PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 21)62. CHICAGO 23, ILL., 16.APRILA (April 16), 1147. Published W-Mlj at 2801 8. UwndaU Ave. LETO—VOL. XLU. Sedaj, ko je toliko vpitja proti komunistom, se Je dobro spomniti na prvo svetovno vojno, ko Je moralo vsled enako sločeste propagande mnogo socialistov v zapore, nekaj članov IWW Je bilo liačanih, Eugene V. Debs je moral v federalno ječo in socialistični odborniki pa it mestnih svetov, is legislatur in kongresa. Reakcija vseh sort v naporih za zanetitev tretje svetovne vojne Henry Wallace tedaj tarča napadov. — Nasveti za takojšnje pokončanje ruskih mest se m nože. -Trumanova doktrina podžgala fašiste znova v akci • i Ko je predsednik Truman na- deve. Dasi se tudi še tako reak-povedal vojno "komunizmu vse- cionarni republikanski ter de-povsod po svetu" z apelom, da mokratski senatorji bahajo, da naj pomagamo iz nevarnosti so za svobodo govora, v tem slu-("komunizma") Grčiji in Turči-^čaju vsi do enefla zahtevajo, da ji, se je osmelil bivši podpred- naj se Wallaccju po\e. da noben sednik Henry A. Wallace za dr- zasebnik nima pravice kritično zno pot v Anglijo, da jo bi prido- govoriti o svoji vladi v tujezem-bil za umik iz sedanje ameriške skih deželah. Torej naj se vrne vnanje politike, ki po njegovem domov — saj tu po njih ni trditvi mnenju vodi neizogibno v| itak nič ne pomeni. Zato se An- vojno. Obisk pri Attleeju Wallace je angleškega pre-mierja Attleeja res obiskal, toda, kot je bilo poročano dne 13. aprila, je bil z njim ameriški veleposlanik Lewis W. Douglas, ki je skrbel, da Wallace ni mogel drugega kot govoriti o vremenu. Sicer ,bi Attlee lahko sprejel Wallacea brez takega va-ruštva, a očividno se je bal zameriti se Trumanu pa je izmenjal z bivšim podpredsednikom le nekaj besed, ki so bile brez pomena. Toda Wallace je na svojem obisku v Angliji nastopil tudi na mnogih shodih in na vsakem je Anglijo svaril, naj se ne poda v Truma novo vojno proti Rusiji, ker ne Anglija, ne Zed. države in sploh nihče ne bi imel od tega nobene posebne koristi, ves svet pa katastrofo. Napadi v senatu Vsled svojih govorov v Angliji proti "novi" ameriški vnanji politiki (Trumanovl doktrini) je bil Wallace napaden od mnogih senatorjev, posebno od Vanden-berga, ki načeljuje mogočnemu senatnemu odseku za vnanje za- POLJSKA VPRAŠUJE, KDO 06R02A NEODVISNOST GRČIJE IN TUMUE? Zastopnik poljsko republiko dr. Osfcbr Lang jo v varnostnem svetu idruienih narodov ni\xborovanju v Lake Success v New Yorku ostro kritzfral predsednika Trumana radi njegovega apela nci zvezni kongres za pomoč G trii ji in 'Turčiji, da se ju* obvaruje in ščiti njuno neodvisnosti. *} ■ Ako jima preti nevarnost, je dejal Lang, tedaj je tu organizacija združenih narodov, ki je bila ustanovljena za take naloge. Dalje je izvajal, da ker predsednik take dežele kot je nhša govori o nevarnosti, ki preti Grčiji in Turčiji, naj bi povedal z imeni one dežele, ki ju hočejo ali mislijo napasti in podjarmiti. Truman tega ni storil. Pod okriljem združenih narodov jo bHa ustanovljena UNRRA. Lang je v varnostnem svetu na omenjeni konferenci dejal, da so to ustanovo (UNRRA) lani pokončale Zed. države s svojim vetom. Sedaj pa ista Trumanova vlada izvaja, da morajo Grčiji Zed. države zato ekonomsko pomagati, ker Z. N. tega niso zmožni. c« pa bi UNRRA obstojala, pravi Lang, bi Grčijo ona postavila ekonomsko na noge. Ako ima organizacija združenih narodov kak pomen, tedaj naj ona ščiti ogrožane dežele, no pa kaka posamezna država na svojo roko,ne oziraje se na druge. r Lang je ob enem zahteval, da naj ameriško pomoč Grčiji — če jo žm hoče naša vlada nuditi ha svojo Vofco, nadzira komisija združenih narodov In ob enem je argumentiral, da naj bo ta pomoč ekonomska, ne pa vojaška. Truman pa je y kongresu govoril, da naj damo Grčiji in Turčiji tudi vdjno pomoč. Proti komu — je vpraševal dr. Lang. N 7 Odgovarjal mu je ameriški delegat v varnostnem svetu Warren R. Austin, ki je dejal, da jei pomoč Grčiji nujna zaradi njenega notranjega nereda, ni pa hotel povedati, da-li jo ogroža kaka tuja dežela. Potem takem gremo v Grčijo delati red in mir v pomoč rojolistom, ki se vzdržujejo na krmilu samo z našo moralno in gmotno pomočjo ter z angleškim ter z angleško in amerHtko mu niči jo. Grška kraljeva vlada ima pod orožjem kakih 130,000 mož, U jih vežbajo angleški in v bodoče jih bodo ameriški oficirji. In vsa ta sila vzlic temu ne more poraziti grške domovinske fronte, pa ji je treba še oodpore dveh zapadnih velesil, da se Grčijo štabi-liz ira seveda za stari red. ; Oskar Lang je torej v živo zadel. rw Chicago Priredba v korist Proletarca v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. ^SPORED: Pevci in pevke Zarje iz Clevelonda , Zbor France Prešeren Mladinski krofek SNPJ. JOŠKO OVEN, govornik VSTOPNINA 60c. glezem čudijo, čemu se tako'dre-njajo napolnjevati dvorane, v katerih govori. Ker sta demokratska in republikanska stranka v novi vnaViji v ______ politiki Trumanove administra- ( » I— cije enotne, in ker kapitalizem _ • . ■ • . •• • r% I po dognanjih predsednika čika- Zarjam, ki nastopijo na priredbi Proletarca ške univerze kontrolira domete- Ng iredbi kluba št 1 JSZ v ga vse časopisje, je naravno, da[korist Froletarca, ki se vrši to nedeljo 20. aprila v dvorani S. Snovanje zakona proti unijam v duhu histerije V zasliševanjih pred delavskim odsekom senatne in poslanske zbornice so govorili nasprotniki unij tako strupeno kot da je zločin, če spadaš v delavsko organizacijo. In v kovanju nove postave so zmašili skupaj toliko prepovedi, da bodo unije propadle druga za drugo, če bosta kongres in senat sprejela zakon v laki obliki kot ga hočejo reakcienarni člani njunega delavskega odseka. Ena izmed določb prepoveduje zaprte delavnico. Pozneje je bila omiljena v toliko, da je dovoljena le, ako jo zahteva določena večina delavcev. Ena izmed predlaganih točk pravi, da delodajalec pogodbo s unijo lahko prekliče, ako so v odboru unije komunisti. Druga I očka pravi, da komunisti ne smejo biti voljeni v odbore. Zelo nevarna je posebno za industrialne unije določba, ki prepoveduje pogajanja med delavci ene industrije v vseh njenih obratih. To se pravi, delavci v jeklarski industriji se bi morali pogajati s delodajalci v vsaki posamezni tovarni posebej. Ako se tako določbo uveljavi, bo jeklarske in raznih drugih Indus'ria ln ih unij kmalu konec. Zelo stroge so določbe proti piketiranju. Stavka, ki bi nastale iz simpatije do delavcev v kakem drugem obratu, bi se na podlagi novega osnutka prepovedalo. Enako tudi stavke v takih obratih, ki so važni s stališča splošnih interesov, n. pr. stavke na ieleznicah, elektrarnah itd. Na pedlagi te postave bi sodišče lahko prepovedalo tudi sfavko premogarjev. Sedaj Je to storilo le s stališča, da so stavkali proti vladi", kar premogovnike "obratuje" zvesna vlada. 2c v sedanjih razmerah imajo stavkarji težke boje. In marsikatera stavka je izgubljena v naprej, n. pr. kot Je bila stavka delavcev v tovarnah AUis Chalmers v West Allisu. Nesreča za unije je razdvojenost med njimi. In pa ker jih vo-. dijo večinoma taki ljudje, ki so v politiki prav taki reakcionarji ! kot kongresniki. bi radi unije zadušiil. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Grška zadeva postaja za našo I Palestino, Egipt in razne druge vlado in kongres že neprijetna, f teritorije v Sredozemlju. Intere-čeprav so veljaki obeh strank za si kartela Standard Oil in raznih pomoč obstoječi grški in turški angleških družb so po mnenju vladi. Kolonec Kesenaw M. Lan- tega seuatorja tisto, za kar gre, dis II., ki piše v dnevnik Chica- ne pa za demokracijo "kjerkoli go Sun in v razne druge liste, na svetu". Brigali bi se mi za pravi, da naša nova vnanja po- puščave fevdalne Saudi Arabije, litika pomeni podpiranje terorja če ne bi bilo pod njimi toliko pe-korupcije v Grčiji. V tem troleja kot nikjer drugje na svetu. In ako je senator Johnson v pravem, se bo prihodnja vojna pričela Um, ker se gre za petrolej. Velika opozicija je proti podpiše v konservativni list New piranju Turčije tudi v mnogih York Times, a vendar smatra, drugih krajih. Marsikak "rooee-da naša križarska vojna proti veltovec" je proti nji, ker Je komunizmu v Grčiji—to je, na- med vojno jemala bakšiš od nas ših začetnih štiri sto milijonov in od nacijev, in slednje tudi za-dolarjev darila grški vladi lahko lagala s svojim materijalom, pripomore v zgraditev militari- pod masko nevtralnosti kajpa-stične diktature, kot je obstoja- da! In mi — namreč naša vlada la pod kraljem Georgom pred — pa smo jo zalagali z lend-leas-vojno. Tudi mnogi drugi ameri- nimi dajatvami, Anglija pa z deški reporterji v Grčiji in v Tur- narjem. Turčiji je med vojno čiji smatrajo, da si je Truman v dobro šlo, tako dobro, da je neki boju proti "komunizmu" izbral senator našega sedanjega držav- in korupcije v mnenju ni osamljen. Raymond Daniel je enakih misli. Landjs pravi, da se njega (Daniella) ne more dolžiti za simpatičarja boljševizma, ker napačne zaveznike. Senator Johnson, demokrat iz Colorada, je v senatu predlagal, da naj se iz Trumanovega programa črta podpora Turčiji. Kolegom je v svojem govoru dejal, da se bo prihodnja vojna vršila za posest nad oljnimi ležišči, torej na srednjem vzhodu, ker so tam največji viri petroleja na svetu. Ker leži Turčija med Rusijo in pa med deželami, ki jih nega podtajnika vprašal, ako ga ne bi veselilo, če bi bili finančno tudi mi tako dobro podkovani. Ampak če hočemo Turčijo za mejo med Rusijo in oljem v Saudi Arabiji, ji.bomo mi morali vzdrževati armado in imeti v nji vojne, letalske ter mornari-čne baze. Je pač na svetu še zmerom stara igra, kot jo je lepo opisal v svojih verzih Oton Zupančič. Gre se za pristane, za oceane, in za bogastva, ki so pod hoče ohraniti pod svojo kontrolo zem)jo In M t za kavčuk, za anglo - ameriški blok se jo je diamante in zasužnjevanje pri-State Department odločil