POLJŠAK
iz Suhadol 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Dolenčevi za nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, gasilskemu društvu Moste za govor in spremstvo ter vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Majda, hčerka Nives z družino, sin Borut, mama, sestre z družinami in drugo sorodstvo
Suhadole, Loka pri Mengšu, Planina, Maribor, Koper, Dekani, Izola, maj 1994
	ZAHVALA
	Zapustil nas je same in žalostne naš dragi mož in oče
mm	ALOJZIJ MATJAN iz Mengša
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem in znancem, ki ste ob slovesu z izraženim sožaljem, darovanim cvetjem in svečami počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo g. Mihi Sušniku, pevcem iz Komende in kolektivu Jata-Rcja ter g. Francetu Jesenku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.	
Žalujoči: žena Jožica, otroci Mateja, Janez, Nika	
	Maj, I994
AVTOSOLA IDEAL
v prostorih AMD Kamnik Trg svobode 6
Tel.: 831-320
Tečaj CPP se prične v sredo, 22. junija,
ob 17. uri.
Za kandidate, ki ure praktične vožnje vozijo pri nas, je tečaj brezplačen.
Plačilo na več obrokov.
Informacije in prijave v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure v sredo od 15. do 17. ure.
/V/ več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Po ležki bolezni nas je v 71. letu življenja zapustil naš dragi mož. ati, stari ala, brat in stric
PAVLE SITAR
iz Godiča borec V. prekomorske brigade
Najiskrencjc se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako hvala govorniku Franciju Uršiču za ganljive besede, s katerimi je orisal pokojnikovo življenjsko pot, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim cerkvenim pevcem za občuteno zapete pesmi in vsem drugim za sodelovanje pri pogrebni svečanosti
Žalujoči vsi njegovi
Godič, Bistričica, Stranje, maj 1994
Življenje naSe zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši.
ZAHVALA
V 68. letu življenja nas je nenadoma zapustila naša draga mama, tašča in babica
ROZALUA ŠLEBIR
s Stolnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi in sodelavcem Svilanita, OŠ Marije Vere in Komunalnega podjetja Kamnik.
Žalujoči vsi njeni
Stolnik, Zgornje Stranje, Sela, Tunjiška Mlaka, maj 1994
ZAHVALA
Ob smrti moje mame
TEREZIJE REPNIK
1904-1994
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za topel človeški odnos in lajšanje zadnjih trenutkov njenega življenja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči vsi njeni
Mekinje, Loka pri Mengšu, maj 1994
M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kacič)
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ala in stari ata
ALOJZ ROMŠAK
iz Podgorja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku, govorniku in pevcem za ganljivo pelje.
Žalujoči vsi njegovi
Podgorje, maj 1994
NAPREDEK
AKCIJSKE CENE ZA GOSPODINJE V NAPREDKOVIH TRGOVINAH
Olje Sončni cvet sončnica - Helios Domžale -11	164,00	Napolitanke vafel kocke - Koestlin -1 kg	276,00
Vinski kis Salatina - Kolinska Ljubljana -11	134,00	Zlata kava mleta-Loka-100 g	84,00
Malinov sirup Frupi - Vital Mestinje -11	251,00	Mehčalec Schmeichel - 41	371,00
Frupi jabolčni sok pp - Vital Mestinje -11	66,00	Pralni prašek Oskar - 3 kg	462,00
Belo vino En starček - Vino Brežice -11	125,00	Toaletni papir Pamela-12 kos	397,00
Akcijske cene do razprodaje Gospodinje(ci), cene so super! Prepričajte se!
PORTAL TRAPE, P.P.
Vrhpol je 170, KAMNIK
gradi za trg
TRG0VSK0-P0SL0VNI CENTER
v obrtni coni B-17 RAKOVNIK
kjer bo 18 lokalov s površinami od 29 m2 do 161 m2
Cenjene interesente obveščamo, da je na voljo še nekaj lokalov.
Cene za lokale ugodne.
Možno je plačilo na več obrokov.
Tel. 061-832-800
■■   lil 11
_i ™i rn~ r
Slaščičarna
»LENČEK« v Komendi,
Vas prisrčno vabi, da obiščete našo senčno teraso in poskusite naše vedno sveže torte in peciva.
Odprto je vsak dan od 10. do 20. ure.
Odločite pa se lahko tudi za »Ledene špagete«, sadno kupo, »Ledeno pizzo«, banano »Split«, »ledeno kavo«, sladoledni shakes in še veliko drugih sladolednih
Pridite, ne bo Vam žal. dobrot.
Kamniški občan
- Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mcjač. Lektorica Breda Podbrežnik Vuk-mir. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/ 92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje S-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk  DP DELO
- Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.
gorenje mm
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AHAĆIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107
GOSPODINJSKI APARATI GORENJE DO 30% CENEJE
PRALNI STROJI HLADILNIKI
KOMBINIRANI HLADILNIKI ZAMRZOVALNE OMARE ZAMRZOVALNE SKRINJE
VAŠA ODLOČITEV POMENI VARČEVANJE
ŽE OD 37.678,00 SIT
ŽE OD 23.732,00 SIT
ŽE OD 43.229,00 SIT
ŽE OD 38.665,00 SIT
ŽE OD 29.464,00 SIT
4
Plačilni pogoji:
• 5% POPUST PRI PLAČILU Z GOTOVINO ' OBROČNO ODPLAČEVANJE
5 OBROKOV BREZ POLOGA IN BREZ OBRESTI
• MOŽNOST PODALJŠANE GARANCIJE DO 24 MESECEV
• PONUDBA VELJA DO PRODAJE ZALOG
Brezplačna dostava!
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.