^ Ptuj, torek, :c-- 7, marca 2006 letnik LIX • št. 18 odgovorni urednik: Jože = Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Tehnični pregledi Tednikov pogovor Po naših občinah Po naših občinah Po naših občinah Po naših občinah Dr. Dimitrij Rupel Markovci • Opozo- Ptuj • Blato Zavrč • Gradbene Ptuj • Kurentovanje: • Ptuj je "daleč" od rili na nevarnost poznajo tudi napake niso nevarne Tlačani že - kaj pa Ljubljane pandemije v mestu za uporabo šole meščani? Stran 3 Stran 2 Po naših občinah Majšperk • Občina ne želi ovirati pregleda dokumentacije! Stran 5 Stran 4 Stran 5 Po naših občinah Podlehnik • Bolje trošiti občinski kot sponzorski denar?! Stran 12 Stran 13 Markovci • Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite Opozorili tudi na nevarnost pandemije ptičje gripe Osrednjo regijsko slovesnost ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, so tokrat pripravili v občini Markovci. V slavnostni dvorani občine se je prireditve udeležil tudi Janez Petrovič, podsekretar v ministrstvu za obrambo, slavnostni govornik, poveljnik regijskega štaba CZ Drago Klobučar pa je opozoril tudi na nevarnost ptičje gripe pri nas. Poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Podravje Drago Klobučar je v slavnostnem nagovoru predstavil nekatere prednosti in slabosti Slovenije, predvsem pa njeno vsestransko ogroženost, pri čemer je opozoril na nova varnostna tveganja, zlasti na področju jedrske in kemijske tehnologije ter biotehnologije, ki povečujejo ogroženost življenja na Zemlji. Poleg običajnih nevarnosti, kot so požari, prometne in naravne nesreče, eksplozije in ekoloških nevarnosti pa je zadnje čase v ospredju predvsem nevarnost epidemije nalezljivih in kužnih bolezni. Pri tem je poudaril: »Na dvorišču imamo te dni ptičjo gripo, bolezen, v preteklosti so jo imenovali tudi španska gripa, ki je v začetku preteklega stoletja terjala več deset milijonov človeških življenj. Pred dobim letom se je ponovno pojavila v vzhodni Aziji. Čeprav je bila naša pozornost usmerjena v njeno spremljanje, se nam je to zdelo daleč, odmaknjeno od nas, saj je bilo to v deželah, kjer so življenjske navade in običaji drugačni, kjer so ljudje tej nevarnosti bolj izpostavljeni. Zato je naše zaščitno ravnanje, predvsem pa priprave na Uvodnik morebitni pojav bolezni pri nas bilo, kot je sedaj videti, manj dovzetno in odgovorno, kot bi lahko bilo. Strokovnjaki opozarjajo, da je med temeljnimi dejavniki, da bi bolezen ptičje gripe ušla iz nadzora in se začela širiti v obsegu, ki si ga težko predstavljamo, predvsem prikrivanje. Dejstvo je, da so vse države na območju epidemije pojav bolezni prikrivale, nekatere pa je zaradi slabe organizacije in pomanjkanja sredstev niso niti identificirale. Težko si predstavljamo, kako bo virus aviarne influence H5N1 nadzorovan v revni Afriki, Indiji in drugod, kjer ni osnovnih pogojev za uspešen nadzor in preprečevanje širjenja. Brez pretirane črnoglednosti lahko pričakujemo, da bo v naslednjih letih zagotovo prišlo do pandemije ptičje gripe. Stroka nas opozarja, da danes pandemije ptičje gripe še ni, istočasno pa, da je že danes mogoče storiti marsikaj in se na pandemijo pripraviti brez pretiranega vznemirjanja javnosti, v izogib paničnemu delovanju in odzivanju, ko bo do nje prišlo. V 21. stoletju, ko sta znanost in tehnologija na neprimerno višjem nivoju kot pred 90 leti, lahko nesre- Kadrovanje V osrednjih slovenskih medijskih hišah smo priča velikih kadrovskih sprememb. Programski svet RTV Slovenija je z veliko večino brez velikih pretresov imenoval novega direktorja nacionalke, gospodarstvenika, ki, kot tudi sam trdi, pravzaprav slabo pozna sistem delovanja nacionalnega radia in televizije. Novega odgovornega urednika pa je dobilo tudi Delo, naš osrednji dnevni časopis. Nadzorni svet je imenoval odgovornega urednika na predlog direktorja kljub nasprotovanju novinarjev Dela. Vsi akterji kadrovanja in imenovanja so polni besed, da politika z imenovanji nima nobene zveze in da gre v prvem primeru, torej pri RTV Sloveniji, za ekonomsko ureditev položaja nacionalne medijske hiše, ki je ravno pri gospodarjenju na najšibkejši točki, pri Delu pa gre za utrditev položaja časopisne hiše, za strokovno kadrovsko potezo in za objektivno resnico poročanja in pisanja. Torej politike ni ne v prvem in ne v drugem primeru. Sedanja politična opcija se je, ko je bila še v opoziciji, krepko zavzemala za pluralizacijo medijev, to je očitno sedaj dosegla. Nacionalna medijska hiša, torej RTV Slovenija, ima programski svet sestavljen tako, kot si ga želi vsakršna vladajoča sredina. Če hočemo doseči vsebinsko neodvisnost nacio-nalke, bi pri imenovanju programskega sveta morala imeti glavno besedo civilna družba, kar pa bo zelo težko doseči, saj si pravzaprav vsaka vladajoča politična opcija želi imeti medije pod svojim okriljem in s tem pod svojo komando. Zato bi volivci morali biti pozorni tudi na volilne programe posameznih strank in podpreti tiste, ki bi se zavzemale, da bi programski svet nacionalke imenovala civilna družba in ne vladajoča politika. V primeru osrednjega dnevnika pravzaprav odločajo bralci, saj je časopis na trgu, lastniki pa naj bi sledili tudi tržnim zakonitostim, zaposlenih pa v naši sedanji družbi tako in tako nihče več nič ne vpraša in ne upošteva - delaj ali pa pojdi! Pa kaj, glavno, da smo v Evropi. Franc Lačen Foto: M. Ozmec Slavnostni govornik Drago Klobučar je opozoril tudi na nevarnost ptičje gripe v Sloveniji. če, kot je bila v prejšnjem stoletju, preprečimo. Tehnika, osveščenost in organizacija zaščite v razvitih državah je prav tako na visokem nivoju, hkrati pa ne smemo prezreti dejstva, da so pogoji za širjenje epidemije veliko ugodnejši, kot so bili takrat. V Sloveniji smo ob pojavu bolezni sprva odreagirali nekoliko nerodno, zmedeno in neprofesionalno, saj se je podobno kot drugod po svetu tudi pri nas pokazala slabost, ki je posledica različnih, za take primere slabo povezanih pristojnosti kmetijstva, ki skrbi za zdravstveno stanje živali in zdravstva, ki je zadolženo za zdravje ljudi; pri nas je še ena posebnost, za živali v okolju skrbi okolje. Kasneje smo se vendarle organizirali, vse bolje obvladujemo pojav epidemije, ki ima v Sloveniji težišče prav na našem območju." V imenu Ministrstva za obrambo in Uprave za zaščito in reševanje republike Slovenije je na pomen civilne zaščite v Sloveniji opozoril tudi državni podsekretar Janez Petrovič, ki je poudaril, da je varnost vrednota, ki se je ljudje običajno zavemo šele takrat, kadar je okrnjena ali smo ogroženi. Pripadnikom enot civilne zaščite in gasilskih enot, ki postajajo najmočnejši člen sil za zaščito in reševanje v Sloveniji, saj se temu prilagaja tudi nova zakonodaja, pa se je za humano in požrtvovalno delo v imenu vseh toplo zahvalil. V drugem delu slovesnosti so najbolj zaslužnim podelili letošnja priznanja Civilne zaščite Slovenije. Na podlagi razpisa Uprave RS za zaščito in reševanje so ob letošnjem dnevu civilne zaščite podeli priznanja trem organizacijam in štirim posameznikom ter petim prostovoljnim gasilskim društvom. Bronasti znak Civilne zaščite Slovenije so prejeli Rozika Ojsteršek, ki že desetletja deluje na področju usposabljanja bolni- Foto: M. Ozmec Letošnji dobitniki plaket in znakov Civilne zaščite Slovenije z območja podravske regije čarjev, Tanja Knez, ki že od leta 1973 opravlja razna dela in naloge na področju zaščite in reševanja, ter Vlado Gaj-ser, večletni operativni član PGD Majšperk. Bronasti znak CZ so prejeli še Območna gasilska zveza Ptuj, ki deluje na področju civilne zaščite od leta 1996, PGD Borovci, ki praznuje 60 let delovanja, PGD Stoperce, ki je bilo Foto: M. Ozmec Pripadnikom enot CZ in gasilskih enot se je za humano delo zahvalil podsekretar Janez Petrovič. ustanovljeno pred 70 leti, ter PGD Tržec, ki svojo humanitarno dejavnost opravlja že 75 let. Srebrni znak Civilne zaščite Slovenije je prejelo PGD Hardek, ki je bilo ustanovljeno pred 110 leti, zlati znak CZ Slovenije pa so prejeli Franc Kekec, župan občine Markovci, ter prostovoljna gasilska društva Ormož, Jablane in Lovrenc, ki letos praznujejo 120-letnico delovanja, najvišje priznanje - plaketo Civilne zaščite Slovenije pa so letos podelili PGD Biš, ki te dni slavi 130-letnico humanega delovanja. Slovesnost so s primernim kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole Markovci ter kvartet vaških pevcev iz Bukovcev, številnim gostom in redkim županom s tega območja pa so ob koncu prikazali še pomembno pridobitev Civilne zaščite občine Markovci, popolnoma opremljeno prikolico za potrebe zaščite in reševanja. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Poveljnik Civilne zaščite občine Markovci Ivan Golob je gostom predstavil novo popolnoma opremljeno prikolico za potrebe civilne zaščite v občini. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-maiiu: nabiraimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor z zunanjim ministrom Republike Slovenije dr. Dimitrijem Ruplom Ptuj je »daleč« od Ljubljane V vladni ekipi, ki je 22. februarja obiskala Ptuj in Ormož, je bil tudi zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel. Skupaj z gospodarskim ministrom mag. Andrejem Vizjakom sta obiskala ormoško podjetje Wienerberger in ptujsko Ascot. Zunanji minister pa je bil tudi gost Štajerskega tednika in Radia Ptuj, kjer je odgovarjal na nekatera trenutno najbolj aktualna vprašanja na državni in lokalni ravni. Št. tednik: Gospod minister, ko ste pred leti obiskali Ptuj, ste se s takratno ptujsko oblastjo pogovarjali tudi o možnostih, da ptujski grad postane eden od protokolarnih objektov. Je to vprašanje aktualno tudi danes? Dr. D. Rupel: »Že večkrat smo svoje goste vabili na ptujski grad. Mislim, da imate v mislih takratni obisk madžarskega zunanjega ministra. O tem, da bi bil ptujski grad protokolarni objekt, v tem trenutku najbrž nihče ne razmišlja, ker je v bližini Ljubljane kar nekaj primernih objektov, pa tudi protokol se ne širi kaj dosti, ker ni denarja. Lahko pa bi Ptuj bil zelo zanimiva lokacija za kakšne sestanke v času našega pred-sednikovanja EU. Ptuj sem že večkrat obiskal, tudi ptujski grad, ko so bile kakšne razstave, prireditve, in sem vedno zelo užival. Koliko pa je ta lokacija praktična tudi z vidika mariborskega letališča, je drugo vprašanje. To vprašanje bo najbrž potrebno zastaviti gospe Benedetijevi kot vodji slovenskega protokola in ministru za javno upravo dr. Gregorju Virantu kot upravitelju vsega našega premoženja.« Št. tednik: Ptujčani svoje mesto doživljamo kot biser nacionalnega pomena, ki bi moral imeti vso podporo države. Kako pa ga doživljate vi, gospod minister? Dr. D. Rupel: »Vedno, ko pridem na Ptuj, uživam. Ptuj je zagotovo eno najbolj slikovitih slovenskih mest, že zaradi lege, da ne govorim o zgodovini in kulturi. Žal pa je komunikacija med Ljubljano in Ptujem nekoliko težavna zaradi cest oziroma zaradi slabih prometnih povezav. Zaradi tega si vlada tudi prizadeva, da bi bila čim prej zgrajena Pyhrnska avtocesta. En del je že zgrajen, do Dra-žencev naj bi bila zgrajena do leta 2010, če se ne motim, čim prej pa bo potrebno doreči tudi izgradnjo Dražencev do Gruškovja.« OVS kot »vaja« za predsednikovanje v EU Št. tednik: Kako se Slovenija pripravlja na pred-sednikovanje EU v letu 2008? Kako daleč smo v tem trenutku? Dr. D. Rupel: »Predvsem je daleč predsednikovanje. Preden se bo to zgodilo, bomo morali opraviti še veliko dela. Priprave intenzivno potekajo v kadrovskem in tehničnem pogledu. V zadnjem času smo precej izpolnili stalno predstavništvo Republike Slovenije v Bruslju. V času predsednikovanja bo tam delovalo 160 ljudi. Kupili smo nove prostore za slovensko veleposlaništvo. V Ljubljani smo delo v okviru priprav razdelili v dve skupini, v širšo in ožjo. V širši so tehniki, praktiki, ožjo skupino pa sestavljajo ministri in predsednik vlade ter predstavnik v Bruslju. Sredi februarja smo definirali okvir s prednostnimi nalogami v letu 2008. Skušamo si predstavljati, kaj vse se bo zgodilo leta 2008, kakšna bo Evropa v tem letu, katere stranke bodo takrat na oblasti, katere države bodo imele volitve, na kaj lahko računamo. Predvidevamo, da bo prioriteta EU ustava in njena prihodnost, zatem njena širitev na območju zahodnega Balkana, kar je za Slovenijo še posebej zanimivo že zaradi tega, ker gre za prostor, ki ga dobro poznamo, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, Makedonija. Tretja prednostna naloga bo energetika, na tem področju se zadeve v zadnjem času močno zaostrujejo, zapleti med Ukrajino in Rusijo, med Rusijo in Nemčijo, Nemčijo in Poljsko. Ta zgodba še ni končana. Rusija postaja zelo pomemben dejavnik na področju energetike. Nekateri se tega bojijo. Zadnja prioriteta pa bo zagotovo povezana s kulturo. Tem štirim že omenjenim prioritetam pa se bo zagotovo pridružila še kakšna, ki je še v tem trenutku ne predvidevamo. Kot Avstrijci niso mogli predvideti, da se bo zgodila ptičja gripa, ali da se bodo zgodile danske karikature, ki so dvignile muslimanski svet. V obdobju Foto: Črtomir Goznik Dr. Dimitrij Rupel: »V času predsednikovanja EU bo Slovenija imela v rokah niti svetovnih mednarodnih odnosov.« predsednikovanja EU bo Slovenija imela v svojih rokah niti svetovnih mednarodnih odnosov. Organizirati bomo morali celo vrsto sestankov med EU in drugimi veliki playerji v svetu, Rusije, ZDA, Latinske Amerike, azijskih držav, Kitajske. Slovenija bo prevzela vodstvo EU v celoti, kar je velika odgovornost, veliko tveganje in hkrati velik izziv. Mislim pa, da se bomo dobro pripravili. Navsezadnje smo imeli eno »vajo« že, Slovenija je eno leto vodila OVS, za opravljeno delo smo prejeli same pohvale.« Št. tednik: Kakšne pa so možnosti, da Slovenija vstopi v center energetske igre? »O gospodu Pukšiču nimam kaj benih sporov ...« Foto: Črtomir Goznik povedati. Z njim nisem imel no- Dr. D. Rupel: »Slovenija bo v tej igri udeležena kot članica EU, v času predsedniko-vanja pa bo imela tudi nekaj več skrbi s tem. Slovenija ima dobre možnosti, da bo ostala varna, kar zadeva energijo, v mislih imam uvoz nafte in plina, veliko plina uvažamo iz Rusije in Alžirije. Postavlja pa se vprašanje aktualnosti in morebitne nove aktualnosti jedrske energije. Če imam prave podatke, Slovenija z obnovljivimi viri energije v tem trenutku pokriva le okrog 4 odstotke potreb po energiji, zato bo potrebno najti neke druge oziroma se zanašati na vire, ki jih poznamo oziroma smo jih doslej poznali. Moramo pa biti pazljivi. Cene energiji bodo še zagotovo naraščale, kar bo negativno vplivalo na gospodarstvo.« Turčija je del evropske zgodovine in kulture Št. tednik: Kje pa so meje Evrope? Kako je s Turčijo? Dr. D. Rupel: » Mislim, da Turčija spada zraven, spada v evropsko zgodovino in kulturo v marsikaterem pogledu. Turčija je danes sodobna, hitro se razvijajoča se država, ki uživa v nekaterih evropskih državah nekoliko negativen sloves, ker je večina prebivalstva muslimanske vere in izročila. Po mojem pa bi bilo zelo nevarno, če bi na tej točki v Evropi začeli zaostrovati odnose. Tudi v Evropi se moramo zavedati kompleksnosti sodobnega sveta. Odprtih je nekaj kulturnih vprašanj, s politiko dialoga med kulturami moramo nadaljevati. Če to upoštevamo, lahko bolj sproščeno rečemo, da so meje Evrope najbrž na vzhodnih oziroma južnih mejah Turčije, predvsem pa na mejah Ukrajine, Moldavije, tudi Be-lorusija je evropska država, navsezadnje tudi Ruska fede- racija. Pri Ruski federaciji pa je problem, da gre za veliko državo, ki z velikim delom sega čez evropske meje, pri čemer si težko predstavljam, da bi lahko postala članica EU. Najbrž pa bo vedno igrala neko globalno vlogo, ki bo za spoznanje različna od vloge EU ali pa vloge ZDA. Meje EU niso tak problem, vsaj takšno je moje osebno mnenje, problem je v resnici neka notranja napetost zaradi ustave, pravil obnašanja in širitve.