pre- mitivnih ijudstev. Tako bo, de-vzeti popolnoma pod svojo sfe-, kler yes syet ne Une ro. Torej bi morali ameriški davkoplačevalci vzdrževati njeno rtfcd milijon mož močno armado, ki je vežbana proti Rusiji, kot že vzdržujemo Iran (Perzijo), Irak (Mezopotamijo), Sirijo, Lebanon in Angleži pa stičen. Velika četverica v Moskvi (državni tajnik Marshall, Ernast Bevin, Bidault in Molotov) so se v prerekanjih, kakšna naj bo (Konec na 5. strani.) je Wallace predstavljan za "črno ovco" tudi v tisku in v radiu, pa tudi na prižnicah. Nekateri ga označujejo za naivneža, drugi za človeka z zmešano pametjo, tretji za komunističnega agenta, pa tudi če se on sam tega ne zaveda. Propaganda zares Od kar je Truman — seveda ne na svojo roko ampak vsled mogočnih vplivov, ki ga prevladujejo. začel "braniti" Grčijo in Turčijo, se oglašajo razni vplivni politiki s predlogom, da čemu čakati — dajmo udariti sedaj, ko imamo samo mi šc atomske bombe! Bivši pcnnsylvanski governer George H. Earle, ki je bil potem Rooseveltov poslanik nekaj časa pri bolgarski vladi in potem pri (Konec na 5, strpni.) n. .. • i« t, t-) j Kadar si v Moskvi, je najpo-Presernovih priredbah Pred- membnej§a stvar obiskJ k stali- sednik zbora Anton Udovich, ki nu NcJavno je bil tam blvši V TEJ ŠTEVILKI Joško Oven, ki se je nedavno vrnil s potovanja po Mehiki in ameriškem zapadu, je obnovil svojo kolono v tej številki. Priobčena je na drugi strani. V nedeljo 20. aprila bo Oven govoril na priredbi v korist Proletarca v dvorani SNPJ. Gotovo nam bo kaj povedal tudi o naših ljudeh v Mehiki. Si » t ^ ^ ls je oznanjal spored, je ob tej pri- ^^^^ski''^^;"^^ Katka Zupančič je svojo kolono (Iveri) pred nekaj 2JLI *^ui^J^ na na kanski aspirant za predsednika tedni opustila zaradi zdravja. Obljublja, da pride s svojimi spisi spet med čitatelje tega lista, dasi morda ne tako pogosto kot prej. Po dolgem času se je oglasil v Proletarcu Paul Berger. Kadar mu poteče naročnirta, jo obnovi kar za tri leta naprej. Sedaj se z ženo pripravljata za izseli- , ^ , tem tudi on oglasil pri njemu I ^v v Evropo. Namen imata obiskati seveda kraje v končanem programu bo plesna BJ|o w dobro ako w lilo med Sloveniji in pa sorodnike v Trstu, tudi, zabava Igral bo Udovičev orke- L... u. irccn -----u. Ur#dnik tega |ilta upa, da si bo Paul tam vzel tudi kaj časa za poročila našim čitateljem. Zarja ni iz Clevelanda v treh i priredbo. duetih, v triu in nastopili bodo Govornik bo Joško Oven. In solisti. Ti pevci in pevke so Jo- gotovo je, da nam bo imel iz teh sephine Turk, Jennie Fatur, Ali- kritičnih časov veliko povedati, ce Tekavc (Vidmar), Frank Ko- Vse prijatelje tega lista v Chi-kel, Joe Tekavec, Katharine cagu in v sosednih naselbinah Jurman, Andy Turkman, Frank vabimo, da pridejo na to prired-Ilersich in Stefi ter Edwin Polj- bo. Spored se prične ob treh. Po šak Peli bodo med drugim tudi zabava. Igral bo Udovičev orke-, ^ de?e,o ,h USSR do ^^ partizanske pesmi |ster. jen ja namaseto da večamo nape- Joseph Tekavec je umetnik v Vstopnina je 6©c Torej je za J J Zed držav, Harold Stassen. Bila sta pri njemu v času sedanje konference velike četvorice tudi že Bidault in Beton. Ampak ne še naš državni tajnik Marshall, ker smo z Rusijo v "živčni vojni". (Morda se je med v^upn...« jv i-vj j. odnošajev.) žvižganju. tako bogat in pester koncertni |________ * __ Točke, ki jih bodo predvajali spored to malenkostna vsota j J<0nff0/jra člani in članice mladinskega kroika SNPJ, so omenjene na drugem mestu v tej številki. • Gostoval bo tudi pevski zbor France Prešeren, ki je imel svoj koncert minulo nedelja Dvorana je bila polna kot običajno na Pišejo nam. da bomo imeli po- . . . .. setnike tudi iz Milwaukeeja in pridobivanj o l/a Waukegana. Anglo - ameriške - nizozemske Proletarec zasluži, da mu na družbe kontrolirajo 86 odstot- tej priredbi v nedeljo 20. aprila kov vse svetovne petrolejske re-napolnimo dvorano do zadnjega kotička zerve. Sovjetska unija in ostale dežele pa 6$ . Apoli na ''ekonomske rojaliste" za znižanje cen Predsednik Truman je t. apri- , draginje — to daje administrate znova sklical konferenco me-1 ctji misliti. , rodajnih članov vlade ter nekaj- Kajti kritiki ji očitajo, da pre-poslancev in senatorjev, in po- dno začne reševati Grčijo in vabil časnikarje zraven, katerim Turčijo, naj sc rajie pobriga sa je povedal, da to, kar se sedaj uravnavanje gospodarstva v tej godi v deželi, vodi v inflacijo, delali. PouAarjal je, da tudi ako se bi Ameriško ekonomsko stanje on zoper naraščajočo Mraginjo j Je selo nestabilno. Farmarji pri-še tako boril, bo vseeno dvigana j čakujejo krize. In Jesi jih, kar višje in višje, če se ne uredi ras- od njih pridelkov žanjejo boga-merje med ccnsmi in mesdo. stva prekupčevalci in borsijanci Stavke, ki se mnoie — Lewi- namesto da bl dobili pošteno sovi napadi na tajnika notranjih zadev K ruga, ker se ni nič pobrigal sa varnost premogarjev pri delu, čeprav so vsi rovi še dolgo pod takozvano "vladno upravo", in pa godrnjanje med delavci vseh strok Širom dežele — M — zaustavite povoden j plačilo sa pridelani živež tisti, ki res delajo na poljih. Ampak ameriško poljedelstva Je sdaj že "Industrializirano", namreč, organizirano Je v monopolih žitnega,v mlekarskega ie masnega trusta. Mali poljedelci, P« tudi veliki — so v njih brez besede. Tudi nedavni izgredi v New Or- sprijaznile s Trumanovim < na-leansu — ko so mlekarji nasto- svetom sa snižanje cen. A so pili proti mlekarskemu velebis- redke in njihna poteza ne po-nisu. niso nič izdali. Mal človek meni kaj prida prihranka. Osta-vedno izgubi. M prekupčevalci pa so vrgli svo- V oblačilni industriji rsketir- je produkte Qa trg — in če na sko visoke cene vztrajajo bodisi sa spodnja oblačila, sa srajce in obleke. Tovarniški kartel s njimi noče navsdol, konsumenti pa se branijo plačevati pretirane cene in v delavskem departments pravijo, da se takq dogaja še v marsikakem obratu. In če odjemalci kupijo la toliko kot naj-obhod ne jše potrebujejo. Je trg skrčen, ako tudi kompanije vtr-žije vsled napihnjenih cen vet kot pe bi dobile sa isto blago v normalnih časih. Nekatere knrporarije so se legitimnem fliso mogli ali ne morejo dobiti zadosti visokih cen — v smislu svojega pohlepa po čim večjih, dobičkih, so njihni agenti poskrbeli, da Jih na legitimen način sploh ei bilo mogoče dobiti — a če sadasti doplačaš, jih dobiš na črni borsi. Ako vlada hote to stanje spremeniti odjemalcem v korist, bo morala storiti kaj drugega kot pa le apelirati na "ekonomske rojaliste*, da naj postanejo "dobri" in "pametni". Oglasov je v tej številki precej. Vzeli smo jih, ker nam to pomaga kriti stroške. Kajti vse se je podražilo in v tiskarni moramo za isto delo in material plačevati okrog 125% več kot pa v letih depresije. NaroC-nina pa je ostala ista kot je bila takrat. Pred par tedni smo začeli priobčevati sloviti roman "Iz ljubezni", ki ga je napisala Poljakinja Wanda Wasilewska. Ali ga čitate? Ce želite kako številko lista za nazaj, ko smo to povest pričeli priobčevati, jih imamo še nekaj na razpolago. Izmed dopisnikov so v tej številki zastopani Louis Zorko, Leo Poljšak in Anton Krapenc. Kolona "Naše aktivnosti", ki jo urejuje upravnica Anne Beniger, je na tretji strani. Iz nje je razvidno, da je bil letošnji Družinski koledar čitateljem zelo dobrodošel in da so razpečevale! storili svojo nalogo veliko boljše kot pa smo pričakovali, ker je koledar pozno izšel. Naročite ga tudi svojcem v starem kraju. Ne pošiljajte ga v relifnih paketih! Naš stari znanec, pionir Proletarca od začetka — John Teran na Elyju, Minn., prodaja svojo domatijo... Pisec teh vrstic je bil že dostikrat na nji. Je lep kraj za koga, ki si želi mir in pa delo na svežem zraku. Terenov oglas je v tej številki/ / Ali čitate tudi angleško stran tega lista? V nji to članki najboljših delavskih, socialističnih in liberalnih časnikarfev ter pisafeliov. ———■— m ■ ■ ii i ————^ PROLETAREC PROLETAREC UST ZA INTERESI D 2 »-A V 3 ICE GA LJUDSTVA. . IZHAJA VSAKO SRČIK). JifUliMMb D«Uv«b TiikovM DraiU, CMiif, IB. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZI tfMtONhlNk t tedinjanfc OUm at celo let* fl.tO; m po\ lata fl.Tl; m ««trt l«u |l.#t. Inossmstvo: tt celo leto $3.50; ta pol leta $1.0$. Va rokopisi in oglati morajo biti v nafem urad« najposne J« do pondeljks »poldne aa \M>\ priobčite* v ita vilki takottfa tedna. PROLETAREC frttfched mry Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190$. Editor. .Frank Salts SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: On« Tear $1.00; Sis Months $1.7$; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $1.00. PROLETAREC JEStfl 1 Lawndale Avenue CHICAGO S3. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 AMERIŠKE RADI00DAJE V RUSIJO IN V MNOGE DRUGE DEŽELE PO SVETU Naš State Department se je vlado in vlado nekaterih držav. Umi odločil začeti z radiooddaj- To je bila prva serija razprav, no propagando v tuje dežele. Si- ki so imele slediti o tem pred- cer se te oddaje ne označuje za metu, torej o sestavi ameriške propagando temveč za informa- vlade. Dalje so bile na progra- eijsko službo. Ampak so vzlic mu glasbene točke, potem tako- temu propaganda. zvane pesmi ameriških "kravjih Med in pred svetovno vojno pastirjev" (cowboy songs kot je bila po radiu in tudi z drugi- tudi modeme kompozicije teme* mi sredstvi najboljše organizi- lječe na melodijah ameriškega rana ' informacijska služba" ti- zapada Znanstveni del progra- ata, ki jo je vodil nacijski mar- ma, ki je trajal celo uro, je vse- šal Ooebbels. boval opis uporabe novih sinte- Zed. države so začele konku- tičnih kemičnih snovi proti ki- rirati z njo okrog leU 1943, prej hanju i-škava že za časa Goebbelaa in Hitlerja: "Križarski boj »roti komunizmu." Nekateri so biLi še toliko čednost ni, da so v svojem bojnem klicu izjavljali, da niso proti Rusiji ampak samo proti komunizmu Ali George Earle je bil b6li odkritosrčen. On je za takojšnjo atomsko vojno proti Rusiji. In v tem ima precejšnje število privržencev. Predsednika Trumana doktri- bijejo na okno, skozi katero ko- „.. . maj vidiš težke sive oblake, ka- ™ * Ukojsnja pomoč Grčiji m teri viae nad vasjo. Kot mora je Turčiji, kater|ma baje preti ril-viseia nad menoj zavest, da so ™ komunistična nevarnost. Poti težki, sivi, črni oblaki pravi ** to $400,000,000 posojila ter potrebna vojaška pomoč, (Nekaj senatorjev je izjavilo, da sta ti dve deželi — Turčija in Grška, idealen prostor za našo armado v slučaju vojne z Rusijo.) Ali ta simbol današnjih časov. V Mehiki, kjer aem bil z družino malo več kot mesec dni. je bilo zelo lepo in sončno vreme, mislim, da je zato Mehika "MEAETARJI" V KONGRESU, ki jih v ameriščini imenujejo "lobbyists", so vet ja politična sila kot pa obe stari stranki. Oni nominiraje kandidate, akrbe za uničevanje ljudskih zakonov, ali pa, da se jih ne uveljavi, čeprav so spfejeti. Tf stanje bo v Zed. državah ostalo, dokler ne dobimo političnega gibanja, ki bo temeljilo na popolnoma socialističnem temelju. kakšna obljubljena dežela. Ne, doktrin*a dalje Qna krije to gotovo ni rcsnica. Reveži ima-' ' ' jo v nji še večjo inflacijo in splošno revščino kot jo poznamo mi tukaj pri nas. Razlika med družabnimi razredi je velika, plače so v razmerju z visoko ceno živ-Ijenskih potrebščin zelo nizke. Ali kljub temu opaziš nekaj, kar ne opaziš pri nas — in to Je: ["Kar ne moreš storiti danes — odloži za jutri." Kar je v teh ča-I sih, ko vse drvi za nekem beže-čem, nedosežnem ciljem, res banje zaradi par ljudi je naj- ko vpije dan na dan vse kapita- njih je na drugem mestu v tej in ija vojnih služb Offtncij, se je tudi urad za vojne informacije znatno okrnilo in oddaje se je omejilo na samo 18 sftžbi ameriške ambasade v Mo-Jaztkov le lansko leto pa se je 8kvi, kot tudi v Nemčiji, Angli-to število povečalo in v februar- ji, Iranu in drugod. Tekom voj-ju letos je bil dodan 25ti jezik,, ne je bil član ameriške vojaške Ko se je pričelo s kratkovalnimi misije v Jugoslaviji. Kasneje je oddajami namenjenimi Rusiji, bil poseben svetovalec generala Aaeriški International Broad- Clarka v Avstriji. Poslan je bil easting Division, ki je v področ- tudi v Korejo, kjer Je bil član ju državnega oddelka, centrira sovjetsko-ameriike komisije za vzpostavo korejske vfade. Vsi člani ruskega oddelka so ameriški državljani. Dvanajst od teh je stalnih nameščencev oziroma nastavljenih za dobo naših oddaj v Rusijo. svoje oddaie na predel je . Mo-$k*e*Leningrad v USSR Upati je, da bo "Glas Amerike" kasneje, ko bo državni oddelek raz-liril polje svojih mednarodnih radio oddaj, dosegel tudi ostala pMdelja Sovjetske Rusije, da b*4o programe slišali tudi Ukrajinci, Beiorusi, Georgijanci, Armenci, Tartatri itd. Naš začetni poskus radiooddaj v Rusijo je zbudil mnogo za-Jfe . Newyorski listi so pri nesli dolge storije o stvari in Sew York Times je celo prinesti prvo oddajo v celoti. Radio eiManjevatec je dejal ruskim po-slušalcem v tej prvi oddaji, da glas Amerike del informativne službe, katere namen je govoriti svetu o Ameriki in ameri-Ifcem ljdUtvu Državni tajnik George C. Marshall je na svoji prvi čaanikarski konferenci de-jAl, da bodo Zed. države skušale pMetn * radia dati * svetovnemu ljudstvu in neskaljeno resnico. V Moskvi je naš ambasador generallajtnant W. Bedeli gfciifth izrazil željo, da bi te ameriške radiooddaje pomagale razširiti temelj razumevanja in prijateljstva med ameriškim in ruskim ljudstvom. V tem smislu je bila ruskim ptUaiakan podana prva oddaja, ki Je bila v New Yorku oddajana ob an i popoldne, na Ruskem pa so jo slišali ob 9 uri tvtčer po moskovskem času. Program Je vključeval vesti svetovnega značaja, zatem je govornik obrazložil v posebni skici med ameriško federalno ••• Udaril bom ptutirja Nekje v sv. pismu je zapisano. "Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce." Ko človek danes zasleduje razprave v kongresu in zasliševanje raznih so natskih odborov, mu nehote pride na misel, da vsi ti gospodje sledijo zgoraj omenjenemu iz-črpku sv. pisma. Kar tako rekoč čez noč je postala silna nevarnost komunizma, kateri se je usidral na vodilna mesta, in to seveda posebno pri vseh delavskih organizacijah. V katerem grmu tiči zajec? Nam, ki se borimo Že mnogo let v vrstah organiziranega delavstva, je stvar popolnoma jasna. Resnica namreč je, da pri vsej tej maška^adi se ne gre za komunizem, pač pa je čist namen vsega cirkusa dis-kreditirati voditelje organiziranega delavstva. Ako bi se to posrečilo, bi bila s tem zlomljena hrbtenica vsemu delavskemu gibanju. Kdor ae hoče vsaj nekoliko poglobiti v delokrog organiziranega delavstva, in ako so njegovi nameni polteni, bo priznal, da o komunizmu v naših delavskih vrstah ni govora. Mogoče sa dobi tu in tam komunist na vodilnem mestu, toda število je tako nizko, da očrniti vse delavsko gi- . * / ki večja hinavšČina in podlost. Ako bi se šlo tukaj v resnici za borbo proti komunizmu, kateri bi ogrožal nažo drŽavo, bi večina našega delavstva stopila v boj. Akoravno ima naš ameriški sistem veliko napak, mi še vedno mislimo, da je najboljši red na svetu, in ravnoP delavci so tisti, kateri so največ doprinesli za obstoj tega sistema, in to v denarju, krvi in življenskih žrtvah. Sedaj pa, ko je domovina rešena, so prišle na dan pijavke našega naroda. To so ljudje, katerih Bog, vera in patriotizem je "denar", ljudje, ki so si kopičili bogastvo, ko je delavec umiral na bojnih poljanah in v tovarnah. Ali ni nekako pozno sedaj izpraševati tega delavca o resničnosti njegovega patriotizma? Ne, v temu grmu ni zajca. Čisti namen te propagande je popolnoma jasen. Vprašanje je le ako se bo posrečil. Če delavci izgubijo zaupanje do svojih voditeljev, potem unije brez pravih organizatorjev bi zelo malo pomenile in delavski trg bi bil zopet prost in delavci bi se zopet dobili po 25 centov na uro, ali oelo za 9 centov na uro. To je plača, za katero so delali na jugu in drugodVned leti 1930 in 1933, in stradali smo v najbolj bogati deželi na svetu. Da, to so oni normalni časi, v katere bi nas kapitalisti in njihovi pomagači radi potisnili nazaj. Kuge, vojne in takih zlatih časov, reši nas, o Gospod! Ako se gre v resnici za pošteno preiskavo, naj se ta prične pri trgovski zbornici, pri vseh velikih korporacijah in konča naj se pri delavskih organizacijah. Tadaj bomo videli kdo je črna ovca naše bele civilizacije. Naj sledi samo par dokazov, kateri niso prišli od komunistov ali sopotnikov, pač pa od naših postavno izvoljenih senatorjev. Bivši senator LaFollette iz Wis-consina je par let pred drugo svetovno vojno poročal pred senatom, da ima par večjih korpo-racij več orožja in streliva kot pa armada Zed. držav. Vse to orožje je btlo namenjeno proti delavstvu v slučaju stavk. Seveda je cela stvar zaspala pred senatom in nI prišlo do nobene prave preiskava^ kar je seveda razumljivo Kaj je vse danes v zalogi, tudi ne bomo zvedeli, ker ako bi to prišlo na dan, bi vse delavsko raketirstvo, v primeri s kapitalističnim raketirstvom izgledalo tako nedolžno, da bi z njim rte mogli oblatiti niti najbolj neumne bedake. Seveda je treba tukaj čestitati denarnim mogotcem, kar znajo na zelo umeten način* protaktirati • na-grabtjeni kapital in obenem pa moramo objokovati nezavedne delavce, ki gredo na limanice taki propagandi. Delavci zahtevajo preveč in njihove plače so previsoke! Ta- lističoo časopisje. Prišlo je že^tevilki tako daleč, da celo nekateri de- Krožek, ki ga tu omenjamo, lavci to verujejo. Kaj je res- se uradno imenuje Perfect Cir-nica? , ele No. 26 SNPJ. Ne pozabite . Po statistiki, ki sta jo obja- v nedeljo 20. aprila v dvo-vila Department of Agriculture '»no SNPJ. — P. O. in Federal Reserve Board, je stvar sledeča: V letu 146 je imela vsaka druga družina manj kot 2,000 dohodkov na leto. Z drugo besedo tO odstotkov ame- prav dobro geslo. Prava slika navadega mehiškega človeka, kateri rad praznuje vsak praznik za svoj "fiesta", je bil obiak predsednika Trumana v Mexico vsako deželo, kateri grozi komunistična nevarnost. Kaj to pomeni? Kaj je delala naša administra-vija od zaključka zadnje vojne? S svojim molkom smo privolili Angliji, Franciji in Holand-ski v ponovno kolonialno suž-nost bivših njihnih kolonij. Drugič: Oborožili smo in finančno podprli korumpirani diktatorski režim Čiang Kai-šeka v boju proti kitajskemu ljudstvu. Tretjič, finančno podprli vse tiste dežele v iakozvanem zapadnem bloku, ter odtegnili vsako podporo državam, katere so bile na- T 77 Z še zaveznice, toda se sedaj naha- Cityju, kateri je bil povod dvo- . . ,r „„. ., . „ dnevnega oficielnega praznika. jajo v ruskem bloku. Jugoslaviji nočemo niti za gotov denar pro- Go v oril sem z enim teh ljudi ter . ,__. . . _ ... ▼ i § . _. ,. » i dati ne krompirja in ne žita. Ce- ga vprašal kaj on misli o našem r * Trumanu Fant mi je odgovoril Protestni shod proti novi vojni nevarnosti dobro uspel PtošIo nedeljo se je vršil v rišluh družin je moralo v letu chiCagu v koHzeju shod proti 1946 izhajati s povprečno $600 Kako razkošno se lahko živi družina eno leto s $600 si pa lahko sami predstavljate. To je takozvani novi Trumanovi doktrini, ki se ga je udeležilo tisoče ljudi. Vsi govorniki so poudarjali, da je ta nova taktika v po- torej slika, katera je bila poro-jmo^ ^ da lahko j našo čana od federalnih departmen-; ^^ privede v (ašizem. tov. V letu 1946 je bilo zelo ve-1 K sko pogodbo, ki je veljavna za štiri leta. liko dobička. Kam neki je izgi- Češka sklenila pogodko nil? Poročilo zgoraj pravi, da ga f Bolaariio delavci niso pograbili. Primite Ce^ovfaSka je dne 14 ri tatu. sedaj kričijo kapitalisti, da ,a ^ isala z Bolgarijo trgov-na ta način zakrijejo resnico,1 kdo je pograbi) ves dobiček. Kot sem že zgoraj omenil, ni nič narobe z našo ustavo in sistemom. Na& boj je samo v tem. da zahtevamo enake pravice tudi za delavce, kot jih imajo "sto-procentni" Amerikanci, namreč tisti, kateri imajo denar. Nekoliko vec hočemo dobiti za naš kruh, za katerega moramo tako težko delati v potu svojega obraza. To je boj za naše pravice, in borili se bomo do zmage, pa ma-gari nas reakcija in njeni hlapci pobarvajo plavo, črno ali pa rdeče! Kar nekoliko se ozrite okoli in videli boste, da "v hribih ae že dela dan ..." Anton Krapenc* Turčija troši polovico dohodkov ta militarizem Turčija troši polovico vseh svojih dohodkov za vzdrževanje svoje oborožene sile, ki šteje milijon mož. Ako bo Trumanov načrt v kongresu odobren, ji bodo v bodoče odvzele to breme Zed. države. prav odkritosrčno: "A, naj gre Truman k vragu, ali dvodnevni praznik s plačo, to je pa bilo imenitno!"—"Gringos" niso bili še nikdar veliko spoštovani v Mehiki, kar Mehikancem ne moreš zameriti. Kdor pozna zgodovinske odnošaje med Mehiko in Zedinjenimi državami bo to razumel. Ali eden Amerikanec je poleg Lincolna v Mehiki v resnici spošotovan in to je pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt. Drugače sem opazil v Mehiki ogromen napredek v gospodarskem in industrialnem polju. Ali več o tem enkrat prihodnjič. Pri nas K Monroejevi doktrini se v zadnjih tednih pridružila še takozvana Truma nova doktrina, katera je objela ne samo ameriški kontinent, ampak ves svet. Nemogoče je doumeti, kako daleč je sedanja administracija pripravljena iti v tej blazni igri. te tedne pred Trumanovo deklaracijo se je pripravljal teren w t . ... Mladina 12 krožka SNPJ se bo 20. aprila dobro postavila Chicago. — Ena izmed najbolj mikavnih poglavij bodo na priredbi kluba št. - JSZ in Proletarca prihodnjo nedeljo nastopi mladinskega krožka SNPJ. ' Judy Zasadil bo igrala klasične skladbe na klavir, v triu bodo igrale Myra Beniger, Ella Mae Selak in Silvia Trojar, v slovenščini bo deklamirala Milana Medvešek pesem "Sam", ki jo je napisal S. Gregorčič, Myra Beniger in Grace Ann Gerdanc bosta v duetu Y»a klavir predvajali "Pravljice iz dunajskih gozdov" (Johann Strauss>, Rob Ann Sanneman bo predvajala Antona Funteka poem "Na tujih tleh", Dorothy Galavan in Rosemary Merhaut pa bosta igrali na harmoniko in kitaro. Ta del sporeda je priredila voditeljica krožka Ann Sanne-mann. Z njo sodeluje Eddie Udovich. Slednji in njegov orkester bo po sporedu zabaval plesalce. » * Naravno, znano vam je že, da nastopijo na tem koncertu tudi Zarja ni iz CMg/IŠjŠ^mMhgj_ V NEDELJO 29. APRILA PRMfDQA V KORIST PROLETARCA v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL Nastop povcov m pevk "Zarje" ii Clmvelanda. Pevski zbor "France freieren". Mladinski kroimk SNPJ v klasičnih točkah. Govornik JOSKO OVEN. trtic: Moralna—in če bo Odobreno, vojaška pomoč fašistični kraljevi monarhiji na Grškem, katera mori in kolje svoje naj-boliiše državljane, kateri so bili ves čas v boju s fašistično nemško in italijansko golaznijo, dočim so bili oni na strani okupatorja. In te ljudi je danes Objela naša administracija v imenu "demokracije". In to se ni dovolj. Demokracija je tudi na Turškem. Turki, ki so ves čas med vojno trgovali z Nemci ter prejemali ob enem od zaveznikov stalni "bakšiš", da niso direktno zlezli v nacijski tabor — so danes tista "demokratična" trdnjava, katera je, kot pravi predsednik Truman, v nevarnosti komunističnega napada. Kaj bi porekla Amerika danes, če bi Rusija nekaj podobnega napravila oglede Kube in Mehike? Brez dvoma bi to bil povod za napoved vojne. Naša zunanja politika, katera je danes v rokah nekaj žingo-ističnih politikov in še bolj žin-goističnih generalov, se igra s silno nevarno igro. Upajmo, da se Rusija, katera je pretrpela tako strašanske izgube, ne bo dala provocirati v izzivalni boj. To ne velja samo za Rusijo in (Konec na 5. strani.) Tole mi ne gre v glavo? PRIČETEK PROGRAMA OB 3. POPOLDNE. Priditg vsi in povabit« prijatelje ki znance t sato. ' PO SPOREDU BO PLESNA ZABAVA. IGRA EDDIE UDOVICHEV ORKESTER. Priredba se vrli pod pokroviteljstvom kluba fttev. I JSZ. Vstopnice v predprodajl lahko dobite pri članih In članicah kluba, v raznih lokalih ter pri auM*ih drugih prijateljih "Proletarca" v Chicagu la flkoMei. VSTOPNINA SAMO Mk, V nedeljo 20. aprila Je Proletarčšv dani U jUMit* - „ ** Včasi je naia s vezna vlada podpirala revolucionarje in republike, n. pr. Košuta in druge ter jim dajala savetje. Ksko to. da sadaj e imenu svobode podpira reakcionarne monarhe in korumpirane vU4e (n. pr. v Grčiji, Turčiji, na Kitajskem, Ja ponskem itd.), in pa reakcionarne stranke po svatu, to mi nikakor ne gre v glava! Ako smo res *a demokracija, s tako taktiko je ne bomo ustvarili, ne obvarovali! SMatrtVia r Ari iii t ■ ^ MtOUTAMC WANDA WASILEWSKA: Iz ljubezni (Nadaljevanje.) Spet siva megla. Med prameni te megle plava konjska glava, ohripli človek^ dolga, z odejo pokrita postava na saneh. Navzgor— in spet navzdol po p roki et i, začarani rebri, ki se ne da premagati, ki ni popustila, ampak je pehala človeka, ki se je boril za življenje, navzdol, pehala ga je v smrt. "Marija, direktor te kliče!" "Ali morda veš, za kaj gre?" "Nimam pojma, rekel je. da pridi k njemu." Pojoč si je počesala lase pred zrcalom, ki je viselo nad umivalnikom. V direktorjevem kabinetu je gorela samo svetilka na pisalni mizi. Ko je vstopila, je dvignil oči in vstal, ne da bi prenehal prekladati nfekakšne papirje. "Prosim, Mihajil Nikitič." "Da, takoj ..., je zmedeno za-godmjal in sklonil glavo. Marija se je začudila. pogumni "Marija Pavlovna, morate biti..." Nasmehnila se je, sama ni vedela, čemu. ' Da, da, razumem." Potem je vprašala: Ali lahko grem?" Prikimal je in Marija je odšla, ne da bi ga pozdravila. Dolgi hodnik, rdeča preproga. V kotu je ležal cigaretni ogorek. Tak red, v trm nadstropju sploh ni dovoljeno kaditi, tu pa še mečejo okrog ogorke. Sklonila se je. pobrala ogorek in ga vrgla v pljuvalnik, ki je stal v kotu. Strašno rdeča je ta preproga, šele sedaj je to opazila. Bodlo jo je v oči in jo dražilo. V bolnišnici ne bi smelo biti takih močnih barv. In kako dolg je hodnik — mehanično je začela šteti korake. Deset, dvanajst... koliko pa je stopnic? Zanimivo, da ji prej nikoli ni prišlo kaj podobnega na misel. Dvanajst,, tudi dvanajst ... Kdo je tam? Ah, da, Raisa. Kakšno smešno ime, Ra-i sa ... "Kaj se je zgodilo, Mihajil -Kaj se je zgodilo? Zakaj te Nikitič?" je poklical?" je mimo vprašala "Nič, nič..." 1 Raisa in pospravljala instru- Spet jo jc pogledal, nato je mente v omarico, stopil izza pisalne mize in jo pri- "Nič.' jel za roke. To jo je prestrašilo. "Kako, nič?' Nič še ni mislila, ampak čutila je — streslo jo je od glave do nog — kako ji ledeni koža na obrazu. "Marija Pavlovna, vselej ste bili pametna, pogumna žena." Ni razumela in vprašujoče ga jetnega? je pogledala. Šumenje v ušesih j Marijine ustnice so se skrivile "Sedem?" Saj to so že vedeli. Opozoril jih je že zdravnik, mislili so, da bo še podnevi umrl. Tiho je stopila v sobo. Kdo umira? Griša? Kakšen nesmisel? Griša ni mogel umreti. Stopila je k ranjencu, od katerega je žarela vročina. Težko je dihal in njegovi prsti so z urnimi, enoličnimi kretnjami trgali belo odejo. Marija se je sklonila nad njim. Oči je imel motne, dihanje se je piska-joče trgalo skozi nos. Zadostoval je pogled — ta človek je pristajal že k enostranski obali. Odhajal js. Sic?r pa so predvidevali to že od začetka — težka rana v trebuhu, zastrupitev; obsojen js bil že prej, preden so ga pripeljali sem. Ranjenec je zastokal. Sklonila se je nižje. Videla je, da jo je spoznal. Z ogromnim naporom volje se je nasmehnila s tistim smehom, za katerega so jo ljubili ranjenci , ki jim je dajal upanje, vedro6t in mir. No, sedaj ni bilo več upanja, tu ni bilo vedrosti, tu je bilo treba dati samo eno — mir. Popravila je vrečico z ledom na glavi. Mokri lasje so se prilepili na čelo. Previdno jih je odstranila, položila roko na trepetajoče prste, ki so trgali odejo. "Ooooh ,. ." , "Tiho, tiho, ni treba . Pogledala je na tablico nad posteljo in pripravila zdravilo. Previdno ga je vlila z žličko v je naraščalo. Kaj je to? Kaj se dogaja? "Kaj hočete. Marija Pavlovna ... Vojna..." "Kaj se je zgodilo?" je še enkrat vprašala s tujim, votlim glasom. Zgrabil jo je strašen, nerazumljiv, ubijajoč strah. Direktor se je obrnil k pisalni mizi in vzel iz predala nekak papir. Tedaj pa jo je spreletelo kot blisk. Soba se je nenadoma napolnila z oslepljajočo svetlobo. Opotekla se je in se hitro naslonila na mizo, da ne bi padla. "Griša!" je pomislila, prav to, kar bi morala misliti že prvi hip, ko je prišla v kabinet in zagledala zmedeni in negotovi direktorjev pogled. "Tu imate... pismo .. Vzela ga je z omrtvičenimi prsti. To ni bilo pismo. Navadno obvestilo. Koliko jih je že videla od začetka vojne, le da tista obvestila niso bila naslovljena nanjo. Marija je odprla listek. Prav za prav ni imela kaj brati, saj je že prej vedela, kaj je tam napisano. Mehanično je preletela z očmi listek. Da, se veda.običaj na formulacija: Kapetan G ri gori j Ivanovič Černov je padel junaške smrti v borbi za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Brez misli je zmečkala listek. Doktor jo je prijel za roko. Raisa se je obrnila in šele se- izsušena usta. Ranjenec se je podaj opazila čuden izraz na Ma- miril in za trenutek tiho ležal, rijinem obrazu. - Potem sta se ustnici zganili. Ne- "Kaj se je zgodilo, Maša?'; j kaj jejjovoril. Njegove oči so »'Nje..nekaj zahtevale. Spočetka ni "No, kaj govoriš! Kaj nepri- mogla razumeti. Ranjenec je neprestano, hripavo, enolično ponavljal eno samo besedo. Iz nestrpnosti je skušal govoriti glas- v neprijaznem nasmehu: ali lahko imenujemo to neprijetno? "Da, nekaj takega ..." "No, kaj pa? Zakaj ne poveš?" Marija je nenadoma omahnila na stol, kot da bi ji nekdo spodmaknil noge. Z brezmočnim. otroškim glasom je rekla: Griša je padel neje. Končno je iz njegovega vztrajnega šepeta razločila posamezne zvoke in razume^. Ra-njenjec je