« Št. tednik: Kaj pa ideja federacije, ki se je pojavila v zadnjem času, v obdobju krize potrjevanja ustave EU? Dr. D. Rupel: »EU ni federacija, nekateri politiki sicer razmišljajo o tem, da bi lahko postala federacija, lansiral jo je belgijski premier Guy Verhostdat v knjigi pod naslovom Združene države Evrope. O vprašanju temeljne usmeritve EU še ni odločeno. Tudi v ustavi, ki še ni sprejeta, najdete elemente federalizma, nadnacionalne povezave in elemente mednarodne organizacije. EU še ni v razmerah, ko bi se lahko odločila za eno ali drugo varianto. Vemo, da bi bili Angleži za eno rahlo povezavo suverenih držav, medtem ko Nemci na drugi strani, morda tudi Skandinavci, najbrž tudi mi, pa bi bili za neko tesneje povezano EU.« Št. tednik: Kaj bo po vaše trajalo dlje, EU ali NATO? Dr. D. Rupel: »V neki obliki bo zavezništvo med Evropejci in Američani ostalo. NATO se danes razvija v neko drugo smer, ni več toliko obrambna organizacija v tem smislu, da bi branila ozemlje držav članic, ampak se bolj ukvarja z akcijami zunaj svojega območja. NATO je v Afganistanu, Darfurju, Iraku. Strateško gledano še vedno služi isti funkciji, ampak na drugačen način. Še vedno branimo svobodo, demokracijo in svoje vrednote, samo da jih ne branimo na lastnem terenu, temveč »bolj daleč«, odkoder prihajajo izzivi.« Št. tednik: Kaj pa, gospod minister, lahko poveste o razhajanju med vami in bivšim državnim sekretarjem za Slovence po svetu Francem Pukši-čem. O tem je bilo lani kar precej govora, kaj se je v resnici dogajalo v odnosu med vama? Ali lahko pričakujemo, da bo Slovenija dobila samostojno ministrstvo oziroma ministra brez listnice za Slovence po svetu? Dr. D. Rupel: »Ne vem, kaj naj rečem. O gospodu Pukšiču nimam kaj povedati. Z njim nisem imel nobenih sporov. Vem, da se je dvakrat »obregnil« ob mene, vedno sem mu želel in še tudi danes mu želim samo dobro. V bistvu ne vem, v čem je problem. Morda si je predstavljal, da bo imel pomembnejšo vlogo v vladi, mislim, da si je tudi nekoliko po svoje predstavljal mednarodne odnose v tej novi vladi, morda je imel nekatera pričakovanja in nekatere iluzije o tem, kako bi bilo mogoče urediti položaj Slovencev zunaj meja. Verjamem, da je imel dobre namene glede boljšega položaja Slovencev po svetu, pri tem pa je bil malo neroden. Zdaj smo v drugi situaciji. Urad za Slovence po svetu je bil nekoč del zunanjega ministrstva, pozneje se je osamosvojil, ker smo bili v večini prepričani, da je prav, da je to neka posebna institucija. Urad dobro funkcionira, nekateri pa mislijo, da bi moral imeti še večji pomen, da bi bil še bolj učinkovit, če bi imeli na čelu ministra. Temu ne bi nasprotoval, nekoč smo že imeli ministra za Slovence po svetu. Če se bo v resnici nekaj zelo spremenilo, pa v tem trenutku ne morem napovedati. Kolikor pa vem, je takšna rešitev predvidena šele v naslednjem vladnem mandatu. Včasih je bil problem, ker so nekateri mislili, da se da probleme Slovencev v drugih državah reševati na račun zunanje politike ali na račun meddržavnih odnosov med Slovenijo in Avstrijo, med Slovenijo in Italijo. Mislim, da je potrebno to dvoje ločiti. Kot država imamo zelo dobre odnose z Dunajem, hkrati pa imamo probleme z lokalnimi oblastmi na Koroškem. Po mojem je prav, da se nekdo drug ukvarja s problemi na lokalni ravni, ali je za to potreben minister, bo presodil predsednik vlade oziroma parlament. O tem bo najbrž še govora.« Majda Goznik Ptuj • Kdaj asfalt na cesti v Rabelčji vasi Blato poznajo tudi v mestu V MČ Ljudski vrt imajo velike infrastrukturne probleme. Eden najstarejših je zagotovo neurejena cesta, ki vodi od Peršonove ulice do novega naselja 16 hiš v Rabelčji vasi, kjer se je pozidava pričela konec 80. let v okviru osnovnega zazidalnega načrta. Individualna gradnja se je pričela, ne da bi sočasno potekala tudi izgradnja komunalne infrastrukture. Po skoraj dvajsetih letih od začetka gradnje na tem območju ta še vedno ni zgrajena, cesta je makadamska, ni javne razsvetljave, osrednji problem pa predstavlja odvodnjavanje zalednih voda (zamenjava meteornega kanala), ki ga bo potrebno rešiti še pred začetkom modernizacije ceste, za katero pa je potrebno zagotoviti tudi dodatna zemljišča, da jo bo mogoče urediti v zahteva- ni kvaliteti. V vmesnem obdobju so bili dogovorjeni za območje Rabelčje vasi tudi delni zazidalni načrti na ožjih območjih, kjer se je v zadnjih letih koncentrirala izgradnja naselja. Trenutno za ta del Ptuja poteka izdelava štirih lokacijskih načrtov. V zadnjih letih je potekala tudi vrsta aktivnosti za modernizacijo te javne ceste v dolžini 300 metrov in širini treh metrov, ki vodi do že zgrajenega naselja 16 individualnih stanovanjskih hiš. Lani je bilo v proračunu MO Ptuj za te namene zagotovljenih 10 milijonov tolarjev, ki pa niso bili porabljeni, ker do modernizacije ceste ni prišlo. Glavni problem so nenormalno visoke odškodnine, ki jih zahtevajo nekateri zasebni lastniki zemljišč, potrebnih za razširitev ceste oziroma njeno modernizacijo. Prvi izračuni kažejo, da bodo lastniki zasebnih hiš na tem območju morali kar globoko seči v žep, če bodo želeli imeti asfaltirano cesto, urejeno odvodnjavanje in javno razsvetljavo. V primestnih četrtih, kjer imajo podobne probleme, uporabniki cest ne samo da odstopajo zemljišča za ureditev brezplačno, tudi sofinancirajo njihovo izgradnjo tudi do višine 285 Foto: Črtomir Goznik Cesto v Rabelčji vasi "asfaltirajo" že deset let. V okviru delne realizacije projekta je bila lani v jeseni gramozirana pešpot od Ulice 25. maja do samega naselja v Rabelčji vasi, s čimer je bila zagotovljena varna šolska pot, ki jo bo Cestno podjetje tudi v kratkem asfaltiralo. Delati bodo pričeli, ko bo to dopuščalo vreme. V tem delu gre za naložbo v višini 2,8 milijona tolarjev. Foto: Črtomir Goznik Del Ptuja s prelepimi hišami, do katerih še vedno vodi makadamska cesta, zgodba o asfaltu, je dolga že več kot deset let. Če nekateri lastniki zemljišč, ki so potrebna za razširitev ceste, ne bi zahtevali nenormalno visokih odškodnin, bi asfalt že bil, pravijo v Mestni hiši na Ptuju. tisoč tolarjev po hišni številki. V proračunu MO Ptuj je za ureditev te ceste na voljo 2,7 milijona tolarjev, kar po grobi oceni v tem trenutku predstavlja dobrih sedem odstotkov potrebnih sredstev za že omenjena vlaganja. »V kolikor bo prišlo do konsenza med lastniki zemljišč, potrebnih za razširitev ceste, in individualnimi investitorji, bo MO Ptuj zagotovo v rebalansu proračuna za letos našla še kakšen tolar, da bi pri tem projektu participirala. V tem trenutku, ker denar še ni zagotovljen, zelo težko govo- rim o višini tega denarja,« je o aktivnostih pri reševanju komunalne infrastrukture v novem naselju v Rabelčji vasi povedal vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj Janko Širec. V kratkem bodo vsi, ki so zainteresirani za rešitev tega problema, sedli za skupno mizo v okviru MČ Ljudski vrt in se dogovorili za skupne aktivnosti, da bi čim prej v naselje pripeljali potrebno komunalno infrastrukturo. V MO Ptuj kljub težavam pri pridobivanju potrebnih zasebnih zemljišč za razširitev ceste v Rabelčji vasi niso stali križem rok. Lani v jeseni so gramozirali pešpot od Ulice 25. maja do naselja samega v okviru šolske poti, ki jo bodo, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, tudi gramozira-li. Počasi pa se premika tudi pri pridobivanju zemljišč za razširitev ceste, z enim od štirih lastnikov so že dosegli dogovor, tudi ena od lastnic je pripravljena zemljišče odstopiti po razumni ceni, z dvema pa se bodo morali še sporazumeti. MG Markovci • Na 25. seji sveta brez pretresov m^m Višje cene vrtca in kabelske televizije 25. seja sveta občine Markovci je v četrtek, 2. marca, kljub obsežnemu dnevnemu redu s kar 18 točkami v glavnem minila brez večjih pretresov. Med drugim so sprejeli povišanje cen vrtca in kabelske TV, zaradi pretirano visokih cen pa zavrnili predlog za odkup zemljišč v Markovcih za gradnjo kanalizacije in pločnika. Po uvodnem delu, v katerem so brez bistvenih pripomb sprejeli zapisnika 24. redne in 6. izredne seje, so po ponovni obrazložitvi Staneta Napasta iz skupne občinske uprave sprejeli koncesijski akt za opravljanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v občini, takoj nato pa še ustrezni pravilnik o tarifnem sistemu obračunavanja cen za to dejavnost. Ob tem je svetnika Karla Majcna zanimalo, kako daleč so z ureditvijo problematike organiziranja odvoza svinjskih kož, ki so v teh dneh, ko nas ogroža ptičja gripa, toliko nevarnejši problem. Stane Napast je sicer pojasnil, da je VURS zelo zainteresiran za ureditev te problematike, zato je koncesijo za odvoz svinjskih kož že dobil Koto, vendar si še ni uredil svoje mreže. Na posredovanje Mestne občine Ptuj je Koto odgovoril, da bodo odvoz pričeli, brž ko si bodo v posameznih zainteresiranih občinah uredili ustrezne deponije za njihovo zbiranje. Minister za okolje in prostor naj bi obljubil, da bodo problematiko rešili do konca leta. Ravnatelj OŠ Markovci Jože Foltin je svetnikom pojasnil predlog za okoli 6 % povišanje cen vrtca v Markovcih za leto 2006. Če bi ta predlog podražitve obveljal, bi to pomenilo povečanje občinskega proračuna za okoli 2,4milijona tolarjev, kar bi lahko rešili z rebalansom, saj plačuje občina 80 % cene vrtca, preostalih 20 % pa starši. Svetniki pa se s tolikšno podražitvijo niso strinjali, saj so prisluhnili predlogu odbora za družbene dejavnosti, ki je predlagal, da se cene vrtca povišajo le za inflacijski faktor, torej za 2,3 %. Soglašali pa so s predlogom osnovne šole, da se zaradi vse večjih potreb po varstvu normativi za največje število otrok v posameznem oddelku povečajo za 2 otroka. Čeprav to pomeni povišanje z dosedanjih 68 na 77 otrok, bodo 28 prošenj za varstvo otrok zaradi po- manjkanja prostora morali zavrniti. Svetniki so z zanimanjem prisluhnili vodji policijskega okoliša Marjanu Vrbnjaku, ki jih je seznanil s trendi varnostnih pojavov na območju občine Markovci v lanskem letu, saj je splošna ocena ugodna. Svetnik Franc Ko-drič je ob tem opozoril na zbiranje mladostnikov ob brunarici v športnem parku Zabovci, kjer naj bi popivali in uživali drogo. Nekdo drug pa je menil, da se je tematska pot v Novi vasi zadnje čase spremenila v »mamilar-sko pot«, saj naj bi po njej v glavnem hodili »travaši« do svojih gojišč trave oziroma konoplje. Sicer pa so svetni- ki pohvalili delo in prizadevanja Marjana Vrbnjaka, saj se njegova večja prisotnost med ljudmi in na terenu že pozna. Nekoliko se je zapletlo ob obravnavi predloga za povišanje cene mesečne naročnine kabelske televizije na 2.100 tolarjev, ki jo je podjetje Tele-ing kot operater predlagalo zaradi povečanja stroškov obratovanja in upravljanja celotnega sistema omrežja. Končno pa so svetniki le prisluhnili predlogu občinskega odbora za KTV, ki se je skupaj z županom Francem Kekcem z operaterjem uskladil in dogovoril za povišanje mesečne naročnine na 2032 tolarjev. Zaradi previsokih zahtevkov lastnikov zemljišč, posamezniki so zahtevali tudi po 45.000 tolarjev za kvadratni meter, so po dokaj vroči razpravi zavrnili predlog za odkup zemljišča za potrebe ureditve kanalizacije, javne razsvetljave in pločnika na cestišču od trgovine Špic proti centru Markovcev. Kanalizacijo skozi center Mar-kovcev bodo sicer položili, žal pa bo zaradi prevelikih apetitov lastnikov zemljišč pločnik še naprej ostal ozek. Med drugim pa so sprejeli tudi pismo o nameri o pobratenju z občino Samugheo v sosednji Italiji. M. Ozmec Zavrč • Kaj pravi stroka po ogledu šolske zgradbe? Gradbene napake niso nevarne za uporabo objekta Čeprav je strokovni ogled stavbe OŠ Zavrč pokazal, da "ugotovljene pomanjkljivosti nimajo nikakršnih vplivov na statično stabilnost in mehansko odpornost ter varno uporabo objekta", se zgodba zagotovo še ne bo tako kmalu končala, kajti ta ista stroka očita tudi "nestrokovno in malomarno izvedbo del" in zahteva dokončno odpravo vseh pomanjkljivosti. Biro Slavic, oziroma gradbeni inženir Slavko Bratu-ša, ki je po naročilu Občine Zavrč skupaj s predstavnikoma završke šole in občine opravil strokovni ogled stavbe OŠ Zavrč in telovadnice, je v uradnem poročilu o ugotovljenem stanju med drugim zapisal: »Pri pregledu objekta ugotavljamo, da zaznane napake s strani uslužbencev šole še zdaleč niso takšne narave, kot se je prikazalo, tudi v javnosti, saj ima objekt uporabno dovoljenje in izpolnjuje vse bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varnosti pri uporabi, kot to zahtevajo določbe zakona o graditvi objektov. Strokovna ocena ugotovljenih pomanjkljivosti temelji na osnovi vizualnega ogleda objekta in je za oceno varne uporabe objekta dovolj, za samo sanacijo določenih pomanjkljivosti pa bo potrebna tudi preučitev projektne dokumentacije in globinski pregled določenih faz del, saj so se pri sami izgradnji določena dela izvajala v nasprotju s pravili stroke, nestrokovno in malomarno. Iz zgoraj navedenih ugotovitev sledi, da je nekaj ugo- tovljenih pomanjkljivosti bolj ali manj estetskih, nekaj pa takšnih, ki bi se morale odpraviti takoj (zamakanje strehe, fasada kleti kotlovnice), nekaj je skritih napak, ki jih ob primopredaji del nismo mogli ugotoviti (posedanje estrihov, vlaga v kletnih prostorih, odstopanje keramike, razpoke pri špaletah) oziroma ni bil zadosten nadzor odgovornih ljudi pri izvedbi del. Iz dokumentacije, ki mi je bila na voljo, izhaja, da mora ugotovljene pomanjkljivosti, predvsem zaradi nestrokovne izvedbe del, odpraviti na lastne stroške izvajalec del s svojimi kooperanti, saj še vedno ni zaključena odprava pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili na kvalitetnem pregledu in primopredaji del. Investitorju predlagam, da v reševanje nastale problematike vključi strokovnjaka, ki je izvajal strokovno nadzorstvo nad gradnjo projekta po zakonu in tudi nosi del odgovornosti za nastalo situacijo.« Glede na ugotovitve po mnenju župana občine Zavrč Mirana Vuka sodna cenitev stanja šolske zgradbe ni potrebna. Ker pa so se v tem času v Zavrču pojavile govorice, oziroma očitki, da naj bi šlo pri obelodanjanju omenjenih napak na šolski zgradbi le za nagajanje vodstva šole zaradi nameravane odcepitve šole Zavrč od matične šole v Cirkulanah, smo za mnenje o tem zaprosili Diano Bohak Sabath, ravnateljico javnega zavoda OŠ Cirkulane Zavrč, ki je take očitke ostro zavrnila: »Vsekakor take zlonamerne govorice in očitki nimajo nobene osnove, saj smo vlogo s popisom ugotovljenih napak na zgradbi OŠ Zavrč naslovili na Občino Zavrč že lansko jesen. Tega nismo storili v želji, da bi kogarkoli prizadeli, ampak z enim samim namenom, da bi iz proračuna Občine Zavrč morda prejeli kakšna sredstva za odpravo omenjenih manjših napak na zgradbi. Zato si ne dovolim nobenih drugih obtožb, ne s strani občanov, ne s strani Občine.« Namero Občine Zavrč, da uradno pričenja postopek za osamosvojitev OŠ Zavrč oziroma izločitev iz enotnega zavoda Cirkulane-Zavrč, pa je Bohakova takole komentirala: »Sicer sem bila o njihovi nameri ustno obveščena že Foto: M. Ozmec Stroka ugotavlja, da je zgradba osnovne šole Zavrč za šolarje in učitelje popolnoma varna. 27. januarja, ko sem bila na osebnem obisku pri županu Miranu Vuku na Občini Zavrč, uradno pisno obvestilo o sklepu občinskega sveta pa smo na šolo prejeli šele 15. februarja.« V zvezi z izgradnjo OŠ Zavrč oziroma objavo sestavka in fotografij v Štajerskem tedniku smo prejeli tudi zelo obsežen dopis Marjana Kor-parja, ki je do nekdanjega in sedanjega župana občine Zavrč, do nekaterih funkcionarjev in pisca sestavka tudi precej žaljiv. Sicer pa v njem ostro zavrača očitke o nestrokovni izgradnji, investitorju gradnje osnovne šole, telovadnice in otroškega vrtca v Zavrču pa očita, da mu je po prevzemu objekta še vedno dolžan 62 milijonov tolarjev. Ker pa med obsežnim pisanjem pojasnjuje, da je celotna zadeva še zmeraj na sodišču, menimo, da bo pravičneje, če o podrobnostih, predvsem pa o imenih, poročamo, ko bo pravda končana in pravnomočna. M. Ozmec Lenart • Javna tribuna Socialnih demokratov Majšperk • O zapletih zaradi neplačil gradnje šole O vladnih reformah Občina ne želi ovirati pregleda dokumentacije! V prejšnji številki Štajerskega tednika smo v zvezi z žal še vedno neplačanimi deli pri gradnji osnovne šole Majšperk posredovali povzetek sporočila za javnost, ki smo ga prejeli od Ministrstva za šolstvo in šport in v katerem pojasnjujejo, kako so ukrepali v zvezi z neplačilom proizvajalcev v gradnji OŠ Majšperk. V soboto, 4. marca, je v Lenartu potekala javna tribuna, ki jo je organiziral občinski odbor Socialnih demokratov Lenart. Gost javne tribune z naslovom O reformah za večjo konkurenčnost in socialno varnost je bil predsednik Socialnih demokratov in evropski poslanec Borut Pahor. Prisotni člani in simpati-zerji so v glavnem govorili o lokalnih problemih in jesenskem nastopu na lokalnih volitvah. Predsednik stranke Borut Pahor je spregovoril Foto: ZS Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor in Sabina Markoli na okrogli mizi v Lenartu tudi o vladnih reformah, za katere meni, da se jih je vlada lotila napačno, zato bo morala prevzeti tudi odgovornost za posledice, ki bodo nastale z reformo, in poudaril, da načeloma v stranki reforme podpirajo. Socialni demokrati pa ne podpirajo uvedbe enotne davčne stopnje. Lenarškim članom in simpatizerjem je svetoval, da je škoda izgubljati čas in energijo samo v komentarjih dela lenarškega župana in njegove uprave. Pahor je prepričan, da je treba v luči prihajajočih volitev povedati, kdo je njihov kandidat za župana in kakšna bo njegova politika, saj se bodo ljudje na osnovi tega odločili. Javno tribuno je vodila Sabina Mar-koli, ki bo na jesenskih lokalnih volitvah tudi kandidatka za županjo Lenarta na listi Socialnih demokratov. Zmago Šalamun V njem so med drugim zapisali, da Občina Majšperk želi, da se v zvezi s tem pogovarjajo z njihovim pravnim pooblaščencem (sporočilo je bilo objavljeno v prejšnji številki Štajerskega tednika, op. avt.). Ker smo omenjeno sporočilo prejeli tik pred zaključkom redakcije, nismo uspeli pridobiti stališča oziroma odgovora Občine Majšperk, zato tokrat objavljamo še sporočilo županje občine Maj-šperk dr. Darinke Fakin: »Občina Majšperk v nobenem primeru ne želi ovirati pregleda dokumentacije v zvezi z novogradnjo osnovne šole. Bili pa smo zelo prese- nečeni, da je imelo Ministrstvo na prvem sestanku svojega odvetnika, saj Občina ni v nobenem pravnem sporu z ministrstvom. Za tem smo se posvetovali s strokovnjaki, ki so nam svetovali, da je dobro, da si v takšnem primeru tudi Občina zagotovi svojega pravnega zastopnika. Zelo pa smo presenečeni tudi nad informacijo, da smo bili 28. februarja pozvani, saj o tem nismo bili obveščeni, obveščeni pa tudi niso bili naši pravni zastopniki. Vsekakor pa vam zagotavljamo, da vam je vpogled v dokumentacijo omogočen in da si želimo predvsem čimprejšnjega pregleda, da v javnosti ne bodo več krožile napačne informacije.« -OM Foto: M. Ozmec Županja dr. Darinka Fakin: »Občina ne želi ovirati pregleda dokumentacije!« Juršinci • Šolski zvonec zvoni že 200 let Ob jubileju izdali zbornik V četrtek in petek bodo v Juršincih na osnovni šoli proslavili šolski jubilej. Uradna šola v kraju deluje že 200 let. Ob jubileju smo se pogovarjali z ravnateljico šole Jelko Svenšek in urednikom zbornika Slavkom Fegušem, zgodovinarjem na šoli. Na knjižni polici Ravnateljica je povedala, da se za proslavljanje obletnice na šoli pripravljajo že več let. Ob obletnici bodo izdali zbornik o delovanju šole v dvesto letih, ki ga bodo predstavili v četrtek ob 18. uri v večnamenski dvorani pri šoli, pripravili bodo razstavo, osrednja prireditev s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili učenci šole, pa bo v petek ob 18. uri, ko se nadejajo obiska številnih gostov, zelo veseli pa bodo, če se bodo proslave udeležili tudi bivši zaposleni na šoli ter bivši učenci juršinske šole. Osnovna šola v Juršincih je bila v zadnjih letih deležna precejšnjih pridobitev, saj je ob Ravnateljica Jelka Svenšek in urednik zbornika Slavko Feguš v nekdanji šolski klopi šole v Juršincih šoli zgrajena velika nova telovadnica, ki služi tudi športnim in kulturnim potrebam kraja, v šoli pa deluje tudi vrtec. V letošnjem letu bo šola dobila tudi novo kuhinjo in jedilnico in bo tako zagotovila vse kriterije, ki jih zahteva sistem HASAP. Slavko Feguš nam je povedal, da se je gradivo za zbornik ob 200-letnici zbiralo več kot deset let, saj so že leta 1996 nakazali, da bodo ob 200-letnici šole šolsko dejavnost obdelali tudi v zborniku. Šola se je v Juršincih sicer odvijala že pred letom 1806, vendar ne redno, občasno, leta 1806 pa se je začela redna šola. Vse to je zapisano v šolski kroniki, ki je ostala na šoli, kar je posebnost, saj so šole po drugi svetovni vojni morale oddati svoje kronike šolskemu muzeju v Ljubljano. Na srečo je ta ostala na šoli, v celoti je napisana v slovenskem jeziku, razen časa druge svetovne vojne, ko je pisana v nemškem jeziku. Zbornik je nastal po podatkih šolske kronike, podatke pa so dobili tudi od Slovenskega šolskega muzeja in od Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki je prispeval veliko slikovnega materiala. Zborniku so dali naslov Šolski zvonec zvoni že 200 let, prikazuje pa razvoj šolstva v Juršincih. Kot avtorji so se v zborniku podpisali: ravnateljica šole Jelka Svenšek, juršinski župan Alojz Kaučič, svoje prispevke pa so dodali tudi bivši ravnatelji Franc Kovačič, Zin-ka Bezjak, Francka Petrovič in Slavko Feguš, ki je tudi napisal zgodovino šole. V zborniku so napisani vsi učitelji šole, popestren pa je tudi s številnimi zanimivimi fotografijami. Vsekakor je zbornik Šolski zvonec zvoni že 200 let zanimiva in poučna pridobitev k zgodovini Juršincev. Franc Lačen Ptuj • Lutkovna predstava z gusarji iz Podlehnika Skupaj za ustno zdravje Konec januarja se je čakalnica ptujskega zobozdravstva spremenila v lutkovni oder, zasedli so ga podlehniški osnovnošolci, ki so navdušili z igrico Gusarji s čistimi zobmi. Nastopili so v okviru projekta zobne preventive in akcije Moj ponos - zobje za 5. Pod vodstvom mentorice Zdenke Golub so del čakalnice spremenili v gusarsko ladjo. Zaigrali in zaplesali so za otroke iz vrtca Trobentica in njihove starše, vodstvo ptujskega Vrtca, medicinske sestre za zobozdravstveno vzgojo in prosveto ter vodstvo OE Zobozdravstvo JZ Zdravstveni dom Ptuj. Od prvega oktobra lani vodi ptujsko zobozdravstvo Tatjana Tantegel, dr. dent. med., pedontologinja, ki je zbrane nagovorila tudi ob nastopu podlehniških osnovnošolcev. Lani so praznovali 25 let uspešnega dela preventivne zobozdravstvene dejavnosti, ki bo lahko tudi v bodoče uspešna le, če bodo še naprej povezano delovali z vzgojitelji, učitelji in starši. Ptujska zobozdravstvena preventiva se lahko pohvali z zglednim sodelovanjem s šolami na Ptujskem. Lutkovna predstava Gusarji s čistimi zobmi iz Pod-lehnika pa je še korak novega približevanja, sodeč po izkušnjah lahko največ za ustno zdravje, kot zelo pomemben del splošnega zdravja, naredimo skupaj, zobozdravstvo, Z igrico Gusarji s čistimi zobmi so navdušili osnovnošolci iz Podlehnika. Ormož • Zgodovinarji z novim vodstvom Zgodovinsko društvo Ormož je na nedavnem občnem zboru opravilo volitve in za novega predsednika so izvolili Antona Luskoviča, podpredsednik je Franc Krnjak, tajnica Nevenka Korpič in blagajnik Zvonko Bešvir. V minulem letu so imeli kar štiri odmevne projekte. Pomagali so pri postavitvi spomenika generalu Maistru pri Sv. Tomažu, organizirali so simpozij o Štefanu Kočevarju, pripravili literarni večer o Štefanu Modrinjaku in izdali drugo, obsežnejšo številko Zgodovinskih zapisov. V minulem letu so obnovili in rešili propada turbino, ki jo v prihodnosti nameravajo razstaviti kot eksponat naše mlinarske dediščine. Te dni že zbirajo morebitne teme in prispevke za Zgodovinske zapise, ki jih nameravajo izdati letos. Društvo ves čas v svoje vrste vabi nove člane, ki jih zanima zgodovina. Na zboru pa so izpostavili tudi potrebo, da bi se večkrat sestali in seznanjali z dediščino naših krajev. vki otroci, starši, vrtec in šole, je med drugim povedala Melita Trop, ena izmed medicinskih sester za zobozdravstveno vzgojo in prosveto ptujskega zobozdravstva, ki se trudijo, da ostane zdravje najpomembnejša življenjska vrednota vsakega posameznika, v okviru tega pa je tudi skrb za zdrave zobe. Lutkovna predstava Gusarji s čistimi zobmi iz Podlehnika je nov način sodelovanja z najmlajšimi, je med drugim povedala, starše iz vrtca Trobentica pa prosila, da naj otroci v vrtec prinesejo kakšno zobno kremo več, ker si otroci v tej enoti zobke redno umivajo dvakrat na dan, po zajtrku in kosilu. Medicinske sestre za zobozdravstveno vzgojo in prosveto svoje delo prilagajajo trenutnim potrebam, slediti morajo času in razvoju. Pri tem se morajo nenehno izobraževati, izpopolnjevati svoje znanje, da lahko motivirajo otroke in starše. Na pomen dobrih navad, ki si jih otroci privzgojijo v vrtcu in jih potem spremljajo vse življenje, saj pomembno vplivajo na ohranjanje zdravja, je spomnila tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Projekt zobozdravstvene preventive so v Vrtcu Ptuj osvojili že pred leti, ponosno ga predstavljajo tudi drugim v svoji predstavitveni publikaciji. Po lutkovni predstavi so najmlajši z veseljem zavili še v demonstracijsko sobo, kjer so pokazali, kako se pravilno umivajo zobki, zagrizli pa so tudi v zdrava in sočna jabolka. MG Wilhelm Genazino Dežnik za ta dan Maribor. Litera, 2005 Wilhelm Genazino je prejel leta 2004 Buch-nerjevo nagrado, najvišje nemško literarno priznanje za leposlovje. Roman Dežnik za ta dan (Ein Regenschirm fur diesen Tag) je postal prodajna uspešnica, pisatelj je zanj prejel tudi Fontanejevo nagrado. Po večletnem pisateljskem delu je v zadnjih letih razvil ironičen pogled svojih pohaj-kovalcev in vidcev na podrobne opise zunanjega predmetnega sveta in zaznav, pa tudi notranje humorne metaforike. Roman je v slovenščino prevedel Mirko Napast, izšel pa je v nakladi 450 izvodov. Moški pripovedovalec romana je brezimni ogledo-valec in sprehajalec skozi življenje, brez nekega cilja in bivanjske usmerjenosti. Strah ga je žensk z imeni Grunhilda, Gerhilda in Brunhilda. Za razdor najstniške ljubezni so lahko kriva potapljaška očala. Moralo bi se mu zgoditi kaj posebnega, pa se nič ne zgodi. S hišami se ne dogaja kot z ljudmi. Leta si jih ogleduješ, medtem pa nekatere prenovijo, da jih ni več moč spoznati. Kar je bilo med njim in Susanne, je razpadlo v omahljivost. Susanne dela kot receptorka v veliki odvetniški pisarni, raje pa bi bila igralka. Nerad se spominja otroštva in to pozabljanje odganja s hojo po mestu. V napadih molčečnosti bi si najraje pripel ploščico z napisom: »Prosim, nobenih pogovorov o vašem ali mojem otroštvu.« Živi brez notranjega privoljenja. Himmelsbach se brezplačno parfumira po veleblagovnicah. Prodajalke ga zasmehujejo. V fantazijskih predstavah umiranja si predstavlja gole spremljevalke. Močno je zatopljen v pretekla in prihodnja vprašanja svojega življenja. Tudi odrasli ne zmorejo, da bi si ne izpolnjevali otroške želje. Samo on dela napake. Lisa ga je zapustila. Največkrat ne premore moči, da bi se lotil reševanje zapletenih primerov. Zanimajo ga različne verzije resnice. Liso je zahrbtna živčna bolezen prisilila, da je opustila poklic učiteljice. V sebi čuti razdvojenost. Na eni strani bi se rad približal Renati, na drugi strani seji izogiba. V življenju obstajajopoglavit-ne reči in nepomembnosti, ki se ga lotevajo kot nekakšno drobljenje. Odklanja vsakršno čustvovanje. Jok se mu približa v notranjosti in potem izgine. Delu se izogiba, ker ga zapelje v konfliktno situacijo. Avtizmu se približuje z mislijo, da bo vsem znancem poslal urnik molka. Razmišlja, da bi vodil tečaje pomnjenja. Počuti se nepomembnega. Po prekinitvi z Liso ga ne privlačijo ljubezenske pustolovščine, kot pravi, »niti s primerno niti z neprimerno žensko.« Strah ga je zamotanosti vsega življenja. Že sedem let je zvest preizkuševalec čevljev. Kaj mora početi? Ves dan hoditi naokrog z novimi čevlji in nato opisati svoje občutke ob hoji. Rad je v bližini napol zmešanih in ponorelih. Ne poskuša več razumeti, da od vsega razume le začetek. Vse, kar traja, mora postati nenavadno. Kupuje le še po dve živili hkrati. Opazuje ljudi, njihove kretnje, mimiko, razmišljanja kot tudi predmetnost, hiše, vogale, jedilni list, prt, krompir. Tudi Susanne grozi povprečnost in se trudi ogibati vsemu navadnemu. Susanne se lahko z njim pogovarja o nesmiselnih sanjah in morda ga nima za povprečnega. Bi se spustil z njo v intimno razmerje? Pri svojih šestinštiridesetih se ne počuti več kot ljubimec. Povrhu vsega je Susanne zanj prelepa. Pomembni so tisti ljudje, ki so združili svoje znanje in svoj položaj. Njemu pa so znižali honorar preizkuševalca čevljev na četrtino. Ne sme se zgoditi, da bi se mu zazdelo življenje znosno. Njegova zavest je nenehno razcepljena. Pritoževanje je priljubljena oblika petindevetdesetih odstotkov človeštva. »Gošča« je prava beseda za nenavadnost slehernega življenja. Predstavlja si odigrano zmešanost, ne more pa zatrditi, da se mu v resnici ne bo zmešalo. Ljudje so že po naravi nagnjeni k duševni obolelosti. Susannino stanovanje je pol trgovina s perilom, pol kot bonboniera. Ljubiš tedaj, ko več ne bežiš. Medtem ko živimo neopazno, se v nas nabira krivda. Na univerzah bi lahko predavali primerjalno krivdos-lovje. Občutek ima, daje nastal iz življenja ljudi razvlečen deževni dan in iz njihovih teles dežnik za ta dan. Izmišlja si, da dela na inštitutu za umetnost pomnjenja. Dve spremembi nastaneta pri staranju. Moškim se podaljšajo ušesa, ženskam pa nosovi. Trpi gospa Balk-hausen za posameznim ali množičnim dolgočasjem? Posamezno pride z zlobno nenadnostjo. Strah pred zmešanostjo je bil zmeraj strah pred vdajo. Na obzorju je v povezavi z inštitutom za umetnost pomnjenja, ki je seveda izmišljen, priložnost, da ne bo več slepi potnik lastnega življenja. Vladimir Kajzovar Foto: Fl Foto: MG Rokomet S slabšima nasprotnikoma brez težav Stran 8 Kolesarstvo V snegu ponovno najboljši Italijani Stran 8 Judo Rok Tajhman zmagal v kategoriji do 73 kg Stran 9 Namizni tenis Po zaslugi G. Zafošnika naslov tudi na Ptuj Stran 9 i \ it^i Mali nogomet Prijetno presenečenje v Ormožu Stran 10 Atletika Sodoben športni objekt v Slovenski Bistrici Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: Jože Mohorič Poti do rezultata S tekmo Drava - Rudar Velenje se je pričel spomladanski del prvenstva v 1. SNL. To je bila tudi edina odigrana tekma ta konec tedna, saj so zaradi obilice zapadlega snega tekmi Domžale - Nafta in CMC Publikum - Maribor PL prestavili na kasnejši termin. Ptujčani z zmago nadaljujejo v jeseni začeti zmagoviti niz, ki sedaj traja že 5 krogov. Kljub zmagi so številni gledalci z mešanimi občutki zapuščali Mestni stadion na Ptuju, saj so od igralcev Drave pričakovali precej boljšo igro, na drugi strani pa so bili zadovoljni zaradi treh točk, ki so jih na svoj konto vknjižili dravaši. Zanimivo je bilo tudi na tiskovni konferenci po srečanju, kjer je trener gostov Roman Frangeš dejal, da je ponosen na svoje nogometaše, ki so prikazali dobro igro, žal pa niso uspeli premagati fenomenalnega Dabanoviča več kot enkrat. Če sedaj primerjamo dejstva iz zgornjih dveh odstavkov, dobimo dve nasprotni situaciji, kjer so prvi (Drava) nezadovoljni z igro in zadovoljni z osvojenimi točkami, na drugi strani pa so gostje (Rudar Velenje) zadovoljni z igro, a brez osvojenih točk! Iz tega primera lahko znova vidimo, da so poti do dobrega rezultata različne. Seveda je najslabša situacija ta, da moštvo igra slabo in izgubi, le malenkost boljše je to, da izgubi po dobri igri. S slabo igro lahko zmaga ekipa, ki je dovolj samozavestna in rutinirana ali pa je na drugi strani preslabi nasprotnik. Daleč najboljša in pri gledalcih najpriljubljenejša različica pa je seveda dobra igra njihove ekipe, ki je okronana z zmago. Razumljivo je, da slednjega od nogometašev Drave ali od katerekoli druge ekipe ni mogoče pričakovati na vsaki tekmi, zato so zmage z neprepričljivo igro še toliko slajše. Sreča ponavadi spremlja hrabre, a na srečo se ne gre zanašati, saj so njene poti nepredvidljive. tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si 4 liga «L simobiL O Vodafone' 1. SNL REZULTATI 19. KROGA: Drava - Rudar Velenje 2:1 (2:0). Tekmi HIT Gorica - Bela krajina 5:0 (2:0), Anet Koper - Primorje 1:0 (0:0) sta bili odigrani 26. 