neprestano ponavljal eno besedo: "Poročilo... Poročilo ... Poročilo ..." / "Radi bi vedeli, kakšno je da- Diktator Franco Je nedavno isja-vll, da., ae . ne umakne, dokler bo živ. A' f njegovi smrti pa poatane Španija tapet monarhija. In aapadna demokracija vae to fašiatičo početje ne aamo gleda temveč ga tudi podpira. NAŠE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BENIGER Raisa je zakri&la in iz oči so našnje poročilo? se ji vlile hitre solze. Zbežala je k prijateljici. "Maša. Maša!" Marija jo je odrinila. Oči so se ji ustavile na rjavi grči v gladkem parketu. Kot vrtnica, kot nerazvit rožni popek. "Griša je padel," je rekla še enkrat in prisluškovala zvoku svojega glasu. "Griša je padel," je ponovila glasneje in se zgrozila, kaj govori. Saj to ni res. to ne more biti res. Neumnost, ne-lepa laž, strašne besede, ki jih ne sme ponoviti. Na deski števca se je zasvetila rdeča lučka. Raisa je skočila. "Jaz grem!" "To je v moji sobi," je odgovorila Marija z navadnim glasom in si naglo otrla obraz z mokro brisačo. Na hodniku jo je srečala bolničarka. "Številka sedem umira. Zelo se muči." a a • a a a a • a • a a a a a a a a a a • • a a • a a • a a • a • a a • a a • a a • • a a • PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA IA NOVO D*U*TVO NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA 99 Naročnina ta Zdraftcae Arftava dsvaemftl Cfcleaga) Ia Kanada ff.M aa leto; |S.H ta pel leta; $l.St sa tort leta; sa Ckleage Ia Cleere $7 51 ta celo leta; $3 75 ta pel leta; sa ta—tawtve M M Naslov sa list in tajnlltvo jo; 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Za trenutek je priprl veke. Napeti izraz je izginil iz obraza. Uganila je. Sklonila se je k nje mu in počasi, razločno povedala: "Naš rta pad se nadaljujev Danes smo spet napredovali za 20 km. Zavzeli smo več kot 100 naseljenih krajev." Obraz ranjenca se je zjasnil. Od vročine zameglene oči so pO-gledale zavestneje^ To je hotel. Prav to ga je mučilo. A čez hip so prsti spet začeli trgati odejo in oči so postale motne. Poslavljal se je. Pogrezal se je v brez-dno vročičnih sanj, v temno, žarko pustinjo. Ustnice so se spet zganile, a ujeti ni mogla niti enega zvoka. Nekaj je govoril sebi ali prividom, ki so se mu prikazovali na vročičnih poteh. Ustnice so se hitro, hitro premikale. Nenadoma se je Marija zavedla. da se njene ustnice tudi premikajo, da tudi ona kot v vročici šepeta eno besedo: Griša. Obvladala se je. Sicer pa, saj je bila halucinacija, privid, čuden sen, pomota. (Dalje prihodnjič.) Lindbergh so oglasil Prosluli Chas. A. Lindbergh, ki se je pred napadom na Pearl Harbor toliko trudil, da bi ta dežela ne šla v vojno proti Nemčiji, je po več letih spet stopil na javno pozorišče — sedaj kot ta-krat zopet proti Rusiji, dasi s drugo taktiko. Pridružil se je onim, ki praidjo, da ker nismo Hitlerju pustili premagati Stalina, bo sedaj-to naša naloga, če hočemo "varnost in mir". Kadar se spomnita svojcev v starem kraja, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.S5, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. Anton Zornik (Herminie Pa.) je nam poslal naročnino za Pro-letarca v Jugoslavijo ki jo je plačal naš prijatelj Andy Bartel. Naročil je tudi dva koledarja na isti naslov v starem kraju. • Dasi je bilo priporočano, da naj bi letošnji Družinski koledar v tiskarni znižali za kakih pet sto izvodov, bi ga nam že zmanjkalo, če bi to storili. Namreč ako bi ga tiskali kakih 50 manj kot v prejšnjem letu. Upravni odbor se je odločil, da naj poskusimo s prejšnjo številko. Naročila še zmerom prihajajo in tako upamo, da bo ostalo* tega letnika samo toliko kolikor ga potrebujemo za arhiv. Imenik naročnikov ter drugih prejemnikov Proletarca v Jugoslaviji se veča. In enako se mno-že naročila za pošiljanje koledarja v stari kraj. A. Lekšan, San Francisco, Calif. ,je poslal tri celoletne obnovitvene naročnine in popust pa je prispeval v tiskovni sklad. Ob enem je nam poročal o pripravah za prireditev slavnosti 25-let nice kluba Slovenija, ki se bo vršila v oktobru. In pa da ako imamo kako primerno igro v ta namen, da naj mu jo pošljemo. Bomo jim ustregli po svoji najboljši moči. ' Anten Jankovich, Cleveland, O., in Jacob Ambrosich, Moon Run, Pa., sta naročila nadaljne število izvodov Am. druž. koledarja. Jankovich v temu poročilu pravi med drugim: .. Pošljite mi še deset izvodov ... ker sem jih z veliko mu jo in brigo vse razprodal (op. ur. 318 izvodov ... bom skušal še te razpe-čati. In kar naročim pa obljubim, to tudi storim :.. Tudi jaz rečem, in z menoj sleherni drugi, ki je ta koledar čital, da je res užitka polna knjiga, vredna mnogo več kot pa ji je tiskana cena $1.50. Tako mi pravijo povsod, kjer srečujem odjemalce in čitatelje Koledarja." — Jankovich je ob tej priliki poslal tudi dve obnovitvi na list in pa $1 v tiskovni sklad, ki ga je prispeval John Sahar, st. Felix Strumbelj, Cleveland, je obnovil naročnino in poslal znesek v tiskovni sklad, v katerega so prispevali sledeči: Anton Janša $2; po dolarju Joseph Drobnich, Jos Sušnik, Frank Mramor, Frank Breskvar, Anton Česen in Jakob ftubelj. Joseph Germ iz Detroita piše: ".." pošiljam vam priloženo štiri dolarje—$3 za naročnino, dolar v tiskovni sklad. Proletarcu želim mnogo uspeha... v njegovih naporih za ustvaritev boljše svetovne uredbe... in v bojih navadnega človeka. — Pismo zaključuje: "Pozdrav vsem naročnikom Proletarca in Pro-svete. Vsak zaveden delavec bi NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o * potečeoi naročnini. Obnovite jo čim • vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. moral biti naročnik teh dveh listov. John Martinjak je tok spremenil. Dočim se mnogi naši ljudje izseljujejo v Kalifornijo, se je on s svojo soprogo vrnil iz nje nazaj v naše viharno, zakajeno mesto. Bila sta v Hollywoodu, Calif., sedaj pa začasno stanujeta pri svoji hčeri v bližnjem Doltonu <111. h Ko sta se vrnila, se je oglasil John Martinjak v našem uradu in izročil v tiskovni sqlad srebrn dolar, rekoč, da zlata v Kaliforniji ni našel, le nekaj srebra. Mary Oven se je oglasila pri nas ko se je vrnila z Joškom in hčerjo iz Mehike, nam povedala v naglici nekaj zanimivosti in pa izročila znesek za prodani Družinski koledar, ki ga je vzela tja. Tako torej gre ta knjiga v vse dežele, kjer je kdo, ki zna čitati slovensko. (Joško Oven je v tej številki obnovil svojo kolono. Je objavljena na starem prostoru na drugi strani.) Iz sprememb naslovov vidim, da se naši ljudje selijo sem in tja v čezdalje večjem številu. Nekateri, ker gredo za delom drugam, drugi, ker so si kupili hiše. tretji, ker so morali iz prejšnjega stanovanja v drugega itd. A se dobe tudi taki. ki si naslov spremene iz svojega stalnega doma v počitniški kraj. To je pred nekaj tedni storil Andrew Spolar. ki je šel s sinom v Hot Springs, Ark. Tudi nekaj drugih Slovencev iz Chicaga je odšlo tja. Seveda vsi le začasno. Sploh je med našimi rojaki nastala težnja po spremembah. Eni prodajajo svoja posestva in si kupujejo druga, bodisi na jugu. ali pa v predmestjih svojega bivšega stanovanja. Vedno pa nam sporoče spremembo naslova in to nas veseli, pa tudi pošto, ker imamo s takim sodelovanjem mi prihranek na času in stroških in enako tudi pošta. V Proletarčevem uradu smo bili minuli teden Še vedno zaposleni z razpošiljanjem koledarja ter drugih naših knjig, in pa seveda z listom, kar je rutinsko delo. Ta teden pa imamo še več posla s pripravami za koncert v prid Proletarca, ki se bo vršil v dvorani SNPJ v nedeljo 20. aprila. Torej se snidemo tam. Pridite vsi! Vsakega nekaj * Piše PAUL BERGER Zakaj so cerkve opremljene s strelovodom, ko se niti las ne skrivi brez božje volje? a a a Največja centrala vohunstva je v Vatikanu. • a a Streha poljske cerkve v La Sallu, 111., je pokrita s 'plehom', ki je bil naročen iz Nemčije in označen z znakom "Made in Germany", v resnici pa je bil tisti "pleh" narejen v tovarni komaj par blokov stran od cerkve. To so ga "teč", je rekel on- gavi Francelj. a «f a Tri gostilničarke iz Terbovelj se podajo na božjo pot na sv. Vi-šarje. V gostilni na Višarjih so bile postrežene s "kranjskimi klobasami", ki so bile zelo dobre, pa so gostilničarke vprašale gostilničarja, od kod on dobiva tako okusne klobase. "Iz Terbovelj," pojasni gostilničar. "Od katerega mesarja pa?" Povedal jim je, da jih dobi od Klemšeta. Vse tri gostilničarke so začele kar pri mizi "čez dajati" — Klemše je namreč bil šintar, torej konjederec. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST tfth STREET Tal. Crawford tSlt OFFICE HOURS: l:St U 4 P. N. (Except Wed . Sat. and Sun.) f:S6 ta 0:SS F. M. (Except Wed., Sat and Sun.) "" "M; Tal. Crai If aa — Can S7M Sprememba, ki je prišla v Jugoslaviji z zmago, je oplazila tega in onega. Papež bo v eni generaciji zgubil vse dohodke v Jugoslaviji. Kapitaliste in izkoriščevalce prirodnih bogastev in ljudi so enostavno nagnali iz države. In pa ubogi Petrček, kako neki si bo življenje delal, ker nič ne zna. Njegova plača je na leto znašala $800,000 v zlatu.kar pač niso nobene mački ne solze. Samo Hirohito ga je prekašal s plačo. • a a Pokojni illinoiski senator Hamilton Lewis je pred 35 leti na poljskem shodu v La Sallu prerokoval, da se bodo Slovani v doglednem času združili in da bo zavladalo blagostanje in mir na svetu. Mož se ni motil, a a a Nekateri priporočajo Združene države Evrope, jaz bi dodal še Združene države Afrike. Bilo bi pač nekaj manj vzrokov za vojno. • . Ali se v Angliji dani ali ne? a a a V Ameriki se mrači, to lahko še slepec opazi. a a a Temelj za ljubljanski nebotičnik so izkopali s parno lopato, čemu niso tisto lopato poslali na jug, da bi bila mirna Bosna? Farma na prodaj Proda se 40 akrov farma z vsemi poslopji in orodjem. Lahko kupite tudi samo farmo, ali le poslopja, ali pa vse skupaj. Pet akrov je zaraščen les. Poslopja so v dobrem stanju, gorka voda, furnes gor kota v hiši, kurilnici in garaži. Elektrika v hiši in vseh poslopjih. Preko farme teče mal potok. V nJemu so postrvi. Do jezera je le 20 minut hoda. Oddaljeno le 3 milje do mesta Ely. 2ivimo na tej farmi že nad 23 let. Zmerna cena. Prodamo vsled Starosti. Pridite osebno gledat ali pa pišite na naslov: John Teran, Rt. 1» Box IIS, Ely, Minnesota. j BARETINCIC & SOI: POGREBNI ZAVODI Tol. 20-301 JOHNSTOWN, PA. Neka 91 let stara ženica piše iz Ribnice svojemu sinu v Chicago; naj ji pošlje črne šoln-čke, da ji ne bo treba iti bosi v nebesa? a a a 2ivljenje je kot "ringelšpil" ali vrtiljak. Stari padajo z njega, novorojenčki se pa obesijo nanj. Perpetual motion. . a a a Bi še marsikaj napisal, pa urednik jamra, da primanjkuje prostora, jaz pa tudi nimam preveč časa, kajti pripraviti se je treba na veliko prireditev Proletarca 20. aprila, ki bo v dvorani SNPJ, spodaj in zgoraj. CIKASKI IN OKOLIŠKI SLOVENCI POZDRAVIMO CLEVELANDSKE ZORJANE! Chicago, III. — V nedeljo 20. aprila popoldne bodo na Prole-tarčevi priredbi v dvorani SNPJ peli pevci in pevke cleveland-skega zbora "Zarje". Kot poroča Andy Turkman — eden mlajših aktivnih članov Zarje v zadnji številki Proletarca, bo Zarja poslala oktet in z njimi pride še dodatno število Zarjanov. Peli bodo v oktetu, v četverospevu, tricetu, dvospevu in sole. Kadar Zarjani pojejo, dobi vsak posamezen udeleženec popolen duševen užitek. To vam garantira podpisani, ki sem imel čast prisostvovati Zarjinim koncertom osemnajst let. Ampak to ni vse, da Zarjani lepo po jo, pač pa ker je važno za napredni element je to, da so Zarjani steber najnaprednejšega, progresivnega gibanja v Clevelandu že zadnjih trideset let. Pevski zbor Zarja ni nikdar odklonil svoje sodelovanja, kadar je bila priredba v korist delavskega ali narodno-naprednega gibanja. Kadar se je šlo v korist Narodnih domov je Zarja sodelovala, v prid stavkarjem, na stotine nastopov je Zarja podala v korist naprednim društvom. Sodelovala je na različnih priredbah za podporo našim ljudem v stari domovini in darovala več stotakov iz svoje blagajne. Sodelovala je v prid Sansove politične akcije kakor tudi več kakor pred petindvajsetimi leti v prid JRZ, čigar smernice je v zadnji vojni jugoslovansko ljudstvo s krvjo pridobilo. Na kratko rečeno, Zarja je bila vedno pripravljena sodelovati in prispevati iz svoje blagajne za napredne narodne in delavske akcije. Cikaški in okoliški Slovenci in Slovenke pridite v nedeljo 20. aprila v dvorano SNPJ in po- V neki čikaski restavraciii zdravite U izraziti Progresivni V neki čikaski restavraciji slovenski zbor s tem, da servirajo manjše porcije tiste- lnitc *lv6iiorij SNPJ do mu, ki se izrazi, da nima časa. i „ v". \r . V Ameriki 1 imamo cigarete Old Gold, na Bližnjem vzhodu pa Oil Gold. zadnjega kotička. V programu bo sodeloval tudi moški pevski zbor France Prešeren in mladinski krožek SNPJ, kar bo program še bolj obogatelo. Razveseljivo je to, da so stara sovra-Za predsednika Zedinjenih $tva med naprednimi čikaikimi držav nameravajo uveljaviti sa- Slovenci v razsulu. "Sekirica" mo dva termina. Se eden termin ^ pokopana z nastopom zbora je preveč za rubber-stamp pred- France> Prešeren na Proletarče-sednika. Kaj pa senatorji, ki se|vi priredbi in napredni čikaški Slovenci lahko gledamo v obraz svetlejši bodočnosti na naprednem delavskem in narodno-kul-turnem polju. Če bo naša odkritosrčna in dobra volja obvladala, si bomo lahko v bližnji bo dočnosti zgraditi svoj narodni kulturni hram — Dom čikaikih Slovencev. Na veselo svidenje v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. J Louis Zorko. drže korita po 35 let in več? a a a Nekateri "okusni prigrizki" v naših listih so slani in neslani ali plehki, večina so jako neslani. a a a S tem, da je notranji tajnik K rug dal zapreti 518 premogo-rovov, je priznal krivdo grozne katastrofe v Centraliji, 111. a a a Nekoč sem vprašal neko Dolenjko, koliko borderjev ima. pa mi odgovori: "Tri Slovence in pa enega Štajerca." Well, Štajercev, Gorenjcev in Dolenjcev hvalabogu ni več — Slovenija je rešena. a a a Pride "grinar" dne 30. aprila v Ameriko in mu rečem: "Jutri bo pa 1. maja. V starem kraju smo vedno proslavljali Prvi maj." Odgovoril mi je: "Jutri bo v starem kraju 31. aprila, v Ameriki pa ne vem kako imate koledar urejen." Nisem vedel, da je kralj Aleksander nameraval posnemati Cesarja. ^ Človek s znanjem, a baet energije, je kakor lepo opremljena hiša, a brez stanovalcev. —John Sterling. Posluiajte vsako nedeljo prvo In naj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. cfo 10. uro dopoldne, postaja WG€5, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH BE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Td. MOHAWK 479? 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL t PROLETAREC SE TISKA PRI NAS HELP WANTED Help Wanted 20 MEN NEEDED--DAY AND NIGHT SHIFTS AS stock okdi:k pickers and helpers on GANG SLITTERS AND SHEARS A well equipped, clean, heated k tee I warehouse. 4? hours. Five day week. Time and one-half over 40 hours. Married men preferred. Apply Employment Office 8:30 A.M. to 5 P.M. Weekdays , 8: 10 to 12 Noon Saturday 1830 N. Kostner Avenue GIRLS AND WOMEN FOR LIGHT FACTORY WORK STEADY — GOOD PAY Excellent Working Conditions Apply at Once 14 NORTH PEORIA STREET STENO-TYPIST Will Consider Beginners — 5 Day Week — Attractive Starting Salary Pleasant Working Conditions — Permanent Position Apply Today Ramapo Ajax Division American Brake Shoe Co. 2303 S. BLUE ISLAND AVENUE SECRETARY - STENOGRAPHER EXPERIENCED OR WILL TRAIN INTELLIGENT BEGINNER PLEASANT WORKING CONDITIONS— SATISFACTORY SALARY 5 DAY WEEK Phone MOHawk 3324 Sfaughtefrfcouse Man Experienced in Beef and Slaughterhouse Work, Killing, Cutting, Skiiming, etc. S Hour Day. 5 h Day Week. TOp Wages. Steady. Write or Call Mr. C. 8. Miller Alpena Pocking Co. ALPENA, MICH. Wanted at Once • Experienced CEMENT FINISHERS for concrete slab and curb and gutter work. City and highway nv-ing. Full seasons work starting about May 1 Good Wages and Hours. For further intormation contact C. A. WAGNER CONSTRUCTION CO. 230 E. 8th St.. Sioux Falla. S. Dak. Inquiries Promptly Acknowledged NURSES! NURSES! ' We Need Nurses at Once Supervisor - Registered Nurses - Night Nurse - Undergraduates and Trained Aides. 8 hour duty—Good salaries and full maintenance— Permanent positions in modern 27 bed hospital—Enjoy your summer in pleasant city. 8 miles from Lake Michigan. Contact Mrs. Canell WATKRVUET HOSPITAL, WATERvLIET, MICUOAN SHOE WORKERS Our Production is Expanding and We Need the Following Experienced Shoe-Making Kelp Clicker Operators MACHINE OPERATORS FOR FITTING ROOM—PERFORATING AND II AN DM A KING MACH. OPERATORS Hand Lasters OPERATOR U. S. M. C. HEEL SLUGGER These jobs carry good pay rates. Hospitalisation group insurance and other company benefits. Best working conditions— Steadv work throughout the year— APPLY MR. BOBST PRIMA SHOE COMPANY 166 North Third Street Columbus. Oh)» M EN for Warehouse Work - No Experience Necessary i Steady Work • 85 Cents to Start - Increase in 30 Days - 40 Hour Week Time and H for Overtime Rome Cable Corp. 4S05 W. Grand PRODUCTION WORKERS Skilled and Unskilled Machine Operators NEEDED AT ONCE iV JJ. prop, oi terms. Price $22,500. easy ti Wm. C. BENDER S 330« W. North Ave. TRUCK REPAIR SHOP FOR SALE Stock and tools. Value $5.500 Will isel for $4,000. Well ostab. bus. Good customers YARDS 2565 WELD SHOP FOR SALE West Side; Job and contract. Sacrifice: $11,000. Ill health. BELMONT 6213 It Wovld Teacher: Now. Freddy, *hy does a polar bear wear a fur coat t" Preddy: "Oh-er, well I suppose hte would look funny in a tweed one!" • • • Logical Pat, a truck driver, stopped suddenly on the highway. The car behind crashed into the truck and Its owner sued the Irishman. "Why didn't you hold out your Hand/' tht judge asked Pat. "Well," he said indignantly, "if he couldn't see ths truck, how in hivin's name could he see my hand?" jSSL : - - • • • 1 " Right ' Now. Johnny," said the teaclier. "can you tell me what a hypocrite is?" ^Yes, Miss,'* replied Johnny to "School PROlfTAKiC PRESELJEVANJA NA PRIMORSKEM V ZNAMENJU POLITIČNIH BOJEV Reakcija vseh sort v V ameriškem tisku je bilo veliko vpitja o masni izselitvi oziroma izseljevanju .Italijanov iz Fulja. Neki italijanski časopis, omenjen v sledečem članku jih je vprašal: "Mar se čutite krivim. da ste bili fašisti, pa se se-j daj bojite Jugoslavije?" Primorsko vprašanje je na papirju za veliko četvorico sicer že rešeno, a v resnici bo vzelo še dolgo, predno bo spravljeno z dnevnega reda — ako sploh bo. Slovenski listi na Primorskem zelo hudujejo nad anglo- potujejo ti naši ljudje v Italijo z milijoni in se bodo vrnili v co-l>atah." Ta preprosta ženica je povedala globoko resnico. Iz "Zarjinega" kroga Cleveland, O. —- "Zarjani" se pripravljajo za pevsko turo v Chicago, 20. aprila, na priredbo v korist "Proletarca". Za ta izredni slučaj so si pevci izbrali Hiunizmu "po vsem svetu" so prilezle Iz skrivališč stare faši-naporlh za zanetttov stične struje na Japonskem in v . • imenu demokracije ter svobode fref/e svetovne VO /ne vprašale za dovoljenje vprizori- (Nadaiievanje • 1. strani.) ti prvega maja "protikomunisti-turški vladi, je pred kongresnim čne" demonstracije in vršiti odsekom nedavno izjavil, da ako | "protikomunistfčno" (protisobi bilo po njegovem*bi na Rusi- vjetsko) propagando svobodno jo nemudoma udaril.Dejal je, da kot so jo pred vojno, čez pet let bo samo kakih deset Sploh je delavsko gibanje na-cdstotkov Amerikancev še ži- Japonskem vsled reakcije, ki po-vih, ako Rusiji pustimo, da do seduje vladni aparat, že sedaj v takrat razvije atomsko silo ter težavah, v še večje pa pride, ako nas z njo pokonča. Raj še kot ji se mu bo metalo pod masko borbe zoper komunizem nove ovire. DDATIKTi^lli DADBl I/ Cl AlfCUlIl ivilišča so v letu 1944 porušile PKUIlVElVLIfll DUIvIA V JLUvENIJI angleške bombe ) Takoj po osvo- Spiftdl dr. Vitko Mutek ^1™ J* {bil° obnovljeno, izpo- .......... . -j > k polnjeno in znova opremljeno Jetika je bila že pred vojno v prav za prav koncentracijsko ta- j ^^ v Topol4ici in na Gul- Slovcniji sorazmerno še močno borisce, je jetika porastla *tiri-,niku Nfl novQ je bllo usta_ m m 1 » 1---a 1 -J . i. . L. 1 a m m. m** C? jb • ' I. Mtti 4 rt \m a • • r« 1» n L* M r« w /k/v o »a! _ I se to dopustiti—dajmo mi njo "ta izredne pesmi, pesmi borbe in|koj pokončati." Enako se radujejo fašisti v prerojenja domovine in pesmi i Ker je to govoril človek, ki je Španiji, ceš. mar ni tudi falanga trajne in neizčrpne lepote, ka-1 bil governer Pennsylvanije in zoper komunizem in ga v civilni ameriško diplomacijo. Smatra- tere P°neso 8 V Clevelan- diplomat v službi Rooseveltove vojni (s pomočjo Hitlerja in io da ie pravični rešitvi teija du Jih ie zbor že večkrat uspe- administracije, je naravno, da Mussolimjai porazila? vorašania sovražna in i>a da *no predstavil in predstavi jih v ga je citiral vsak časopis, da so In oglašajo se fašisti v Avstri-oodpira italijanske" težnje na- Chicagu 20. aprila. Porok temu mu kongresniki in senatorji pri- ji, v NemčijJ, de Gaulle v Fran-mesto da bi pomagala zavezni- so "brani zborovi pevci: Jose- sluhnilifin da so muireakcionar- ciji in fašisti v Italiji. phine Turk Jennie Fatur, Fr. J ni oglaševalci v radiu dali vso Kokal. Andy Turkman in drugi.! mogočo reklamo. Pri glasovirju bo, kot vedno. Enako kot Earle priporoča Edwin Poljšak. Ta priredba je William C. Bullitt, ki je bil Roo-namenjena našemu "Proletar- scveltov veleposlanik nekaj časa cu", za to pa vse zavedna para pri sovjetski vladi v Moskvi in na dan! potem pri kvizlinški Petainovi --vladi v Parizu. Bullitt smatra. fški Jugoslaviji. Omenjeni časopis pravi med drugim: Zapadni reakcionarji in njihovi italijanski hlapci se že dolgo zaganjajo v novo Jugoslavijo ter izkoriščajo vsako priliko, da bi jo oblatili. Zadnje čase je ta gonja zavzela obliko propagande za izselitev. Od Pulja pa tja gor do bovških hribov so izrabili vsako priliko, da bi prikazali novo Jugoslavijo v slabi luči in povzročili paniko ter množično iz (Nadaljevanje s 1. strani.) bodoča Avstrija in pa Nemčija toliko utrudili, da res potrebu- Zadnjo nedeljo je bil krst no- da se komunizma ne more pove Josephove Krabecove opere- končati drugače kot da steptamo pada Nemčija. To je po prebi valstvu poleg Rusije največja Nova Trumanova doktrina torej ne obeta dobrih posledic. KOMENTARJI razširjena ljudska bolezen Saj krat tako visoko, kakor pred voj je pred vojno umrlo v Sloveniji no. V čisto kmečkem okraju Slo- okrog 1500 ljudi letno za jetiko. venska Bistrica je porastla po Vsako leto pred vojno je povpre- dosedaj znanih podatkih vsaj čno bolehalo za jetiko okoli 8000 dvakrat. Le v industrijskih pre- Slovencev. Ni nam težko razu- delih, ki so jih okupatorji nujno __ meti takšnega stanja, če pomi- seveda rabili za sebe in so inorali \ ]Z^rtu7i'Rdeči 'križ sTovenV- slimo na neurejene socialne in zaradi tega vsaj malenkostno gospodarske prilike predvojne skrbeti zanje, ni opaziti dviga je- Jugoslavije in na težko življe- tike. nje, ki so ga morali po veliki ve- Slovenska ljudska oblast, pred- čini prenašati delovni ljudje. vsem pa zdravstvo se je v pol- Vojna je vprašanje jetike še nem obsegu takoj ob osvoboditvi bolj zaostrila. Nemški in itali- zavedalo važnosti vprašanja je- janski okupatorji niso hoteli slo- tike. Zaradi tega je posvetilo re- venski narod samo zasužnjiti, sevanju tega važnega ljudskega iih^denarjuTn '^obnem^etič-temveč so gaNhoteli iz tako vaz-! zdravstvenega vprašanja zelo nim Mn1kom i^njihovim dru- nega dela Evrope, kakor je Slo- mnogo naporov. žinam venija, enostavno odstraniti. V Predvsem ^ bili obnovljeni Cetudi je jetika zaradi strata namen so seposluzevali vse- vsi protituberkulozni dispanzer- §ne ^ , . ga mogočega. Omenim nr, samo ji. ki vodijo na terenu borbo z je- H y slJoveniji naJra£tla je množična preganjanja ubijanja tiko^ Danes se nahaja v Sloveniji, vendflr ^ na de,u ljud^0 talcev zatiranje, pošiljanje slo- že 22 projetičnih dispanzerjev, zdravstvo ki mu p^^jo vsi venskih ljudi na težka prisilna xi katerih ima vsak primeren ljud)e, da se zajezi Waval te strada1,« podobno. Slovenija, pa remgenski aparat in druge po- šJne ^orilke in slovensko ljud. ___________________„„*tud» Jugoslavija, ni samo krva-j trebi^ prij^mocke za ugoUvlja-|stvQ obvarujejo nevarnostiJ in jejo počitka. Najtrši oreh je kaj-1 vela na bojiščih, temveč se je iz- j njo jetike Cilj protijeticnih dts- ncsre- w jih jptika g premenila vsa v eno samo fron- panzerjev je, de vodijo kontrolo seb . ' r J to. Vsi pošteni Slovenci so v^to- nad vsemi prebivalci v svojem! . ............... . — novljeno in urejeno zdravilišče v Novem Celju. Pred vojno so imeli v zdraviliščih za jetiko v Sloveniji 550 bolniških postelj, danes jilv je že 820, Veliko pomoč borbi z jettko je je, ki je vsestransko podprl naše zdravstvo v tem važnem delu. Pomagal je opremiti zdravilišča za jetične, nudil je vsestransko podporo protituberkuloznim dispanzerjem in predvsem je pomagal z najrazličnejšimi podporami v dodatni prehrani, zdravi- te "Gospa Srafin". Podana je Sovjetsko zvezo. ------- «, -----_ . . bila v nabito polni Kominsky '___ M . dežela v Evropi in industrial v borbo proti okupatorjem delokrogu z ozirom na jetiko m pret/Sec/nifcoV bo/ dvorani po pevskem zboru ' Vo ^pper svari ^ najbolj razviu in ludi naj_ in izdajalcem, sovražniki so nad,da vsakogar, ki bi morebiti zbo- rreuMHinillUV ' katero je dirigiral kompo- Senator Pepper iz Floride, ki bolj dinamična. Ko si Nemčija T.: i, nTi T i. i• jan", katero je dirigiral kompo- •• Wij uummicna. ivu »i ni-muju selitev. V Pulju so brenkah m ZQr sam Krfibec Qn tud- velja za libcralca in pri reakcio- dobi svojo vlado, kar se nekega narodnostne strune, po Soški zborovodja Ustvaril je že nariih m sopotnika, svari pred dne mora zgoditi, na koga se bg dolini pa so se posluževali vseh tudj yeč h h lasbenih ščuvanjem ^ vojno. Tolmači, da klonila, oziroma kdo bo v nji mogočih lazi. Del italijanskega dcl To muzikalno delo pa je ^ se idej ne more poklati z oro- prevladoval: ali anglo-saški blok življa v Pulju je tej propagandi datn| nje u . 2bor "Vo- ijem, kajti tudi ako oznanjeval- au Rusj s svojim slovanskim izdajalcem vso Slovenijo izvajali zato brez-jlel, odpravijo takoj v zdravlje- prof/ cffOQIfl/l obziren teror. Cesar niso mogli nje. Zraven tega skrbijo v so- £ ■ s preganjanji, streljanji in mu- cialncm pogledu za jetične in'OfOZ UCMKQ cenji — so poiskusili na druge njihove družine in jim s pomočjo . Predsedni Truman je minuli načine, ki so bili bolj zvijačni. Hdečcga križa Slovenije poma-iteden časnikarjem, predstavni-niecov uspeh Zbor "Vo- zjem, icaju iuoi bko oznanjevai- aU Kusi s svojim slovanskim Predvsem so slovensko ljudstvo gajo. Vsi protijetični dispanzerji i kom korporacij in kongresni-nasedel in odhaja, toda mnogi ]"an""in drugi zastopniki čeških ®® idei "bije*- ideje iive dalje, blokom? In kaj pa Francozi ter pahnili v takšno stisko, da je za- so danes javne, ljudske zdrav-(kom poudaril, da je dežela na so se že razočarali. Ko so prišli R ^ nad yse . Ampak Pepper je sedaj vsled druge dežele? .. nn-1.-----J-1. -----A. I K- K— kampanje proti njemu v dnev- T M L js nem tisku, v radiu in kongresu Francija se boji Nemčije, pa že toliko« disk redi tiran, da nje- nai uka laka To i® na" gove besede v široki javnosti ravno' kaju <>d Je bila v . . več ne zaležejo. Ko je bil od kratki dobi ie dvakrat invadira- in socialnega zatiranja, ki je bilo stelj. V cilju, da se pridobijo, je Wallacea in drugih po ovinkih na in tudi v P1^4 voJni tesno zvezano z narodnim pre- zdravstvo predvsem začelo pri rasni vprafanja, če Zarja povabljen, da bi se on postavil j nje tepena, ako ji ne M prišel ;gan jan jem. „ ! vsaki javni bolnišnici urejati cd- v Toskano, so jim rekli domači- __ . J^* . ... , stili s priznanjem njegovih za- ni: "Gotovo ste fasisti, drugacs . ' . j*. ' f , KI1 ^ p^tonaUčna zapestnaura V predstavlja kako je ta bratsk. Zarjo je %regovoril in sprejem potrl naivneže, ki so ' J r ® nasedli hujskačem. Kdo je kriv vsega tega, je čela pešati njihova prirodna živ- stvene ustanove in ne več pri- ljenska odpornost. Cesar ni dose- vat ne institucije, kakor pred gel teror in ubijanje, naj bi izvr- vojno. šile bolezni, ki so morale biti Po računih se rabi za jetične nujna posledica gospodarskega v Sloveniji 1500 bolniških po- mu čestital Andy Turkman. Belshaw, civilni oficir ZVU, izjavil: "Čeprav je ZVU že pred več meseci pozvala italijansko vlado, naj ukrene vse potrebno, je ta vlada doslej samo govorila. ZVU hoče, da italijanska vlada preskrbi potrebne ladje itd." Ta izjava jasno kaže, čigava je glavna pobuda in kakšna je vloga ZVU. Tej nenehni propagandi so spočetka nasedli tudi nekateri Slovenci v Soški dolini, toda kmalu so se jim odprle oči. Sedaj po vsej Soški dolini nestrpno pričakujejo dan, ko bodo naši kraji priključeni k Jugoslaviji. Vsi se pripravljajo na ta veliki dan. Povsod se sestajajo, povsod živahno razpravljajo o na čelo gibanja za zgraditev tr^ skoro ves svet na pomoč. Kar Razumljivo je. da je predvsem nosno graditi poseben oddelek za tje stranke, je odgovoril, da tega Francija glede bodoče Nemčije jetika močno poskočila in da je jetične. V letošnjem letu bodo ti nikakor ne bo storil, dokler bo i®« da 56 nJen centralizem pridobila na obsegu. Od 21 pro- oddelki že vršili svojo dolžnost, demokratska stranka "liberal- °dpr*vi. Pruaijo razbije in Saar. tijetičnih dispanzerjev, ki so sta- Omeniti mo^am posebno lepega na" in nadaljevala po Roosevel- kJer 80 ogromna premogovna 1>. H pred vojno v borbi proti jetiki v Novem mestu, ki bo združen s tovih poteh. V resnici je ves "J*- enem, da se in ki so jih ustanovili idealni i preurejenim zgodovinskim gra- Rooseveltov "new deal" iz nje Porurje,- najvažnejši predel ljudje skoraj brez kakšne pod- dom Kamen in bo spadal med čisto iztrebljen Pepper sicer to ncn^kc industrije, izroči |>od pore tedanjih oblasti, sta ostala najmodernejše urejene bolniške /^lkji .t- urc*it?i ,z numiivinH v^ sam <*obro ve, a prihaja iz ©ne! kontrolo Združenih narodov, za- po letu 1941 v Sloveniji samo ustanove, hk^ nove« llwTXI najbolj konservativnih držav in to da se ne bo mogel spremeniti dispanzer v Ljubljani in Mari- V času okupacije je nekaj ča- i- "juST^T? tudi njemu se ^re za službo. Za- v municijski qonter, kakor se je boru Vse druge so okupatorji sa od obeh slovenskih zdravilišč to se prilagaja novi Trumanovi Hitlerjem in že prej. A so zaprli, dragoceno premoženje za jetiko samo zdravilišče v To- politiki in bo kretal z njo vred na ^"Ri interesi. Mo- predvsem rentgenske aparate t -polšici delalo. Zelo lepo in veliko na desno * jskva bi kajpada rada, da bi nova pa odvlekli. Posebno v velikih i zdravilišče na Golniku so Nemci Demokratski senator Eastland nem*ka vlada bila.