11. 2005. Tekma CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško bo v sredo, 8. 3., Domžale - Nafta pa 15. 3. 1. DOMŽALE 2. HIT GORICA 3. NAFTA 4. DRAVA 5. PRIMORJE 6. MARIBOR PL 7. CMC PUBLIKUM 8. ANET KOPER 9. BELA KRAJINA m Rl IDAR (V) 17 18 17 18 18 17 17 18 18 1 Q 10 10 9 8 8 7 7 6 4 1 1 3 7 7 8 5 8 9 8 1 /I 42:12 36:15 25.20 21:24 29:24 24:19 20:25 22:29 17:34 in-/1/1 36 35 28 27 26 26 23 21 18 C .i/yÀ^GlÀifev r Al telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA \MDOAC Al T/^>lnr>^ií>l/a nar+n in LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 14 zadetkov: Er- min Rakovič (Domžale), Miran Burgič (Gorica); 9 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), Dražen Žeželj (Primorje). STRELCI ZA DRAVO: 8 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetka: Gennaro Chietti; 2 zadetka: Matej Miljatovič, Jaka Štromajer; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Aleš Čeh (vsi Drava). Nogomet • 1. SNL - liga Simobil Vodafone -19. krog Igra za pozabo, točke ostajajo Drava - Rudar Velenje 2:1 (2:0) STRELCA: 1:0 Trenevski (42.), 2:0 Trenevski (44./11-m), 2:1 Grbič (89). DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Lunder, Berko, Zečevič (od 64. Drevenšek), Emeršič, Kelenc, Gorinšek (od 85. Letonja), Tre-nevski, Tisnikar (od 46. Štro-majer), Chietti. Trener: Milko Đurovski. Preloženo srečanje iz jesenskega dela prvenstva med Dravo in Rudarjem je po sreči dobila ptujska ekipa, saj so bili Velenjčani vsaj enakovreden tekmec in gledano skozi vso srečanje so si ustvarili tudi več lepih priložnosti. Po dolgih pripravah smo pričakovali vsekakor podjetnejšo igro Drave proti zadnjeuvrščeni ekipi na prvenstveni razpredelnici, vendar je le-ta narekovala tempo igre skoraj vseh devetdeset minut. Glede na težek teren je bil Rudar zares idealen nasprotnik za nadaljevanje prvenstva. Polprofesionalni gostujoči nogometaši so bili sicer v začetku tekme v malo podrejenemu položaju, vendar so po napaki ožje domače obrambe prišli do prve polpriložnosti, ko je Trifkovič z 20 metrov za malo zgrešil Dabanovičeva vrata. Zelo vroče je bilo pred domačimi vrati v 29. minuti, ko je najbolj izkušen igralec Rudarja Pavlovič izvedel kot z desne strani in našel na petih metrih samega Dediča, vendar se je z izjemno obrambo izkazal Dabanovič. Zadnjih deset minut prvega dela je Drava končno malo povezala svoje vrste na sredini igrišča, razigral se je na desni strani Gorinšek, ki je najprej podal direktno na glavo Trenevskemu, ki je iz bližine streljal čez vrata. V 42. minuti je sledila dvojna podaja na desni strani, na kateri je ponovno pobegnil Gorinšek, ki je podal ostro žogo v sredino kazenskega prostora. Na žogo je dobesedno naletel Trenevski in jo poslal v mrežo nemočnega Jo-ziča. Igralci Drave so se po vodilnem zadetku še bolj podali v napad in Rudarjevi obrambni igralci so naredili neumen prekršek nad Chiettijem na robu kazenskega prostora. Tega je izvedel Trenevski ter nastreljal v živem zidu Pavloviča v roko. Sodnik Tošeski se je odločil za enajstmetrovko, čeprav je bila situacija zelo sumljiva. Z rutini-ranim strelom je Trenevski iz najstrožje kazni povišal pred- Foto: Črtomir Goznik Gorazd Gorinšek (Drava, beli dres) je bil predvsem v prvem polčasu zelo aktiven na desni strani. V drugem delu pa je igrala le ena ekipa, in to ekipa Rudarja. Ptujčani so igrali zelo defenzivno in so na nek način čuvali ugoden rezultat. Gostje so prvič v drugem delu izigrali domačo obrambo v 66. minuti, ko je Pavlovič pokazal svojo kvaliteto z idealno globinsko žogo za hrbet domači obrambi, a se je z zaključnim strelom osmešil Grbič, nekaj pozneje pa še Azi-zi, Grbič in Mujakovič. Kapetan in motor igre gostov Pavlovič je pokazal svoje mojstrstvo, ko je dvajset minut pred koncem izvedel prosti strel z 20 me- trov, vendar je domači vratar poletel po zraku kot panter in bravurozno žogo odbil v polje. Tik pred koncem srečanja so se malo neodgovorno poigravali obrambni igralci Drave in po odvzeti žogi je Rudar preko Grbiča znižal rezultat. Kmalu nato je sodnik Toševski zaradi drugega rumenega kartona izključil Dediča. Tako je Drava pred nekaj manj kot 1000 gledalci precej težje od pričakovanj dosegla svojo peto zaporedno prvenstveno zmago, vendar je bila njihova igra skozi vse srečanje premalo povezana, agresivna in domiselna. Že res, da je bilo igrišče težko, vendar bi Ptujča-ni morali pokazati več in kar precej več bodo morali pokazati že prihodnjo soboto, če bodo želeli ostati neporaženi, saj sledi štajerski derbi proti Mariborčanom. Milko Đurovski: »Čeprav z igro nismo navdušili je najvažnejše, da smo osvojili tri točke. Prve tekme po premoru so najtežje, vsaka naslednja tekma pa je posebna zgodba.« nouíW DvAvníl^ Rokomet • 1. A SRL (moški, ženske) S slabšima nasprotnikoma brez težav 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož - Termo 35:31 (18:11), Gorenje - Ribnica Riko hiše 33:23 (15:11), Rudar EVJ Trbovlje - Slovan 31:27 (14:14), Krka - Cimos Koper 20:23 (9:11), Prevent - Gold club 33 :30 (14:13). Srečanje Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje bo jutri. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 17 16 0 1 32 2. GORENJE 18 14 0 4 28 3. GOLD CLUB 18 11 1 6 23 4. TRIMO TREBNJE 17 10 2 5 22 5. PREVENT 18 9 1 8 19 6. CIMOS KOPER 18 9 0 9 18 7. RIBNICA RIKO HIŠE 18 6 4 8 16 8. RUDAR TRBOVLJE 18 7 2 9 16 9. JERUZALEM ORMOŽ 18 8 0 10 16 10. SLOVAN 18 3 3 12 9 11. KRKA 18 2 4 12 8 12. TERMO 18 3 1 4 7 Jeruzalem - Termo 35:31 (18:11) Jeruzalem: G. Čudič (16 obramb), Cvetko, Dogša, Bel-šak 3, Korez, Koražija 11, Bezjak 5, Bogadi, Ivanuša 4, B. Čudič 5 (4), Blažević 5, Grizolt 1, Hrnajdović 1, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik. Ormožani so proti Termu dosegli še tretjo zaporedno zmago in tako nadaljevali uspešne predstave v drugem delu prvenstva. Zanimivo, da je bila to že šesta zmaga Ormožanov v osmih medsebojnih tekmah proti Termu. Škofjeločani so povedli z 2:0, nato pa so Ormožani do 39. minute demonstrirali res izjemno rokometno predstavo s poudarkom na trdni obrambi in hitrih prehodih v napad. Slednje je obrodilo z visokim vodstvom v 39. minuti s kar 12 zadetki, 25:13. V nadaljevanju so Ormožani zelo popustili in četa Leopolda Jerasa je ublažila zaslužen poraz. V pošteni in športni igri je sodniški par Pangerc - Veber ubral povsem napačen kriterij izključitev, tako sta obe ekipi skupaj imeli kar rekordnih 46 minut izključitev. Miha Keše, Grizolt, Bulc in Bezjak pa so zaradi treh dvominutnih kazni morali predčasno zapustiti igrišče. Foto: Črtomir Goznik Alan Potočnjak (RK Jeruzalem Ormož) David Koražija: »Škofjelo-čanov nismo niti v najmanjši meri podcenjevali in od začetka tekme smo zaigrali na vso moč ter si priigrali visoko prednost. Padec v naši igri v zadnjih dvajsetih minutah pa bomo morali v tednu, ki je pred nami, dobro preučiti in popraviti pred naslednjimi tekmami. Še vedno upamo na uvrstitev v ligo za prvaka.« UK 1. A SRL ŽENSKE REZULTATI 19. KROGA: Izola -Mercator Tenzor Ptuj 28:36 (15:20), Inna Dolgun - Olimpija 28:27 (13 :12), Krim Mercator - Celeia Žalec 31 :23 (19:14), Burja Škofije - Kočevje Anubis 18:27 (7:15), Celjske mesnine - Europrodukt Brežice 27:19 (13:11). Srečanje Loka kava KSI - Polje Maks ni bilo odigrano, ker gostje niso pripotovale na tekmo. 8. KOČEVJE ANUBIS 19 9. EUROPRO. BREŽICE 19 10. IZO^ 19 11. POLJE MAKS 18 12. BURJA ŠKOFIJE 19 1 9 2 12 2 14 1 15 0 18 19 12 8 5 Izola - Mercator Tenzor Ptuj 28:36 (15:20) MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič (17 obramb), Majcen, Šijanec 7, Prapotnik, Ciora 8 (2), Ramšak 8, Strm-šek 9, Kelenc, Potočnjak 4, Ja-ušovec, Raškovič, Hameršak, Brumen. Trener: Mišo Toplak. Po dveh zaporednih težkih dvobojih z evropskim Krimom Mercatorjem so rokome-tašice iz Ptuja tokrat gostovale pri ekipi Izole. Kljub vsem nevšečnostim glede poškodb se vračajo domov z dvema točkama. Gostje so takoj na začetku povedle in njihova prednost se je v prvem polčasu ves čas gibala od 3 do 4 zadetke. Izolčanke so se sicer trudile, vendar so bili njihovi poizkusi neuspešni. Trener Ptujčank Mišo Toplak je tokrat malo menjal, večinoma je igral z isto sedmerico (igrale so strelke zadetkov ter Vanja Raškovič). Svojo boljšo igro in kvaliteto so gostje pokazale v drugem polčasu, ko so vodile že za deset zadetkov in brez večjih težav prišle do novih točk. Danilo Klajnšek 1. KRIM MERCATOR 19 19 0 0 38 2. CELJSKE MESNINE 19 13 2 4 28 3. INNA DOLGUN 19 13 2 4 28 4. OLIMPIJA 19 12 1 6 25 5. CELEIA ŽALEC 19 11 0 8 22 6. MERC. TENZOR PTUJ 19 9 2 8 20 7. LOKA KAVA KSI 18 8 3 7 19 Foto: Črtomir Goznik Najboljša strelka ekipe MT Ptuj na tekmi v Izoli: Martina Strm-šek Kolesarstvo • Trofeja ZSŠDI V snegu ponovno najboljši Italijani V jubilejni trideseti trofeji ZSŠDI (1,2 UCI) še enkrat več ni uspelo zmagati slovenskemu tekmovalcu. Prva tri mesta so si razdelili italijanski kolesarji; Marcu Bandieri, ki je prvi prevozil ciljno črto, sta sledila Breno Sidotti in Filip-po Savini. Nedeljsko kolesarsko dirko v slovenskem zamejstvu je zaznamovalo zelo slabo vreme, saj je deževalo že na startu, proti koncu dirke se je temperatura še spuščala, dež pa je prehajal v sneg. Zaradi spolzkega cestišča je bil organizator prisiljen 160 km dolgo dirko skrajšati za 30 km, kljub temu pa je ni končalo niti 20 kolesarjev. Dirko so zaznamovali kratki in neuspešni pobegi, edini kolesar, ki si je privozil večjo prednost, je bil Italijan Davide Malacarne. Ma-lacarne je bil v samostojnem pobegu okrog 40 km, ujet je bil v zadnjih desetih kilometrih. Od Slovencev se je najboljše znašel kolesar KK Adria Simon Špilak, ki je osvojil četrto mesto, najboljši Ptujčan pa je bil Borut Božič, ki je v cilj pripeljal kot deseti. Od perut-ninarjev je dirko zaključil še Radoslav Rogina. »Tokrat o zmagi ni odločala fizična pripravljenost, ampak kdor v tem mrazu dlje zdrži,« je povedal vodja ptujske ekipe Srečko Glivar ter dodal: »Za nas bi se lahko končalo precej boljše, če se Božiču v zadnjih kilo- Foto: Marjan Kelner Srečko Glivar: »Tokrat o zmagi ni odločala fizična pripravljenost, ampak kdor v tem mrazu več zdrži.« metrih ne bi snela veriga, zaradi česar je moral loviti vodilne kolesarje. Letos z novimi kolesi res nimamo sreče.« UG Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL Gorišnicani opravili izpit, Nedeljani ne 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 15. KROGA: Gorišnica - Mitol Sežana 31:26, Pekarna Gro- suplje - Velika Nedelja 30:29, Dol TKI Hrastnik - Dobova 34:34, MIP Gorica Leasing - Sevnica 25:28, Sviš - Atom Krško 28:28, Istrabenz plini Izola - Cerklje 43:30 1. VELIKA NEDELJA 15 11 1 3 23 2. DOBOVA 15 10 3 2 23 3. SVIŠ 15 10 2 3 22 4. SEVNICA 15 8 3 4 19 5. DOL TKI HRASTNIK 15 9 1 5 19 6. ISTRABENZ P. IZO^ 15 7 3 5 17 7. ATOM KRŠKO 15 5 6 4 16 8. MIP GORICA LEAS. 15 6 4 5 16 9. PEKAR. GROSUPLJE 15 5 1 9 11 10. GORIŠNICA 15 4 0 11 8 11. MITOL SEŽANA 15 3 0 12 6 12. CERKLJE 15 0 0 15 0 Gorišnica - Mitol Sežana 31:26 (16:13) GORIŠNICA: Valenko, M. Kelenc, D. Kelenc, Štorman, Horvat, Žuran 10 (4), Zorli, Lozinšek, 1, Buzeti 1, Šterbal, Sok 4, Vincek 3, Malilovič 3, Pisar 9. Trener M. Valenko. Derbi ekip spodnjega dela razpredelnice so gostitelji odločili v svojo korist. V jesenskem srečanju so v gosteh izgubili 23:26, tokrat pa zmagali s 5 zadetki prednosti. Enakovredna igra je trajala le do 11. minute (3:3), ko je gostiteljem uspelo z dobro obrambo zadržati napade gostov in so z efektnimi streli pričeli polniti mrežo gostov. Zaostanek 8 zadetkov gostov ni zmedel in z zagrizenostjo in hitrimi protinapadi jim je uspelo do odmora rezultat znižati. Gostje so podobno tudi nadaljevali in v 37. minuti so izenačili (16:16). Za ponovno zbranost gostiteljev je poskrbel razpoloženi vratar Valenko s tremi zaporednimi obrambami, skozi vso tekmo pa je nabral 16 obramb. Odlično igro sta tokrat prikazala krožni napadalec Pisar in razpoloženi Žuran, ki je bil tudi nezgrešljiv pri izvajanju sedemmetrovk. Z napadalno igro so si gostitelji ponovno priigrali 7 zadetkov prednosti, kar je bilo dovolj za mirno končnico. anc Grosuplje - Velika Nedelja 30:29 (10:13) V. NEDELJA: Kovačec (16 obramb), Klemenčič; Mesarec 5, Kukec 5, Cvetko, Hanželič 2, Vrečar 3, Kumer, Korpar 3, Špindler, Kokol, Krabonja, Pla-ninc 4, Ivančič 7 (4). Trener: Ivan Hrupič. »Grosupeljski peki« so v mi- nulem krogu odščipnili točko Svišu, zdaj pa še vodilni Veliki Nedelji, ki so ji na srečo ob tretjem prvenstvenem porazu šli na roko ostali rezultati. Sviševci so namreč remizirali z Atomom iz Krškega, Dobova pa v Hrastniku in tako so Nedeljčani z enakim izkupičkom 23 točk kot Dobova ter ob boljši gol razliki ostali na samem vrhu, Sviš je tretji s točko manj. Prvi polčas so dobili varovanci Ivana Hrupiča, ki so v porazu pri Grosupljem zapravili dve sedemmetrovki (Ku-kec) in obilico stoodstotnih priložnosti. Tako so s svojimi napakami v junaka prelevili domačega golmana Jeraja, ki je zbral nekaj več kot 20 obramb. Na začetku drugega polčasa je Velika Nedelja povedla s 4 goli prednosti, ampak so se borbeni gostitelji vrnili med žive in nato povedli s štirimi zadetki prednosti. V končnici tekme so se Nedeljčani približali le na gol zaostanka in ob tem imeli še priložnost za izenačenje, vendar sta jim osvojitev točke z nekaterimi čudnimi odločitvami preprečila sodnika Kaučič - Jager. Ivan Hrupič: »Zaslužili smo si vsaj točko. Prvi polčas smo odigrali solidno, v drugem pa smo zaigrali nekako v krču. Za zmago v gosteh moraš ob tako slabem sojenju biti od nasprotnika boljši vsaj za deset zadetkov. Pa ne da bi za vse bili krivi sodniki. Vzrok za poraz tiči tudi v nas samih.« UK 2. SRL (od 9.-15. mesta) REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Grča Kočevje 26:36, Aleš Praznik - Radovljica 22:25, Arcont Radgona - Mark Olimpija 28:21 1. GRČA KOČEVJE 1 1 0 0 12 2. MARK OLIMPIJA 2 10 17 3. CHIO KRANJ 0 0 0 0 7 4. ARCONT RADGONA 2 1 1 0 6 5. ALEŠ PRAZNIK 2 0 0 2 6 6. RADOVLJICA 2 1 1 0 5 7. DRAVA PTUJ 1 0 0 1 3 Drava Ptuj - Kocevje 26:36 (13:13) DRAVA PTUJ: Belšak 5, G. Bračič 3, M. Bračič 6, Predi-kaka 4, Štager 1, Oprešnik 3, Kotar 4, Ovčar, Štumberger. Trener: Miran Muhič. Rokometaši ptujske Drave so doživeli novi poraz, tokrat proti ekipi Grče Kočevje. Presenetljivo dobro so domačini igrali v prvem polčasu, tako da se je ta del igre končal z neodločenim izidom. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Maloštevilni rokometaši Drave (temni dres) so zdržali le en polčas. 2 Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m) Benedicankam prednost domačega terena v Cetrtfinalu Foto: Zmagoslav Šalamun Odbojkarice Benedikta so si tik pred končnico prigraie prednost domačega terena v četrtfinaiu. 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 21. KROGA: Jesenice - Benedikt 0:3, Nova KBM Branik - Luka Koper 3:0, Sloving Vital - Hitachi Izola 3:0. V tem krogu je bila prosta ekipa Šentvida. 1. NOVA KBM BRANIK 20 20 0 60 2. LUKA KOPER 20 10 10 31 3. BENEDIKT 20 10 10 31 4. ŠENTVID 20 10 10 27 5. HITACHI IZOLA 20 8 12 23 6. SLOVING VITAL 20 7 13 22 7. JESENICE 20 0 20 1 Štof Jesenice -Benedikt 0:3 (- 25, - 25, - 20) BENEDIKT: Rajšp, J. Borko, Fekonja, Kutsay, T. Borko, Vrbančič, Klasinc, Bernjak, Ju-reš, Vajt, Hauptman. Odbojkaricam Benedikta se je le izšlo vse po načrtih, tako da bodo v četrtfinalu državnega prvenstva morebitno tretjo tekmo proti Luki Koper odigrale pred svojimi gledalci. Pred odhodom na Jesenice so v taboru Benedikta že vedeli za rezultat tekme v Mariboru med Novo KBM Branik in Luko Koper, zmagale so Mariborčanke s 3:0 v nizih, za končno drugo mesto po tem delu tekmovanja pa je bilo potrebno le še osvojiti vse tri točke na gostovanju na Jesenicah. Benedikt je na Gorenjsko odpotoval kot velik favorit za zmago, saj gostiteljice v tej sezoni še niso zabeležile zmage. Vendar pa bi lahko bilo tokrat drugače. Odbojkarice iz Benedikta so šle v dvoboj premalo motivirane, prepričane, da proti zadnjeuvrščeni ekipi, ki se seli med drugoligaše, ne bo potrebno pokazati vsega svojega znanja. V prvih dveh nizih so jih domačinke presenetile, Benedičanke pa se lahko zahvalijo sreči, da so uspele dobiti prva niza na razliko. Na koncu so tako odbojkarice Benedikta le zabeležile pomembno zmago ter bodo sedaj lahko vse misli usmerile v prvo četrtfinalno tekmo proti Luki Koper, ki bo 15. marca v Benediktu. MŠ 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 18. KROGA: Braslovče - Pomaranča bar Ptuj 0:3, Čulum, s. p., Valšped - Comet Zreče 0:3, Partizan Škofja Loka - Broline Kamnik 0:3, ŽOK Kočevje - Formis Bell 2:3, Prevalje - Mislinja 3:0, Aliansa Šempeter - Ecom Tabor 3:0 1. POMARANČA BAR PTUJ 18 17 1 51 2. PREVALJE 18 14 4 42 3. COMET ZREČE 18 13 5 37 4. ŽOK KOČEVJE 18 12 6 37 5. BROLINE KAMNIK 18 12 6 36 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 18 9 9 27 7. MISLINJA 18 8 10 25 8. FORMIS BELL 18 8 10 23 9. ALIANSA ŠEMPETER 18 6 12 17 10. ECOM TABOR 18 5 13 15 11. ČULUM, S. P., VALŠPED 18 3 15 7 12. BRASLOVČE 18 1 17 7 Braslovče - Pomaranča bar Ptuj 0:3 (-19, -19, -11) POMARANČA BAR PTUJ: Lorber, Cvirn, Draškovič, Ro-bič, Andjelkovič, Vidovič, Bila-novič, Kos V 18. krogu 2. DOL za ženske so Ptujčanke na gostovanju prepričljivo premagale za-dnjeuvrščeno ekipo Braslovč. S tem so ohranile prednost pred zasledovalkami iz Pre-valj, ki so prav tako zmagale, na visokih devetih točkah. Braslovčanke so se dobro upirale vodilni ekipi lige, saj so v uvodnih dveh nizih dosegle po devetnajst točk. V tretjem in zadnjem pa so Ptuj-čanke popolnoma strle odpor gostiteljic in dosegle že 15. zaporedno zmago. Vodilno ekipo čaka v prihodnjem krogu še ena ekipa iz dna lestvice, saj na Ptuj prihaja ekipa Čulum, s. p., Valšped. Ob lastni zmagi in porazu ekipe iz Prevalj bi »pomaranče« že tri kroge pred koncem kronale uspešno sezono, saj bi si zagotovile 1. mesto v prvenstvu. Trenerka Sergeja Lorber: »Zadovoljna sem z odnosom igralk kot prikazano igro. Morda bi lahko le malo boljše odigrale v obrambi. Proti slabšim ekipam obstaja problem v motivaciji, saj je treba premoč dokazati na igrišču. Vesela sem, da nam je uspelo prikazati precej boljšo igro kot proti Taboru.« UG 2. DOL MOŠKI REZULTATI 18. KROGA: Svit - Ke-kooprema Žužemberk 3:0, Telemach Žirovnica - Partizan Fram 1:3, Prigo Brezovica - Hoče 3:0, Termo Lubnik - SIP Šempeter 1:3, MOK Kočevje - Astec Triglav 1:3, TAB Mežica - Logatec 0:3. 1. ASTEC TRIGLAV 18 15 3 45 2. LOGATEC 18 14 4 44 3. PRIGO BREZOVICA 18 14 4 40 4. SVIT 18 13 5 40 5. TERMO LUBNIK 18 14 4 38 6. PARTIZAN FRAM 18 8 10 24 7. KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK18 8 10 22 8. SIP ŠEMPETER 18 6 12 21 9. TELEMACH ŽIROVNICA 18 6 12 18 10. TAB MEŽICA 18 6 12 18 11. MOK KOČEVJE 18 4 14 14 12. HOČE 18 0 18 0 DK Tenis • Zimska liga 2005/06 KidriCani prehiteli gade iz Skorbe V tretjem krogu zimske lige ni bilo presenečenj. Vodeči Veterani so brez težav premagali ekipo Štrafa, medtem ko so se igralci TC Kidričevo namučili s TK Skorba gadi. 2. iiga Rezultati: TK Skorba gadi - TC Kidričevo 1:2 (Ogrinc - Premužič 5:9, Berlak - Ha-zabent 0:9, Ogrinc/Berlak - Mihelič/Gulin 9:3); Tigri -TK Gorišnica 0.3 (Paternost - Krajnc 6:9, Ribič - Žni-darič 7:9, Paternost/Ribič - Krajnc/Žnidarič 8:9); Veterani - TK Štraf 3:0 (Filipič - Škofič 9:6, Rola - Munda 9:2, Filipič/Rola - Škofič/ Štraf 9:4). Vrstni red: Veterani 11, Kidričevo 9, TK Skorba gadi 8, TK Štraf 7 TK Gorišnica 4, Tigri 3 točke. Danilo Klajnšek Namizni tenis • Člansko DP Naslov tudi na Ptuj V mariborski športni dvorani Tabor, v organizaciji NTK Maribor Finea, je potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in posameznic ter v igri dvojic. V moški konkurenci se je pričakoval finale med najboljšim slovenskim igralcem Bojan Tokičem in Gregorjem Komcem, ki pa je izpadel že v četrtfinalu. V finalnem obračunu je prvi favorit Tokič premagal Uroša Slatinška, Velenj-čana, ki igra v Nemčiji. Ravno Slatinšek je bil tisti, ki je Ptuj-čanu v dresu Mariborčanov Gregorju Zafošniku preprečil pot med osmerico najboljših. Na prvenstvu so nastopili tudi ptujski igralci: Danilo Piljak in Urban Ovčar sta se prebila iz predtekmovalnih skupin, Bojan Pavič je bil med nosilci, Jan Janžekovič pa je bil drugi v svoji skupini. Bojan Pavič je nato izgubil z Bojaničem, Danilo Piljak pa s Kocuvanom in tako sta si priigrala uvrstitev od 16. do 32. mesta. Foto: Črtomir Goznik Daniio Piijak, NTK Ptuj V igri dvojic je prvo mesto pripadlo paru Gregor Zafoš-nik in Uroš Slatinšek, ki sta za uvrstitev v četrtfinale izločila ptujsko dvojico Bojan Pavič - Danilo Piljak, se nato uvrstila v finale, kjer sta premagala prva favorita Gregorja Komca in Mirana Ungerja ter poskrbela za prijetno presenečenje. V finalu posameznic je za prvo favoritinjo veljala Biljana Todorovič, vendar ji ni uspelo proti mladi Špeli Burgar. Pri rezultatu 2:1 za Burgarjevo je Todorovičeva zaradi poškodbe predala dvoboj. Sicer pa so dobitniki zlatih medalj zadovoljni, vsi tisti, ki pa si niso priigrali želenih uvrstitev, pa ne. Tako je pač v športu. Smo pa lahko veseli za uspeh Gregorja Zafošnika, sicer Ptujčana, ki igra za Maribor Fineo. Po finalu nam je povedal naslednje: »Seveda sem zadovoljen s tem, da sva skupaj z Urošem, s katerim sem igral prvič, osvojila naslov državnega prvaka. Veliko borbenosti in nekaj športne sreče so bili elementi, ki so bili velikega pomena. Ko pa sva se še ujela, se je dalo slutiti, da bi lahko prišla visoko. O naslovu pred tekmovanjem nisva razmišljala, zato je ta sedaj veliko slajši.« Danilo Klajnšek Judo • 45. Baumgartnov pas v Mariboru Rok Tajhman zmagal do 73 kg Urban Ovčar (NTK Ptuj) je prispevai svoj deiež k zmagi svoje ekipe. Maribor, 4. 3. 2006. Judo klub Branik Broker iz Maribora je v soboto v telovadnici OŠ Bojana Ilicha priredil že 45. mednarodni turnir za Ba-umgartnov pas. Tekmovanje v spomin na Ota Baumgartna, pionirja juda v Sloveniji, šteje tudi za pokal Judo zveze Slovenije med člani. Žal na blazinah ni bilo vseh najboljših slovenskih repre-zentantov, saj so nekateri v soboto in nedeljo nastopili na tekmovanju za Svetovni pokal v Pragi. Kljub temu ni manjkalo kakovostnih in privlačnih dvobojev, predvsem med mlajšimi judoisti, ki šele prihajajo v ospredje med člani. Rok Tajhman (JK Drava Ptuj) je ob odsotnosti reprezentanta Saša Jereba in Branka Holerja prepričljivo osvojil 1. mesto do 73 kg. V prvem dvoboju je premagal domačina Roka Rudolfa, nato se je v polfinalnem dvoboju oddolžil za poraz na državnem prvenstvu in finalistu državnega prvenstva Jesenku Četiču iz JK Olimpija. V finalu je premagal Roberta Mesariča iz JK Koroški Holding in tako osvojil svojo prvo zmago med člani. Drugi tekmovalec Drave Jože Šimenko je osvojil dve bronasti kolajni. V svoji kategoriji do 100 kg je z zmagama nad domačinom Urošem Verličem in Bežigrajčanom Ivanom Širolo ter porazom z zmagovalcem kategorije Ante-jem Topičem iz Splita osvojil končno 3. mesto. Jože je nastopal tudi v absolutni kategoriji, kjer se je potegoval za Baumgartnov pas. Najprej je bil poražen z Imamovičem iz JK Ivo Reya, v repasažnih bojih pa je ugnal Bosanca Ibrota in v borbi za bron še Janjiča iz Ivo Reye Celje. Rezuitati: Čiani: Kat.: -60 kg: 1. Aljoša Strajnar (JK Foto: Črtomir Goznik Olimpija), 2. Tadej Zalaznik (JK San-kaku), 3. Kristijan Crnič (JK Impoi) in Matjaž Trbovc (JK Sankaku); -66 kg: 1. Simon Mohorovič (JK Bežigrad), 2. Danijei Rus (JK Impoi); -73 kg: 1. Rok Tajhman (JK Drava Ptuj), 2. Robert Mesarič (JK Koroški Holding), 3. Jesenko Četič (JK Olimpija) in Rok Rudolf (JK Branik Broker), 5. Bogdan Kmetec in Tadej Dvoršak (oba JK Železničar); -81 kg: 1. Marko Petrič (JK Olimpija), 2. Boris Greif (JK Impoi), 3. Željko Radoičič (JK Student Split - Hrvaška) in Aljaž Sedej (JK Bežigrad); -90 kg: 1. Jure Šimic (JK Olimpija); -100 kg: 1. Ante Topič (JK Pujanke Split - Hrvaška), 2. Simon Mihalina (JK Branik Broker), 3. Jože Šimenko (JK Drava Ptuj). Absoiutna kategorija - za Baum-gartnov pas 1. Amir Topuz (JK Bosna Sarajevo -(BIH) 2. Denis Imamovič (JK Ivo Reya) 3. Mitja Jenuš (JK Železničar) 3. Jože Šimenko (JK Drava Ptuj) 5. Samo Sagadinj (JK Branik Broker) 5. Goran Janjič (JK Ivo Reya) Sebi Kolednik Mali nogomet • 1. slovenska futsal liga Presenečenje v Ormožu 1. SFL Zaostala tekma 15. kroga: Tomaž - Slovenica Ag. Kravos 6:3 (2:2) 1. GIP BETON MTO 16 13 1 2. DOBOVEC 16 3. O. KOBARID 16 4. SLOVENICA AG. 16 5. TOMI PRESS 6. PUNTAR 7. SVEA L. LITIJA 8. NAZARJE GLIN 16 9. TOMAŽ 16 10. SD EXTREME 16 8 4 7 3 7 3 7 2 7 2 6 4 5 4 3 3 10 3 2 11 88:48 70:56 52:41 50:55 51:51 54:59 63:60 55:54 41:68 48:80 Tomaž - Slovenica Ag. Kravos 6:3 (2:2) STRELCI: 1:0 Bohinec (2), 1:1 Mehič (4), 1:2 Božič (5), 2:2 Kamenšek (18), 3:2 Gori-čan (30), 4:2 Gašparič (34), 5:2 Goričan (38), 5:3 Kurič (40), 6:3 Miklašič (40). _ TOMAŽ: Bedrač, Magdič, Školiber, Miklašič, Goričan, Bohinec, Gašparič, Kamenšek, Lah, Zorec, Krampelj, Horvat. Trener: Marjan Magdič. Senzacija na Hardeku v zaostali tekmi 15. kroga 1. SFL. Malonogometaši Tomaža so s srčno in izjemno borbeno igro pripravili veliko presenečenje z zmago nad Novogoričani, ki veljajo za eno izmed najboljših futsal ekip v Sloveniji. Ta zmaga Tomažu podaljšuje upanje za obstanek v ligi. Skozi celotno tekmo so tempo igre narekovali malonogometaši iz mesta vrtnic, ki pa so v svoji igri storili veliko napak, kar so strpni gostitelji znali spretno kaznovati. Prvi je mrežo Slove-nice v 2. minuti načel Bohinec po podaji Kamenška. Sledilo je najboljše obdobje igre gostov na srečanju in Mehič ter Božič sta že v 5. minuti spreobrnila rezultat v prid Slovenice. Tik pred odhodom na odmor je na Branko Školiber (KMN Tomaž) 2:2 izenačil Kamenšek. Tomaž je imel v svojih vratih izjemno razpoloženega Bedrača, ki je branil vse mogoče in nemogoče. Odločitev o zmagovalcu je padla v obdobju od 28. do 34. minute. Najprej je Bedrač z obrambo tekme v 28. minuti Mirkoviču pri gostih zaustavil več kot 100- odstotno priložnost. Nadaljeval se je vse večji pritisk »zavarovalničarjev« pred golom Tomaža, zgodilo pa se je prav nasprotno. Gori-čan je po lepi samostojni akciji poslal žogo za hrbet Pertovta za vodstvo s 3:2. Temperatura na igrišču se je iz sekunde v sekundo stopnjevala in počasi dosegla vrelišče. V 31. minuti je Mehič pobegnil obrambi Tomaža in Bohincu ni preostalo nič drugega, kot da s hrbta zruši Mehiča in si prisluži rdeč karton. Novogoričani so zelo slabo odigrali z igralcem več in domačemu triu Školi-ber-Krampelj-Miklašič na čelu z Bedračem se je z izjemno borbenostjo uspelo ubraniti pred izenačenjem. Takoj po izteku kazni je do tega trenutka nevidni domači kapetan Ga-šparič šokiral goste z novim zadetkom - 4:2. Slovenica je nato zaigrala z vratarjem v polju (Struna), toda ta igra jim enostavno ne ustreza in napake pred golom Tomaža so se kar vrstile. Vse to so domačini s pridom izkoristili ter dosegli preko Goričana in Miklašiča še dva zadetka. Ivan Bedrač: »Hudo je reševati prvoligaško kožo proti ekipam, kot so Slovenica, Litija in Puntar. Toda v dani situaciji nam ne preostane nič drugega. Danes smo nalogo proti Novi Gorici opravili z odliko, za razliko od prejšnjih tekem je bila danes na naši strani tudi sreča. Tudi proti Litiji in Tolmincem bomo dali vse od sebe in poskušali priti do točk, ki nam podaljšujejo prvoligaško življenje.« UK Strelstvo • Regijsko prvenstvo s puško Zmagal Mohorko, odlična tudi Pšajd in Pevec Pretekli teden sta strelski društvi SD I. pohorski bataljon iz Ruš in SD Impol iz Slovenske Bistrice organizirali regijski prvenstvi s standardno zračno puško za vse kategorije in serijsko zračno puško za pionirje. Omenjeni tekmovanji sta služili lovljenju norm za aprilsko državno prvenstvo, ki bo letos v Trbovljah. Na tekmovanju, ki se je odvijalo v Rušah, je pri članih zmagal Siniša Brkič, SD Elektro Maribor, s 588 krogi pred Andrejem Žižkom, SD FLV, s 583 krogi na 2. mestu in Benjaminom Jodlom, SD Ruše, s 579 krogi na 3. mestu. Mitja Valenčak, SD Elektro, je s 576 krogi osvojil 4. mesto, Ptujčan Teodor Pevec je bil s 570 krogi 5., Gregor Rezman, SD FLV, s 557 krogi 6., Peter Golob, SD Svečina, s 556 krogi 7., Ptujčan Marjan Zupanič s Foto: Simeon Gonc Ptujčan Niko Pšajd je s 169 krogi dosegel svoj osebni rekord. 552 krogi 8., Andrej Maren-dič, SD Elektro, s 551 krogi 9. in še tretji Ptujčan Marjan Gril s 516 krogi na 10. mestu. V ekipnem delu so zmagali Mariborčani s 1715 krogi pred Ptuj-čani s 1638 krogi na 2. mestu. Med mladinci je zmagal Jernej Mavrovič, SD Ruše, s 581 krogi, Gregor Kmetec, SD Kidričevo, je dosegel 548 krogov in zasedel 5. mesto. Svoj krstni nastop je dočakal tudi Ptujčan Uroš Pešakovič, ki je dosegel 516 krogov in osvojil 6. mesto. Na tekmovanju pionirjev, ki je potekalo v Slovenski Bistrici, je zmagal Uroš Mohorko, SD Kidričevo, s 182 krogi, pred Mitjem Lubejem, SD FLV, s 180 krogi na 2. mestu in Ža-nom Zajkom, SD Ruše, s 175 krogi na 3. mestu. Ptujski pionirji Niko Pšajd, Tomaž Roj-ko in Valentin J. Tratnik so dosegli 169, 163 in 124 krogov ter osvojili 6., 13. in 23.mesto. V ekipnem delu so mladi Ptuj-čani dosegli 456 krogov in zasedli 5. mesto, zmagali so pionirji SD FLV s 501 krogom. Simeon Gonc Otvoritev atletske dvorane v Slov. Bistrici Sodoben športni objekt V Slovenski Bistrici so v uporabo predali sodoben športni objekt. V petek so v Slovenski Bistrici predstavniki lokalnih in državnih oblasti na svečani otvoritvi predali v uporabo sodoben športni objekt, ki vključuje atletsko dvorano, nad katero je zrasla še tribuna s kapaciteto tisoč gledalcev. Kot so poudarili slavnostni govorniki, gre za veliko športno pridobitev v hitro razvijajočem se kraju, saj so s tem pridobili več kot 1500 kvadratnih metrov pokritih športnih površin s spremljajočimi prostori, ki vključujejo še šest slačilnic in tri pisarne. Glede na to, da je bila podobna, a precej manjša atletska dvorana zgrajena lani na Ptuju, je v primeru bistriške dvorane potrebno izpostaviti njeno zelo racionalno in varčno gradnjo. »Celotna vrednost investicije znaša 228 milijonov tolarjev,« je za Štajerski tednik povedal Marjan Stimec, vodja projekta izgradnje dvorane in direktor Zavoda za šport v Slovenski Bistrici. Fundacija za šport je prispevala 50 milijonov, Ministrstvo za šport 20, večji del finančnih sredstev, skoraj 160 milijonov, pa je prispevala občina. Z novo dvorano se je Slovenska Bistrica pridružila centrom slovenske dvoranske atletike -Ljubljani, Celju in Novi Gorici. V dvorani je mogoče izpeljati sprint na 60 metrov na šestih progah, skok v daljino, troskok, skok v višino, skok ob palici in suvanje krogle. To pa je pogoj za izpeljavo državnih prvenstev v dvoranski atletiki. V naslednjih letih lahko na osnovi pridobitev pričakujemo ponoven vzpon bistriške atletike na pozicije, ki so jih že držali v devetdesetih. Na otvoritvi so se predstavili atleti domačega Atletskega društva Almont na čelu z Miranom Vodovnikom, državnim rekorderjem v suvanju krogle v dvorani in na prostem. Vo-dovnik je tokrat na demonstracijskem tekmovanju sunil kroglo 19,70 metra, kar obeta konkurenčne nastope na bližajočem se svetovnem dvoranskem prvenstvu v Moskvi. Tam se nadeja uvrstitve v finale, za kaj takega pa bo potreben met v bližini njegovega letošnjega državnega rekorda v dvorani (20,41 metra). UE Miran Vodovnik (AK Almont) je na demonstracijskem tekmovanju sunil kroglo 19,70 metra. Tečaj za nogometne sodnike Društvo nogometnih sodnikov Ptuj vabi vse zainteresirane, da se udeležijo seminarja za nove nogometne sodnike, ki se bo pričel v ponedeljek, 13. marca, s pričetkom ob 18. uri v sejni sobi športne dvorane Mladika. Danilo Klajnšek Planinski kotiček Izlet po Krasu in na Slavnik Sobota in nedelja, 18. in 19. marec 2006 Pomlad je čas, ko Kras ozeleni. Vplivi milega sredozemskega podnebja omogočijo spomladanskemu cvetju, da se razbohoti v vsej svoji lepoti. Valovita kraška pokrajina nam bo tudi tokrat ponudila prijetno hojo med vrtačami, kraškimi polji in goličavami, poraslimi z borovci. V nedeljo pa si bomo to lepoto ogledali še z vrha Slavnika, ki se nahaja že v Čičariji. Prijetna koča in pogled na slovensko morje z vrha Slavnika očarata tudi zahtevne pohodnike. Udeleženci izleta po Krasu in na Slavnik se zberemo v soboto, 18. marca, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka IC Mura ob 6.45). Z vlakom se bomo odpeljali do Divače, od koder nas bo pot vodila čez kraško pokrajino proti Lokvam in naprej v Lipico. Seveda se bomo ustavili med znamenitimi lipicanci in se nato povzpeli na vrh Kokoši. Hrib tik ob italijanski meji je skrivnosten tako podnevi kot ponoči. Prijetna planinska koča z odlično primorsko hrano nam bo nudila prenočišče. V nedeljo se bomo po zajtrku podali do vasice Ro-dik, od koder se bomo z vlakom popeljali do Prešnice. Po slovenski planinski poti se bomo povzpeli do vrha Slavnika in si v koči privoščili čas za daljši počitek. Sestopili bomo nazaj do vznožja Slavnika in se z vlakom vrnili ob 19.57 v Ptuj. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinski koči. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak do Prešnice, prenočevanje v planinski koči in organizacijo ter znaša za člane PD 5.700 SIT in mlade planince 5.100 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 14. marca 2006, oziroma do zasedbe 18 prostih mest v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek in petek med 17. in 19. uro. Vodil bo Uroš Vidovič. Foto: UK AvtoD^M Ford focus CC Zaradi vse večje popularnosti kabri-oletov s trdo snemljivo streho oziroma CC-jev so se pri Fordu odločili, da bodo model focus začeli ponujati v omenjeni karoserijski izvedbi. Focus CC bo predstavljen na prihajajočem ženevskem avtomobilskem salonu, za atraktivno zunanjost pa je znova poskrbel oblikovalski studio Pininfarina. Prednji del avtomobila je dejansko enak kot pri limuzinski izvedbi, zaradi kovinske strehe, ki se zloži v prtljažnik, pa se je spremenil celotni zadek. Notranjost naj bi ponujala dovolj prostora za štiri potnike, čeprav tista na zadnji klopi prav gotovo ne bosta uživala v omejenem prostoru za kolena. Ford focus CC združuje značaj dveh vozil v enem in bo v začetku prodaje na voljo s tremi motorji; dvema bencinskima (1,6-litrskim z največjo močjo 100 KM in 2,4-litrskim s 145 KM) ter 2-litrskim dizlom s 136 KM. Uporabno vrednost Fordovega novinca povečuje še sorazmerno velik prtljažni prostor, ki ob zaprti strehi nudi več kot 500 litrov uporabnega prostora. Po besedah vodilnih pri Fordu je focus CC v prvi meri kupe in šele nato kabriolet. Nova generacija Hyundaijevega accenta Accent velja za Hyundaijevo prodajno uspešnico, pa vendar so se pri korejskem proizvajalcu avtomobilov odločili, da ga nekoliko »pomladijo«. Poslej bo očitnejša razlika med tri- in štirivratno izvedbo: trivratna kombilimuzina naj bi navduševala športnejše in bolj dinamične voznike, medtem ko je štirivratni accent namenjen tudi mladim družinam; ima bolj umirjene linije, zadek je limu-zinski ter nekaj višji. Motorna ponudba bo dokaj skromna: dva bencinska motorja (1,4 s 87 KM ter 1,6 s 110 KM) in dizelski motor s prostornino 1,5 litra in 110 konjskimi močmi. Bencinski agregat je opremljen s tehnologijo CVVT (continuously variable valve timing), ki krmili in časovno usklajuje delovanje motornih ventilov. Posledično ima motor višjo moč in navor, ki je na voljo že pri nižjih vrtljajih. Ne smemo pa pozabiti na manjše emisije izpušnih plinov. Hyundaijevi avtomobili ponujajo veliko za svoj denar in tudi novi accent ne bo izjema. Davek na motorna vozila bo »pomagal« državnemu proračunu Vlada je na nedavni seji sprejela predlog novele zakona o davku na motorna vozila. Zakon o motornih vozilih naj bi predvideval, da bi ob registraciji katerega koli avtomobila (novega ali starega), plačali premoženjski davek, odpravljena pa bo tudi tako imenovana krajevna pri- stojnost. Osebna motorna vozila so v Sloveniji obdavčena z davkom na dodano vrednost in davkom na motorna vozila. Davek na motorna vozila je bil uveden julija 1999, praktično hkrati z uvedbo davka na dodano vrednost in se plačuje ob nakupu novega vozila, ne glede na to, ali je vozilo kupljeno v Sloveniji, uvoženo iz tretje države ali pridobljeno v drugi državi članici Evropske unije. Davek na motorna vozila se plačuje tudi pri nakupu rabljenih cestnih motornih vozil, za katere je potrebna registracija, vendar le, če se ob tem nakupu ne obračuna davek na dodano vrednost. Davek na motorna vozila se plačuje na podlagi davčnega obračuna, ki ga pri pristojnem davčnem organu vloži zavezanec, ki se ukvarja s proizvodnjo motornih vozil ali opravlja dejavnost trgovine z motornimi vozili. Pri uvozu obračunava davek na motorna vozila carinski organ, pri nakupu rabljenega vozila na območju Slovenije ali pri priložnostni pridobitvi vozila iz druge države članice EU pa davek na motorna vozila odmeri davčni organ. V tem primeru odmeri davek davčni organ v kraju sedeža ali stalnega prebivališča vložnika napovedi. Vlada s predlogom novele zakona o davku na motorna vozila poenostavlja administrativne postopke ter omogoča lažje poslovanje z organi državne uprave. Z dajatvijo so po lestvici od 1 do 13 odstotkov (odvisno od prodajne vrednosti avtomobila) obremenjena nova motorna vozila, rabljena vozila pa s 5-odstotnim davkom od nakupne cene. S spremembo zakona o davku na motorna vozila se odpravlja tudi eno od administrativnih ovir; to je krajevna pristojnost. To pomeni, da bodo lahko lastniki motornih vozil, ki vozilo lahko registrirajo kjer koli v Sloveniji, tudi davek na motorna vozila plačali kjer koli v Sloveniji, torej na katerem koli davčnem uradu. Vlada želi zakon o davku na motorna vozila spremeniti, ker bi rada preprečila izogibanje obdavčitvi, ki se pojavlja predvsem pri rabljenih vozilih iz uvoza. Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehničnim pregledom oziroma ob homologaciji vozila. Danilo Majcen Moje cvetje Zdravniški nasvet Čeljustna kirurgija Razvoj v svetu in Slove Maksilofacialna ali čeljustna kirurgija je ena izmed najmlajših vej kirurgije. Razvila se je po 2. svetovni vojni, in to predvsem iz potrebe in najožjega sodelovanja nekaterih v, kot so: plastični, stomatolog in splošni kirurgi pri obdelavi istega pacienta. Predvsem vojne poškodbe obraza v 2. svetovni vojni s težkimi poškodbami kostnih in mehkih delov s trajnimi posledicami v smislu iznaka-ženja so postavile pomembno socialno vprašanje, ki je zahtevalo od družbe in zdravnikov pravo rešitev. Maksilofacialna kirurgija se je najprej razvila v Angliji, Nemčiji in ZDA. Med pionirje te stroke se šteje angleški plastični kirurg Gillies ter nemški kirurgi Blocker, Borne-mann, Wassmund in drugi. V ZDA pa predvsem Webster, Wilson in drugi. Problemi maksi-lofacialne kirurgije ne mejijo samo na področje plastične kirurgije, pač pa oralna in mak- danes tudi področje obolelosti čeljusti in zob, ki prehajajo preko ozke meje odontologije. Operativno zdravljenje raznih poškodb in bolezni čeljusti, vnetne in neoplazemske narave, zahtevajo nadomeščanja odstranjenih delov kosti, zob in mehkih struktur, ki spadajo v to vejo operativne medicine. In kakšen je razvoj čeljustne kirurgije v Ljubljani? V Ljubljani štejejo za rojstno leto čeljustne kirurgije leto 1933, ko je takratni predstojnik dr. Jože Rant zaprosil bansko upravo za izpopolnjevanje v tej prepotrebni dejavnosti, vendar mu je načelnik uprave odgovoril, da je čeljustna kirurgija v tistem obdobju pri nas neznana. Kljub temu je dr. Rant vztrajal in v soglasju s prof. Lavričem dobil dovoljenje, da sme zdraviti poškodbe in druga obolenja maksilo-facialne regije. Leto 1945 je bilo prelomno leto za razvoj slovenskega zobozdravstva, istočasno pa tudi za razvoj maksilofacialne kirurgije. Od vsega začetka so na oddelek sprejemali predvsem travma-tološke in septične primere. Tumorje čeljusti, raka in njegove zasevke pa so tedaj zdravili na kirurški kliniki pod vodstvom dr. Lavriča. Postopoma pa so tudi te primere začeli zdraviti na stomatološki kliniki. Začele so se uvajati tudi druge čeljustne operacije, predvsem Foto: Črtomir Goznik Lojze Arko, dr. dent. med., spec. maksilofacialne kirurgije zdravljenje obsežnih tumorjev in plastične operacije v ustni votlini ter na obrazu. Vedno bolj pogosta pa je bila predprotetična kirurgija in operacije čeljustnega sklepa. Leta 1949 je prevzel vodstvo čeljustno kirurškega oddelka dr. Franc Čelešnik. Z razvojem čeljustne kirurgije se je izkazala potreba po novem združenju. Leta 1956 je bilo ustanovljeno združenje za plastično in maksilofacialno kirurgijo. Leta 1958 je bila z dekretom ministrstva ustanovljena samostojna klinika za čeljustno kirurgijo. Ugotovilo se je, da je čeljustna kirurgija za zobozdravstvo izjemno pomembna specialnost. Razvoj čeljustne v Ljubljani je ves čas sledil podobnemu razvoju stroke v svetu. Problemi, s katerimi se srečuje čeljustna kirurgija, so: ekstrakcija zob, oralna kirurgija in travmato-logija, reparatorna kirurgija, prirojene nakaze orofacialne-ga sistema, kjer se je najprej začela diferenciacija v smislu ožje specializacije, nadaljnje zdravljenje disgnatij, kirurško zdravljenje tumorjev, bolezni žlez slinavk, bolezenske spremembe čeljustnih sklepov, vnetja v maksilofacialnem področju, predprotetična kirurgija idr. Iz vsega tega sledi, da so bili pri nas temelji čeljustne kirurgije postavljeni že v prvih 10 letih. S tem pa tudi specializacije iz maksilofacialne in oralne kirurgije. Maksilofa-cialnih specialistov v slovenskem prostoru je malo, in sicer poleg Ljubljane so še v Celju, Slovenj Gradcu, Mariboru in Ptuju. Pri nas v Ptuju se dejavnost maksilofacialne kirurgije opravlja v okviru splošne kirurgije v Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Ambulanta za maksilofacialno in oralno kirurgijo z operativnimi posegi v lokalni anesteziji pa dela v okviru Zdravstvenega doma Ptuj na oddelku za zobozdravstvo vsak ponedeljek in sredo v popoldanskem času. Lojze Arko, dr. dent. med., spec. maksilofacialne kirurgije Zima, zima bela Žal se zima še noče posloviti od nas. Mogoče pa je kurenti niso dovolj agresivno preganjali. Čeprav nas pod snegom že čakajo zvončki in trobentice, ki so izkoristili prvi topli teden, tla še vedno pokriva sneg. Ta sneg je dobrodošel, saj bo zagotovil začetno vlago za rast rastlin. Ker pa nas že precej vleče v naravo, povzroča sneg nevarnost, da s hojo po razmočeni travi ali zemlji naredimo precej škode. Zato bodite potrpežljivi in z večjimi deli na vrtu počakajte tako dolgo, da se zemlja osuši. Sobne rastline Škodljivci se sedaj prebujajo in povzročajo na rastlinah kar precej težav. Med njimi je dokaj pogost tudi kapar. Običajno ga naznanijo mastne pege na listih. Takrat je potrebno pozorno pregledati spodnje strani listov, predvsem listne žile. Če se na njih pojavljajo sprva rumenkasti, kasneje pa rjavi kupčki, ki jih s prstom lahko odstranimo, potem imamo opravka s tem škodljivcem. Tudi na drobnih, običajno pol zelenih vejicah se radi pojavijo. Zato je potrebno biti pozoren na dodatne bra-davičke na njih. Kaparja je z ekološkimi pripravki težko uničiti. Tisti z boljšimi živci se ga lahko lotijo tako, da ga s prsti fizično odstranijo, vsako mesto, kjer so žival odluščili, pa z vato in alkoholom obrišejo. Ostali pa smo prisiljeni uporabiti insekticide, ki nam jih lahko ponudijo v trgovinah. Najprej poskusite z oljnimi pripravki, kot so prima in podobni. Vendar ti niso najbolj primerni za cvetoče rastline. Spomladi boste lahko zunaj, kjer ne živite, po potrebi uporabili tudi močnejše, a zdravju bolj škodljive pripravke. Balkonske rastline Prostore, kjer imamo potaknjence, redno zračimo. Vsaj enkrat na dan za pol ure odpremo okna in v sobo spustimo svež zrak. Zelo priporočljivo je potaknjence presaditi v svež substrat. Prikrajšamo tudi predolge poganjke. Naj se vam ne smilijo, tudi če cvetijo. Rastline razmaknemo, ker so že zrasle in ne smejo biti v preveliki gneči. Redno odstranjujemo posušene liste in skrbimo Foto: Miša Pušenjak za higieno. Enako velja tudi za posodovke. Oleandre in krompirjevke porežemo le, če je nujno potrebno. S tem, ko jih porežemo, se bo začetek cvetenja pomaknil vsaj za en mesec. Če je možno, je bolje skrajšati enakomerno po celi rastlini samo polovico vej, v naslednjem letu pa še naslednjo polovico. V nadaljevanjih bom predstavila nekatere strukturne rastline, ki so trenutno na pohodu v balkonskih zasaditvah. Začela sem s sivimi rastlinami, ker so nekoliko drugačne od ostalih in ker je siva barva tista, ki jo lahko kombiniramo s skoraj vsemi ostalimi rastlinami. Sivolist-na navzdol rastoča rastlina je še lotus. Za mnoge je zanimiv tudi takrat, ko cveti, saj je zanimiv tudi njegov cvet. Danes bom predstavila še pokončno rastoče sive strukturne rastline. Te so posebej dobrodošle. Korita radi napolnimo z visečimi rastlinami in potem v drugi polovici poletja na balkonu opazujemo prazna korita, saj so se vse rože obesile navzdol, navzgor pa so ogole-le. Tako te rastline napolnijo korita v višino. Prva zelo zanimiva, uporabna in povsem nezahtevna rastlina je laški smilj. Izvira iz Sredozemlja, zato odlično prenaša vročino. Ne zavzame veliko prostora v širino, zato ga je zelo zanimivo kombinirati tudi s travami. V drugi polovici poletja sicer rad zacveti, a je te cvetove bolje pore-zati, saj niso posebej zanimivi. Dobro se obnese tako na sončnih, kakor tudi polsenčnih rastiščih. Z njim lahko zasadimo tudi okrasne gredice ali večje posode. Zelišča in začimbe Sedaj pa je že čas za setev enoletnih zelišč. Ne pozabite na dišečo baziliko, posejemo tudi peteršilj in maja-ron. Peteršilj sejemo v majhne lončke, po tri semenke za eno sadiko. Rastline bomo presadili, ko bodo korenine popolnoma prerasle koreninsko grudo. Enako lahko naredimo z majaronom in baziliko, vendar lahko ti dve rastlinici tudi pikiramo. Miša Pušenjak Podlehnik • Kaj se dogaja s Turističnim društvom Bolje trošiti občinski kot sponzorski denar?! Podlehniškemu turističnemu društvu nikakor ne gre očitati, da ni aktivno. Kljub temu pa se za paravanom dejavnosti skriva še drugačna zgodba, ki nam jo je odkril zdaj že bivši predsednik TD Franc Drobnič. »Bil sem ustanovitelj tega društva, vendar mi je lani, po večmesečnem nagajanju in samovolji tajnice društva, prekipelo in sem podal odstopno izjavo. Kapljica čez rob je bila priprava martino-vanja. Za to prireditev sem našel sponzorja, ki bi pokril vse stroške z glasbo vred, tajnica pa je mimo tega za sredstva zaprosila občino in jih tudi dobila, kar se mi zdi v tem konkretnem primeru povsem nepotrebno in s finančnega vidika stanja občinskega proračuna tudi nerentabilno. Ker je občina pač nakazala Franc Drobnič je zaradi razočaranja nad načinom dela in odnosi odstopil s funkcije predsednika TD Podlehnik. dovolj denarja, sponzor ni bil več potreben. To se sicer ni zgodilo prvič, nasploh je že dalj časa uveljavljala svojo voljo, vsi moji predlogi pa so bili zavrženi. Tako se ne da delati. Videl sem pač, če ne tuliš v isti rog z volkovi, če ne spadaš v določeno gnezdo, potem se te onemogoča, zato sem odšel,« pojasnjuje Drob-nič, ki se v tem času aktivno udejstvuje v drugih društvih izven občine. »Vem, da bo v kratkem občni zbor TD Podlehnik, kjer se šele lahko uradno potrdi in sprejme moja odpoved, vendar ne verjamem, da bom vabljen, čeprav imam pripravljeno podrobno poročilo delovanja. Takšen sklep namreč lahko pravnomočno sprejme le občni zbor kot najvišji organ. Ne glede na to pa želim povedati, da sem za TD Podlehnik naredil veliko; med zadnjimi akcijami je bila postavitev lesenih smerokazov za označbo poti do Janževe domačije v Jablovcu in barvanje podlehniškega kozolca. Večino od tega na lastne stroške.« Prav Janževa domačija je bila še ves ta čas s soglasjem lastnikov v upravljanju pod-lehniškega TD, z odstopom Drobniča s predsedniške funkcije pa je tudi soglasje lastnikov umaknjeno, kar pomeni, da TD Podlehnik nima več pravice do upravljanja tega objekta: »Škoda je že v tem, da je bilo za promocijo te najstarejše haloške hiše natisnjenih veliko zloženk v vrednosti preko 200 tisoč tolarjev. Zdaj ta objekt upravlja Planinsko društvo Miklavž, sam delujem tudi v TD Žetale, sicer pa bi z dogovorom lahko te zloženke še uporabili.« Kot je še povedal Franc Drobnič, pa je v postopku ustanavljanja že novo pod-lehniško TD z imenom Ko-zolček, sedež pa naj bi imelo v Jablovcu. SM Ptuj • Z dr. Marjanom Rožičem o turizmu v letu 2006 Turizem - osrednja razvojna usmeritev Slovenije Naš program v letu 2006 je zelo napet, je o programu Turistične zveze Slovenije v letošnjem letu povedal predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Ena osrednjih nalog je vključevanje v priprave, sprejem in izvajanje nove strategije turističnega razvoja. Vse aktivnosti bodo povezali z reformami, ki se pripravljajo na področju gospodarstva, ker jim želijo dati bolj turistično dušo. Konec letošnjega leta poteče veljavnost sedanji strategiji, v pripravi pa je nov dokument z naslovom Razvojni načrt in usmeritev slovenskega turizma 2007/2011. »Reformski tok želimo spremeniti v smer, da bi turistična dejavnost oziroma turizem postal v bodoče ne deklarativno, ampak dejansko osrednja razvojna usmeritev v Sloveniji. Zdaj imamo za to priložnost, skušali jo bomo uresničiti. Ob tem bomo nadaljevali standardne projekte, kot so Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga bomo nadgradili, da bi zajeli še večji del Slovenije, izvajali bomo nekatere ekološke akcije - akcijo Uredimo okolje tudi v povezavi z Združenimi narodi. Veliko projektov pa bomo izvajali v sodelovanju z mladimi. Letos pričenjamo nov projekt za vrtce. Nadaljevati želimo tudi razvoj turistične društvene organizacije, ustanoviti želimo nova društva povsod tam, kjer je potrebno, že sedaj pa jih v Sloveniji deluje okrog 610. Turistično društvo je ena najprimernejših poti vključevanja v turizem. Povečati želimo tudi kvaliteto delovanja teh društev.« Št. tednik: Kaj pa pogoji dela? Dr. M. Rožič: »To je eno od vprašanj, ki ga načenjamo predvsem zato, da bi turistična taksa bila v večji meri namenjena za dejavnost turističnih društev. Prizadevali pa si bomo tudi, da bi občine izdvajale več namenskih sredstev za konkretne programe turističnih društev, da bi imele večji posluh za tovrstno dejavnost. Prav tako želimo, da bi tudi gospodarstvo v večji meri prisluhnilo potrebam delovanja turističnih društev, ki so vezani za razvoj turističnega okolja.« Št. tednik: Kaj pričakujete od povezovanja javnega, zasebnega in društvenega sektorja na področju turizma? Dr. M. Rožič: »To je eno ključnih področij našega bodočega sodelovanja. Če ne bomo dosegli večjega razumevanja v gospodarstvu, pri občinah in drugih subjektih, da se bomo skozi programe javnega, zasebnega in društvenega sektorja boljše organizirali za turizem, potem Pa brez zamere Hello, euro! Začetek slovesa tolarja Verjetno se vas večina še spomni časov, ko smo dobrine nabavljali z jugodinarji. Pa Markovičevih reform in razmerja dinar : šiling 7:1. No, nato je šla Juga počasi k vragu, z njo pa tudi njena valuta, dinar. S samostojnostjo so prišli nekakšni boni, napol denar, napol loterijske srečke, ki smo jih nato nekaj časa uporabljali za barantanje glede vsakodnevnih potrebščin, pa tudi kakšen avto ali bajto je bilo mogoče kupiti za te pravokotne papirnate zadeve. In pa seveda, naši severni sosedje so takoj, ko so te papirnate tvorbe zagledale luč sveta in temačno globočino naših denarnic, začeli v nebo vpijoče tarnati nad bogoskrunskim dejstvom, da smo na naše bončke med vsemi ostalimi vizualijami fliknili tudi koroški knežji kamen ter jim s tem nezaslišanim in barbarskim dejanjem povzročili neznanske duševne muke in torture, katerih posledice je zaznati še dandanes v smislu rahlo pomračenih umov koroških vladarjev. Potem pa smo dobili ta prave tolarje, naš prvi pravi samostojni denar. Na katerega smo bili seveda zelo ponosni in s katerim smo lahko počeli vse, kar počnejo z njim v velikih državah, kjer demokracija cveti in vlada pravo. Se pravi, ga kradli, poneverjali, prali, z njim podkupovali, prekupčevali in če je ostalo kaj časa, z njim tudi kaj pošteno plačali. In tako je tale naš tolar životaril in mirno prenašal svojo usodo, kije bila jasna že od dneva, ko so ga tiskarske mašine spočele. Njegova ukinitev, tolarska smrt, mu je bila vtisnjena v trenutku, ko ga je mašina spočela. Zakaj? Zato, ker je država Slovenija, kakor hitro se je rodila, tudi imela pred očmi svoja sveta dva cilja: vriniti se v Nato ter v EU. Za to, da smo se zbasali v Nato, sicer ni bilo potrebno ukiniti tolarja, morali smo zgolj poklekniti pred Gospodarjem, kot se je nedavno izrazil Tine Hribar, pred njim pa že Pankrti; je pa zato bilo jasno, da, kakor hitro smo se pridružili bolj civilizirani izmed obeh variant (če mene vprašate, seveda), EU, bomo slej ko prej morali tolarju zaželeti "zbogom" in v naše denarnice začeti tlačiti evre. Oziroma, eure, saj EU nekako ni preveč navdušena nad črko "v", s katero bi mi radi zamenjali črko "u" v evro (toliko o enakopravnosti in spoštovanju vseh jezikov v EU). Torej, bolj ali manj je bilo jasno že od samega začetka, da bomo tolarju morali voščiti mirno penzijo na smetišču zgodovine. A s tem, v kolikor seveda uvedba evra ne bo prinesla fiskalnega kolapsa ali podražitev cen, se pravzaprav ni treba kaj preveč obremenjevati. Seveda, če so vam tolarski bankovci ter kovanci izjemno všeč, po drugi strani pa so vam papirnati ter kovinski evri grdi kot smrtni greh, imate verjetno kar močan razlog, da mrščite čelo. In ta estetski razlog je pravzaprav edini utemeljen razlog za neodobravanje prihoda evra (v kolikor ne bo omenjenih podražitev in drugih zapletov). Tisti, ki v prihodu evra vidijo kak poklek pred EU, podoben tistemu, ki smo ga bili primorani narediti pred Gospodarjem, nimajo prav. Kajti evro ne bo oslabil Slovenije ter Slovenstva in kaj je še teh podobnih strahov. Enačba je zelo preprosta: če bomo imel bolj zdravo kot pa bolehno gospodarstvo in vse ostale potrebne stvari, ki so koliko-toliko držale gor tolar, se nam nima zgoditi kaj tako hudega, kar se nam ne bi tudi ob tolarju. Tako da bi nas bolj kot skrbi in mrščenje čela nad prihodom evra moralo zanimati dejstvo, ki nas je tudi pod tolarjem: kako si v denarnico priskrbeti primerno količino za relativno nebolečo eksistenco. Pa naj bodo to tolarji, evri ali kopejke. Revež je revež ne glede na to, ali so tolarji ali evri tisto, česar nima. Gregor Alič boljšega turističnega jutri zagotovo ne bomo dosegli. Povezovati smo se pričeli z zdravilišči. Pokazalo je, da se ta zelo zanimajo za sodelovanje s turističnimi društvi. Takšno raven sodelovanja želimo doseči tudi v izrazito turističnih krajih, v večjih slovenskih mestih in drugih okoljih, ki so prav tako pomembna za Foto: Črtomir Goznik Dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije: »Prizadevamo si, da bi v bodoče bila turistična taksa v večji meri namenjena za dejavnost turističnih društev.« razvoj slovenskega turizma.« Št. tednik: V zadnjem času so se večkrat pojavile govorice o tem, da se poslavljate od turistične organizacije. Je to res? Dr. M. Rožič: »V Turistični zvezi sem predolgo. V jeseni letos bo redna skupščina Turistične zveze Slovenije. Povsem normalno je, da je ta skupščina priložnost, da se angažirajo novi, mlajši ljudje.« Št. tednik: V Sloveniji imamo kar 23 turističnih društev, ki so starejša od 100 let, med petimi najstarejšimi je tudi Turistično društvo Ptuj, ki letos praznuje 120-letnico uspešnega delovanja. Kako se bo v aktivnosti, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo na Ptuju, vključila Turistična zveza Slovenije? Dr. M. Rožič: »Zelo sem zadovoljen s tem, kako se na Ptuju oziroma v Turističnem društvu Ptuj lotevate praznovanja te obletnice. To je koristno, ker na ta način jubilej društva prerašča v jubilej Ptu- ja, mesta kot celote, vsakega občana posebej, s tem pa tudi vseh turističnih delavcev. Pogovarjali smo se že o tem, da je potrebno utrip ptujskega praznovanja prenesti v širši slovenski prostor, da se bodo povezala zgodovinska mesta v Sloveniji, da bo TD Ptuj organiziralo srečanje tistih društev v Sloveniji, ki so stara 100 in več let, jubilej pa bi kazalo izkoristiti tudi za širitev turističnega duha v Sloveniji in nastajanje novih turističnih društev. V letu 2007 bo 100-letnico praznovalo TD v Bohinju, kjer sem tudi član. Sporočila teh zgodovinskih presekov bodo zagotovo prispevala k še večjemu utrjevanju turistične društvene organizacije in razvoju v prihodnjih letih. Turistična zveza Slovenije bo letos sprejela tudi poseben dokument o bodočem razvoju turistične organizacije, motivirana bo z lastno stoletnico in tudi s 120-letnico TD Ptuj.« Foto: SM Ptuj • Še o 46. kurentovanju Tlačani že, kaj pa meščani? Županstvo v mestni občini Ptuj se je vrnilo v normalne tirnice. Županovanje je ponovno v rokah ptujskega župana dr. Štefana Čelana, sedmi princ karnevala hauptman Klinc Spuhljanski pa se je poslovil. Foto: Črtomir Goznik Tlačani iz Spuhlje so bili po kurentih v etnografskem delu najštevilčnejša karnevalska skupina, bilo jih je 90. V karnevalu so se predstavili kot prinčevi podložniki, oblečeni v preproste delovne obleke tistega časa, nosili pa so tudi različna orodja. Sedmi princ karnevala hauptman Klinc Spuhljanski, poveljnik strelskega dvorca, je v karneval tako popeljal tudi svoje podložnike. Meščani pa so kot že leta doslej maske pustili doma. IGRALKA MARGARET LINDSAY (MARGARET) OTROŠKO KOBACANJE V VODI Štajerski TEDNIK NEMŠKI GLEDAL. IGRALEC (KONRAD) ŠKOF V REIMSU HRVAŠKI JEZIKOSLOVEC (DALIBOR) ZOBNA BULA IZ DENTINA IN PULPE Štajerski TEDNIK REŽISER KAZAN PARADIŽ, EDEN RAJKO LOTRIČ PIANIST BERTONCELJ VRSTA PADAVINE MANJŠE KRDELO KOŽNA BOLEZEN AM. REŽISER (LANCE) RUSKI PESNIK JADRANSKI OTOK NAŠ TENORIST (MIRKO, 1892-1957) LATVIJSKI PISATELJ (JANIS, 1891-1924) GOZDNI MOŽIC, ŠKRAT ALFI NIPIČ RADO BORDON VLADO OČKO RAZVOJ VODNA PREGRADA ZDRAVILNA RASTLINA PISATELJICA VAŠTE AFRIŠKE ANTILOPE HRVAŠKI ETNOGRAF (NIKOLA) NAMIZNO POGRINJALO VRVAR (NAR.) DOJEM, ZAZNAVA, IMPRESIJA PLATINA MEHKA TONOVSKA LESTVICA GROZLJIVKA ALFREDA HITCH-COCKA PARTNER PUNČKE BARBIKE GLAS PIŠČALI HORMON V LEDVICAH DELOVIŠČE V JAMI (RUDARSKI IZRAZ) RASTLINA Z GROZDI TONE KUNTNER ŠOLA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno. PNEVMA, TUMORA, ETOGEL, DRN, NE, NIEMAN, MOJCA, HOSA, LOJ, VZBRST, MOKA, ARIUS, MOSOR, SARP, BOŠTVO, IST, RISK, LT, CENTRALA, KES, MEJITEV, AKT, STEČINA. Tržnica in Mestni trg sta se vrnila v svojo staro podobo, četudi bi si nekateri želeli, da bi tržnica v bodoče obratovala s streho - za začetek ne bi imeli nič proti, če bi šotor ostal. V omare so šla že tudi vsa letošnja pustna oblačila, svojo podobo pa je, kot kaže, nedotaknjen ohranil tudi Florjanov spomenik. Le v LTO Ptuj in njeni ustanoviteljici MO Ptuj pa se bodo še kar nekaj časa ukvarjali s 46. kurentovanjem, saj vendarle gre za osrednjo prireditev javnega pomena v MO Ptuj, ki jo s šestimi milijoni tolarjev pokriva tudi mestni proračun. Ta od letos nastopa z novi konceptom , ki naj bi se do podrobnosti razvil do 50., jubilejne prireditve leta 2010. Temelji pa na vrnitvi pustnega dogajanja in zabavnih prireditev v mesto, mednarodni prepoznavnosti in privabljanju turistov na Ptuj. Do leta 2010 naj bi mesto imelo dovolj nočitvenih zmogljivosti, da bo lahko hkrati prenočilo 1500 stacionarnih gostov, ki bodo v mesto ob Dravi prišli samo zaradi kurentovanja. Kurent-bus je s svojimi promocijski vožnjami obiskal več kot 40 mest, tudi Zagreb in Gradec, v prihodnjih letih se bo število teh voženj še povečalo. Pokazal se je kot odličen promotor ptujskega kurentovanja, tudi kurenti so se v tej vlogi odlično znašli, ne samo v pre- ganjanju zime in slabih misli ter ptičje gripe. Vrnitev pustnega dogajanja v mesto je vsaj na prvi pogled uspela, koliko več je letošnja prireditev prinesla mestnim gostincem, ki so zaradi karnevalske dvorane na desnem bregu Drave v prejšnjih letih imeli »manjko«, takšna je bila vseskozi njihova ocena, bo pokazal obračun. Najbolj so tržili tisti, ki so imeli tudi svoje prireditve, kot sta Super Li in Kavarna Evropa. Obračun bo na vidnem mestu moral postreči tudi s podatkom o t. i. unovčevanju sobotnih karnevalskih večerij v lokalih zunaj karnevalske dvorane, prav tako o unovčevanju krofov in čaja pri kupljenih vstopnicah za nedeljsko osrednjo povorko. Ptujski pustni jedilnik so v času kurentovanja pomagali polniti tudi turistične kmetije in vinogradniki s Ptujskega. Če je verjeti podatku, da se je na Ptuju na pustno nedeljo gibalo med 45 in 50 tisoč obiskovalcev, je prodanih 1300 vstopnic daleč od pričakovanj organizatorjev, ki so računali na prodajo najmanj 4000 vstopnic, z izkupičkom so polnili nagradni fond letošnjega kurentovanja - 1,8 milijona tolarjev je bilo letos razdeljenih med karnevalske skupine. V 72 karnevalskih skupinah je samo v nedeljo nastopilo okrog 2400 udeležencev, dan poprej v prvi otroški in mladinski povorki okrog 800 mladih, blizu 1000 nastopajočih pa je bilo tudi na otvoritveni povorki oziroma osmem srečanju pustnih mask in likov Slovenije. Opazna pa so bila tudi spremljajoča dogajanja letošnjega ptujskega kurentova-nja: razstava slikarja in kiparja Borisa Žoharja, potujoči pustni kino in simpozij s 50 udeleženci, ki sta pomemben prispevek k ohranjanju in bogatitvi etnografskega dela ptujskega kurentovanja, pa tudi Leo klub Ptuj je že drugo leto zapored organiziral razstavo del študentov slikarstva in likovnih pedago- gov ter članov likovne sekcije Majšperk. Dela so na ogled in naprodaj v prostorih Revivisa v Krempljevi ulici 1 na Ptuju. Izkupiček bodo mladi Leoni namenili za humanitarne namene. Prihodnje leto še bogatejše dogajanje V tem okviru bodo zastavili tudi pustno dogajanje v letu 2007, poudarja Aleksander Dolenc, direktor Lokalne turistične organizacije Ptuj, ki je bila organizatorica 46. ku-rentovanja. Mesto živi in diha s takšnim konceptom, se je pokazalo ob letošnji umestitvi, potrebno pa bo oživiti še pustni sejem, da se bo pustno dogajanje še razširilo. Harmonikarji, ki so letos dvigali temperaturo štiri dni, naj bi v letu 2007 nastopali vsak dan, zagotovo pa se bodo v ptujsko pustno dogajanje v bodoče vključevali tudi trubači, pričakujejo pa ponovno tudi ciganske glasbenike. Prihodnje leto računajo tudi na več turistov od drugod, letos je kurentbus začel voziti dokaj pozno, en teden pred kurentovanjem. Nagradni fond 47. kurentovanja bo še debelejši, saj kot pravi Aleksander Dolenc, je potrebno nagraditi ves trud skupin, saj za izdelovanje pustnih kostumov, ki so iz leta v leto bolj dodelani, porabijo tudi do tisoč ur dela, na stotine metrov materiala. Res pa je, da te skupine prihajajo v glavnem iz okolice Ptuja, sami meščani se še na osrednji nedeljski karnevalski povorki doslej niso našli, razen osnovnih šol. Tudi gospodarstvo stoji ob strani. Letos je še posebej presenetila skupina tlačanov iz Spuhlje kot del prinčevske-ga spremstva, ki je tudi s tem izkazala spoštovanje do so-krajana, ki je letos nosil prin-čevska oblačila 46. ptujskega kurentovanja. V bodoče pa bo potrebno meščane nekako le prebuditi, še posebej sedaj, ko so brez velikih odporov v svoje okolje sprejeli dva pustna šotora in veliko drugega pustnega dogajanja, ki ga je v gostinskih lokalih še potrebno nadgraditi. Tudi z varnostnega vidika so se zadeve dobro iztekle. Mesto bo moralo v bodoče dati več tudi na pustno preobleko, okrasni trakovi in nekaj duhov je premalo za celostni pustnih pridih. Zakaj ne bi ponovno razpisali tudi tekmovanja za najlepše okrašeno fasado, stavbo in izložbeno okno v času pusta? MG Foto: Črtomir Goznik Direktor LTO Ptuj Aleksander Dolenc je Kurentovanje 2006 ocenil kot uspešno. Podrobnejšo oceno bodo izdelali v kratkem, do konca aprila pa naj bi bil že izdelan koncept Kurentovanja 2007. Ptuj • Festival klasične kitare Tridnevni festival v Centru interesnih dejavnosti V Centru interesnih dejavnosti na Ptuju konec tedna pripravili festival klasične kitare, ki je trajal od četrtka do sobote. Programski vodja festivala je Marko Korošec, kitarist in glasbeni pedagog, ki v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju skrbi za glasbeno dejavnost, je pa tudi mentor mladih kitaristov. V četrtek zvečer so se predstavili mladi kitaristi. Najprej je nastopil učenec 2. razreda Glasbene šole Maribor Staš Čakš, čigar mentorica je Anja Pirjevec, zaigral je Mi-rovo Milongo, sledil je duet kitar, učencev 6. razreda kitare iz ptujske glasbene šole Karola Pahorja. Duo sestavljata Grega Zavec in Tadej Žibrat. Njuna mentorica je Jasna Hrženjak. Zaigrala sta dve skladbi, in sicer Sons de carilhoes Pernambuca in Kadriljo neznanega avtorja, Tadej Žibrat je nastopil tudi sam s Tarregovo Rosito. Sledili so učenci srednjih glasbenih šol. Timi Krajnc obiskuje pod mentorstvom Vojka Vešligaja 1. letnik Srednje glasbene in baletne šole Maribor. Zaigral je Soro- vo Introdukcijo in variacijo na Mozartovo temo ter Bro-uuwerjev: Danza del altipla-no ter Danza caracteristico, Vesna Marčun, učenka 1. letnika Srednje glasbene šole Vič-Rudnik iz Ljubljane je z mentorico Ivano Ziherl za nastop pripravila Koyunbabo Domeniconija. Marko Strmčnik iz Srednje glasbene šole Maribor, čigar mentor je Vojko Vešligaj, obiskuje pa 3. letnik, je zaigral Kellnerjevo Fantazijo v D-duru in Brouwerjevo Elogio de la danza. Nejc Kuhar obiskuje 4. letnik Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Skupaj z mentorjem Antonom Črnu-geljem je za nastop pripravil Poncejevo Sonatino meridional ter zaigral lastno skladbo Corfu. Večer mladih kitaristov je končal Aljoša Verščaj, učenec 2. letnika Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, ki je pod mentorstvom Žarka Ignjatoviča zaigral Šaljićevo Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu - pomlad 2006 Datum Kraj Ura Kraj Ura 6. 3. 2006 Markovci - deponija 8.00 do 13.00 Stojnci - Gasilski dom 14.00 do 16.00 7. 3. 2006 Majsperk - Občina Majsperk 8.00 do 13.00 Stoperce - Litož 14.00 do 16.00 8. 3. 2006 Moskanjci - Gasilski dom 8.00 do 13.00 Mala vas - bar Žgajnar 14.00 do 16.00 9. 3. 2006 Žetale - kmetija Kolar 8.00 do 12.00 Pleterje - trgovina Persuh 13.00 do 16.00 10. 3. 2006 Podlehnik - Lovski dom 8.00 do 12.00 Sela - gostilna Svensek 13.00 do 16.00 11. 3. 2006 Lovrenc na Dr. polju - Dr. upokojencev 8.00 do 12.00 13. 3. 2006 Jurovci - Avtoelektrika Bračič 8.00 do 13.00 Apače - Gasilski dom 14.00 do 16.00 14. 3. 2006 Pongrce - Avtoservis Krničar 8.00 do 13.00 Mostečno - kmetija Sternad 14.00 do 16.00 15. 3. 2006 Trnovska vas - Kmetijska zadruga 8.00 do 12.00 Vitomarci - Kmetijska zadruga 13.00 do 16.00 16. 3. 2006 Gerečja vas - Gasilski dom 8.00 do 12.00 Zg. Hajdina - Prevozništvo Vogrinec 13.00 do 16.00 17. 3. 2006 Destrnik - Gasilski dom 8.00 do 12.00 Jirsovci - kmetija Dajčman 13.00 do 16.00 18. 3. 2006 Grajena - Gasilski dom 8.00 do 12.00 20. 3. 2006 Spodnji Velovlek - Gasilski dom 8.00 do 13.00 Levanjci 14.00 do 16.00 21. 3. 2006 Dornava - Kmetijski kombinat 8.00 do 12.00 Formin - Gasilski dom 13.00 do 16.00 22. 3. 2006 Jursinci - Lovski dom 8.00 do 13.00 Polensak - Kmetijska zadruga 14.00 do 16.00 23. 3. 2006 Selce - gostilna Ornik 8.00 do 12.00 Janežovci - gostilna Pri Mici 13.00 do 16.00 24. 3. 2006 Sestrže - Dom krajanov 8.00 do 12.00 Šikole - gostilna Kureš 13.00 do 16.00 27. 3. 2006 Leskovec - Gasilski dom 8.00 do 13.00 Grad Borl 14.00 do 16.00 28. 3. 2006 Zavrč - Občina Zavrč 8.00 do 12.00 Drstelja - kmetija Sever 13 00 do 15 00 29. 3. 2006 Nova vas pri Markovcih - delavnica Kekec 8.00 do 13.00 Cirkovce - gostilna Korže 14.00 do 16.00 30. 3. 2006 Žetale - Gasilski dom 8.00 do 11.00 Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja brezplačne preventivne Informacije: 02 749 35 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja tehničnih pregledov), tehnične preglede za vse vrste vozil. 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP) Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj AER(|)BIKe www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. skladbo Avtron in Poncejevo Theme varie et finale. Vsi nadebudni mladi umetniki so se predstavili z dostojnim obvladanjem igre na kitaro ter s prefinjenim podajanjem glasbe v dinamičnem in agogičnem smislu. Vsekakor je bil izbor za večer mladih kitaristov na ptujskem festivalu izredno kvaliteten. Petek je bil namenjen talentu na kitari. Predstavil se je Bor Zuljan, vodilni mladi klasični kitarist v Sloveniji, sobota pa je bila namenjena flamenku. Večer flamenka je ob spremljavi tolkal ovekove-čil kitarist Matjaž Stošič, ki velja za vodilnega kitarista flamenka v Sloveniji. Fl Na festivalu je nastopil tudi Staš Cakš, učenec Glasbene šole iz Maribora. Slovenija • Zima se še ni poslovila Na srečo brez zastojev in hujših prometnih nesreč Čeprav so takoj po pustu ponekod že pognali zvončki in trobentice, prvi znanilci pomladi, se zima očitno še ni poslovila, saj nam je na prvo nedeljo v marcu spet pokazala zobe. Na širšem mariborskem in ptujskem območju je močno snežilo od ranega jutra do poznega nedeljskega večera, tako da so imele ekipe zimske službe skupaj z občani spet polne roke dela. Po podatkih Policijske uprave Maribor je na Janezovo nedeljo zapadlo prek 40 cm snega, ki pa na srečo ni povzročil hujših zastojev ali težjih prometnih nesreč. Le nekaj lažjih trkov in zdrsov so zabeležili, saj ne- kateri niso upoštevali opozoril policistov in so se na pot podajali brez zimske opreme ali zimskih pnevmatik. Težak sneg je podrl tudi nekaj dreves, vendar hujše gmotne ali druge škode zaradi tega ne beležijo. Še sreča, da je že naslednji dan posijalo sonce in snežne oblake prepodilo, višje temperature pa so načele tudi snežno odejo, tako da dolgo zagotovo ne bo ostala. Fotozapis: M. Ozmec Foto: M. Ozmec v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE teden prejme brezpla( obiskovhg^i^ aerobike: TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA IME IN PRIIMEK: Branko Belšak SpuH^ja 10,8880 Ptvý Nagrajenec prejme nagrado po pošti. torek • 7. marca 2006 Oglasi in objave StajerskiTnïïOK 15 Prireditvenih Torek, 7. marec 17.00 19.00 Ormož, prostori knjižnice Franca Ksavra Meška, predavanje o jogi, predavala bo Sabrina Meško Ptuj, Stara steklarska delavnica, literarni večer ob Dnevu žensk, »Zjutraj sem vedno lačna« Ptuj, razstavni prostor v Mercatorjevi blagovnici, razstava akvarelov g. Jožeta Horvata, člana likovnega društva Gabrijel Kolbič iz Zg. Velke, razstava je na ogled do konca marca Ptuj, gostilna Pri pošti, razstava oljnih slik Rozine Šebetič, članice društva likovnih pedagogov, v Gostilni Lužnik pa si lahko ogledate podaljšano razstavo akvarelov in oljnih slik avtorice Rozine Šebe-tič Sreda, 8. marec 18.00 18.00 18.00 18.00 19.30 19.30 20.00 Kidričevo, restavracija Pan, praznovanje 8. marca, mednarodnega praznika žensk, kulturni program z otroki iz Vrtca Kidričevo in Cirkovc ter Svetel plamen iz Kidričevega Ruše, dom kulture, Počastitev dneva žena in materinskega praznika Ormož, dom kulture, koncert učencev in učiteljev Glasbene šole Ormož, ob dnevu žena in 250-letnici rojstva W. A. Mozarta Slovenska Bistrica, dom Svobode, prireditev ob mednarodnem dnevu žensk Ptuj, Mestno gledališče, Bdenje, za izven Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za abonma Dijaški 1 in izven Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonma Drama 1 in izven Četrtek, 9. marec 18.00 18.00 19.30 19.30 20.00 Juršinci, v večnamenski dvorani, Predstavitev zbornika Šolski zvonec zvoni že 200 let, sledi osrednja proslava Stoji učilna zidana Ormož, glasbena šola, klavirski duo Miha Haas in Tadej Horvat Slovenska Bistrica, Dom svobode, koncert vokalne skupine Regi-ce z gosti Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za abonma Dijaški 2 in izven Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonma Drama 2 in izven ASFALTI PTUJ, d. o. o. Žnidaričevo nabrežje 13 2250 PTUJ OGLAS V Garažni hiši v Ulici 5. prekomorske brigade Ptuj prodajamo garažo za osebni avtomobil v izmeri 21,36 m2. Zainteresirani kupci naj v roku 5 dni po objavi oglasa pošljejo pisne ponudbe z navedbo končne cene in načina plačila na naslov prodajalca. O odločitvi bodo obveščeni v 5 dneh po izreku razpisanega roka. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Občine Zavrč, vabi na PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt za poselitveno območje P24-P1 Zavrč (obrtna cona), ki bo v sredo, 15. 3. 2006, ob 13. uri, v prostorih Občine Zavrč, Zavrč 11 Na prostorsko konferenco pred sprejemom programa priprave prostorskega akta so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Zavrč, Zavrč 11, in tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur. v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar Mali oglasi STORITVE ZA DARFUR dobrodelni koncert vokalna skupina KORAL mandolinska skupina AMOS v petek, 10. 3. 2006, ob 19.00 v refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju vstop prost Organizator: humanitarno druStvo ADRA Slovenije ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. KMETIJSTVO PO NAROČILU prodajamo svinjske polovice iz lastne reje po akcijski ceni ter prodajamo vino. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas. Tel. 041 212 408 ali 031 321 708._ DVE SVINJI, težki okrog 150 kg, domače reje, prodam. Tel. 782 43 31. PRODAM prašiča, 140 kg, in pujske težke od 30 do 40 kg. Tel. 031 465 191. liMD^OZiillUiSO nnasDsmyoa'ûii!!^^ sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo, izvajali se bodo po naslednjem razporedu: DAN DATUM URA (od-do) KRAJ-LOKACIJA torek 7.3.2006 8.00- 11.00 11.30- 13.00 1130- 15.00 Majšperk - gostilna Doiřica Stoperce - gostilna Litož Žetale - Bar pod lipo sreda 8.3.2006 8.00- 11.00 11.30- laoo 13.30 - 15.00 Stojnci - gas. dom Gajevci - trgovřia vrtnica Moškanjci - bene, servis Žiher četrtek 9.3.2006 8.00- 11.00 11.30- 13.00 1130 - 15.00 Lovrenc na D.P. - Društvo upokojencev Apače - Gasilski dom Zg. Hajdiia - Gasilski dom petek 10.3.2006 8.00- 11.00 12.00- 13.30 Mihovce -AvtoservĚDobič Jurovci -avtoelektrika Bračič sobota 11.a2006 8.00- 11.00 12.30 - 14.00 14.30-16.00 Cvetkovci - avtomeh. delavnica J. Tomažič Markovci - deponija Trnovska vas - gostilna Siva čaplja ponedeljek 13.3.2006 8.00- 10.00 11.30- 13.00 14.00 - 16.00 Jablane - krneč, turěem Medved Gerečja vas - gasilski dom Podlehnik - kmet. zadruga torek 14.3.2006 8.00- 10.00 10.30-12.30 13.00 - 15.00 Vitomarci - kmet. zadruga Destrnik - gasilski dom Placar - kmetija Markež sreda 15.3.2006 8.00-10.00 10.30 - 12.30 13.00 - 15.00 Grajena - gas. dom Drstelja - kmečki turizem Lacko Gabernik - trgovria Hrga četrtek 16.3.2006 8.00- 10.00 10.30 -12.30 13.00- 15.00 Kijučarovci - gasilski dom Savci - gasilski dom Lasigovci - kmetija Kukovec petek I7.a2006 8.00-10.00 10.30 -12.30 13.00 - 15.00 Crkuiane-Bar Mariika Leskovec - Gasilski dom Videm - Market Žerak ponedeljek 20.a2006 8.00- 10.00 10.30 - 12.30 13.00 - 15.00 Zamušani - Guma bar Dornava - Kmet. zadruga Pacřije - gasilski dom torek 21.3.2006 08.00- 10.00 10.30-1100 14.00-15.00 Poienšak - Gostilna Šegula Zagorci - Gas.dom Grabšnski breg IMjiverce - kmetija Podgoršek Vsi traktorji in tralctorsl