^. mestih (Ljubljana in Maribor) izpremenili v splošno bolnišnico, iz države Miss se je tudi ogla- na> a " ameriški zapadni i ter v podeželskih krajih je jetika ' a privatno zdravilišče v Vurber V našem listu smo žeo-jobdrii pomladanski koncert, naj svetli 1 i delo raznih guvernerjev ^ tu pgjasnjeno—da ga ne bo. po Soški dolini, še bolj žarko luc Ne ^ ga pa 2ato ker zbor nj pa meče na vso to umazano go- mogel dobiti primerncga datu-njo članek, ki ga je objavil 24. | ma Zbor ^ je odločil, da pri-januarja "The Rome Daily ^ 6 julija piknik na rekrea. American" pod naslovom "Ita- cijski farmi SNPJ Pripravlja se lijansko mesto Pulj rajši izvrši tudi za konCert na Zahvalni dan. samomor. Članek je poln la- Zbor je prejel iz domovine ve. ži in natolcevanj in razkriva kakšno vlogo je rmela "nepri- materijala. katerega črpa in se stranska" ZVU v vsej tej zade- pridno uči Med raznimi novimi, vi. Dopisniku lista Johnu Me- ginijivimi pesmami je višek cklinu je angleški major T. S.. vseh _ »pesem 0 sevobodi", pesem, katera se lahko meri z vsem najlepšim kar je zbor kdaj pel. Zbor jo že dodobra obvlada in hrani za bodoče atrakcije. Kot je bilo že omenjeno, zbor si želi ojačanja. Sedaj je čas. da pridete in ojačite zbor. Kakšen pomen bodo imeli narodni domovi brez kulturnega udejstvo-vanja? Naselbina je dovolj v&J lika, da obdržimo to kar imamo. *———— . Brez dvoma eden naj post a v-nejših fantov naše soseske je "Zarjin" pevec Tony Perušek To dekleta ve^o še bolje. Tony se je okorajžil in z partnerjem odprl gostilno na 63. cesti, blizu SND. Upajmo, da bo imel tu vseh vprašanjih, ki bodo nastala vsaj toliko uspeha, kot jih ima v zvezi z osvoboditvijo. s svojimi nastopi. — Naša pevka Le redki so oni, ki se Jugosla-1 in odrska igralka Dorothy (Ski- del) Cicelic in njen soprog se pripravljata na odhod iz naselbine v Arizono. V zboru je bila Dorothy dobra in zanesljiva moč, ki jo bomo pogrešali. Leo Poljšak. Ako verujete v poslanstva, ki ga vrši "Preletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in shirajte prispevke v njegov tiskovni -klad! vije boje, in še od teh je večina le zapeljancev. Ti se pripravljajo na odhod. Koliko jih je? "Voce Libera" piše, da na tisoče, v resnici pa gre za manj kot 20 družin v vsakem okraju. Iz Kobarida odpotujejo trije trgovci, ki se boje za svoje milijončke. Neka žena jc nam dejala: "Po prvi svetovni vojni so prišli k nam nekateri fašisti v copatah in odšli z milijoni, sedaj pa od- Najbolj znamenita slovenska knjiga v Zed. državah je vsako leto 0 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1947 obmga 224 tirani. • < Ja vezan v platno. Stane $1.50. Za Jugoslavijo $1.65. NaroČila sprejema PROLETAREC CHICAGO 23, ILL. svetovni vojni prejšnji kordon sanitaire. Na Balkanu ga je an- sil v pomoč živčni vojni proti Rusiji z izjavo, da bivši podpredsednik Wallace služi s svojimi govori na Angleškem "tuji vladi" (Rusiji) in da se bi ga mo-. . tx. . . A ^ . ralo vsled teca ooklicati domov 8lo-amcnska *veza ie ustanovi-* iLRti P°K»cati domov N^m^ij« .sprijaznjena s Fran- namesto da se mu je izdalo potni . . . ' . 4 j . . list v škodo najboljših interesov ^ protisovjetska, pa bi za- naše dežele Jezi,a RusiJ° vzhodu Vse *** nase dezeie tohej tudi sedaj po starem, ka- Kako bos vodil boj proti ko- kor ^ je ^^ na mirovni kon. munizmu širom sveU, je rekel ferenci y Versailiesu. senator Eastland na naslov Tru-___ mana. "ko pa dopuščaš, da tvoj D A vaai/ai) bivši trgovski tajnik Wallace KALljKJVUK ruje za izstop Anglije iz anglo- (Nadaljevanje z 2. strani.) ameriške kooperacije (proti Ru- Evropo, to velja za nas vse. Ka- dar se meče na kocko življenje blok deluje, da bodoči Rajh po- močno porastla. V mestu'Ljub- gu so izpremenili v nacistično stane nekaj .takega med zapa- Ijani, ki je bilo v času okupacije vojaško šolo. (Stavbo tega zdra-dom in Rusijo, kot je bil po prvi potu v inflacijo, ako velebiznis nc zniža cen. Rekel jc, cfa so mu tovarnarji in veletrgovci obljubili ne samo ustaviti naraščanje cen temveč jih tudi znižati. Toda časniška agencija Associated Press, ki je največja v deželi, ugotavlja na podlagi svojih raziskovanj, da so znižanja cen redka in malenkostna. V resnici se cene v splošnem dvigajo. Na predsednikovo svarilo sc je oglasila tudi zveza industrial-cev (National Association of Manufacturers ) z argumentom, da so sedanje ekonomske negotovosti krive unije in pa vlada. Naj unije odnehajo z zahtevami za višje mezde, pa bo položaj stabiliziran, pravijo profitarji. Unije odgovarjajo, da so indu-strialnega nepokoja krive pro-fita lačne korporacije, kajti nji-hni dobički so sedaj večji kot kdaj prej. Lani so imele nad petnajst milijard čistega dobička. e e Chtap aai northern Illinois HH Rich in Educational and Cultural Advantages nji/ Rooseveltova politika opuščena Na vse take in slične kritike je Wallace odgovoril v angleškem radiu iz Londona 13. aprila, ob priliki druge obletnice Rooseveltove smrti. Dejal je, da Roosevelt je gladil nov svet in pred vsem mu je bilo za iztrebljenje pomanjkanja med narodi. A sedaj pa se gre zgolj za oljna milijonov in milijonov ljudi za petrolejske vrelce nekje v Iranu in Saudi Arabiji in to v imenu demokracije, je čas, da spregovori navaden človek. In tukaj, v naših eZdinjenih državah, je dovolj ljudi, ki verujejo, da tukaj ni povoda za vojno, ter da sovjetska Rusija in Zedinjenc _________drŽav« lahko live v miru ena polja v'Sredozemlju°ki jih po'se" ^1*« druge. Mogočni glas Hen- f 2301 S. LawndaU Avenue duje angleški ter ameriški kapitalizem s primesjo holandskega in francoskega kapitala. Dali bi Roosevelt vodil sedaj j drugačno politiko kot pa je Truman, je seveda le ugibanje. Kajti ob svoji smrti je tudi on bil že daleč na desni od svoje prvotne ncwdcalske politike, a bil je še zmerom za spravljivo sodelova- O se je zadnja žerjavica velikega čika-Skega požara leta 1871 spremenila v pepel, je bilo mesto v obupnem stanju. Imelo ni več drugega kot le vero v bodočnost. V razdobju od takrat se je tista vera izpolnila v polni meri. Ne samo da je mesto Chicago zraslo v in-dustrialnega velikana, ampak se je razvilo v veličino tudi na kulturnem in humanitarnem polju. Po vsem Chicagu in v severnem Illinoisu so univerze, tehnologične šole, znanstvene Institucije, prvovrstne šole, velike knjižnice, sloviti muzeji, ogromne bolnišnice in liceji za raziskavanje zdravstva. * Prebivalstvo tega kraja si lahko šteje v srečo, da ima vse te priložnosti na polju znanosti, kulture in zdravstva. Nekaj teh zavodov omenjamo spodaj: ryja Wallaceja, senatorja Pep-perja in nešteto drugih je dokaz. da kljub proti rdeči histeriji, katera tuli v časopisju in radiu, so še vedno trezni glasovi v tej deželi. In čas je, da tudi organizirano delavstvo spregovori svojo bjsedo. Naše gibanje Velika veselica z bogatiih pro-nje s Sovjetsko zvezo, dočim je gramom, katero prireja klub št. Trumanova sedanja politika za 1 JSZ v nedeljo 20. aprila v jed-čimostrejše diplomatične ter notini dvorani na Lawndale ave. ekonomske nastope proti Mo- je ena izmed prvih večjih po-skvi. mladanskih priredb. Kot je že Vsekako bi bilo bolje, če bi običaj, je še vedno bilo naše ob-rajše ostali pri Rooseveltovi! činstvo zadovoljno z našimi pri-vnanji politiki iz leU 1933, kot redbami, in bo tudi to pot, popa da sta se Truman in Attlee sebno ker bo gostovala soc Zar-pedala v taktiko, kakršno je v ja ki Clevelanda in bo pel naš Fultonu, v Misouriju, Winston (znani pevski zbor "Prešeren Htitnry in Chiiogo, One ttuHinn ww'on Muitum of Science ontilnduttrv fore-mott of Hi khtd In #»e world. marble bomo for 10,000 differoet ...... Al sa Fwfienwi nm • Fini oa# M U• r+produetog pofto-roma of the a#ort. Chicago Hittorhol Society, hlttory d romati rod in fbe fTKJOY 0*hit>ltt ChicerQO ArocJ*my of Sciences m boon-MM Lincoln Por«. Churchill zasnoval. a Radovan je fašistov Ker smo se borili prati fašizmu, fašizem pa proti "komunizmu" in "dekadentni kapitalistični demokraciji" (Hitlerjev izraz), je sedaj za našo diplomacijo marsikje položaj jako neugoden N. pr., kot je poročal po radiu prošlo nedeljo reporter CBS i« Tokia, je neprijeten za MacArthur jt1 na Japonskem. Po Tru-i napovedi vojne proti ko- In pa mladinski krožek SNPJ. Torej ni vzroka, čemu ne bi mogli napolniti dvorano do zadnjega kotička. Na svidenje v nedeljo 20. aprila. - Kadar se speaiMiite svojcev v starem kraju, pošljite jim lan ski in jyi letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letešnji $1.65, lanski $1.5$. Pošljite nam naslov in vsote, drugo izvršimo Znanost je pet, na kateri išče-relativna Mevlnfe FeiHvel. ie re§lee contain 10 mM- CNkojo Svtphoefi loondod let$91, tmdihoni m mum Greed Opere't bomo le Cbfeego, fbe 47 »toty OMc Opere Storvoci tofl, OH# efl6 i tata parki preserving historic Črto Modltal School« and batpl-toll maka oroo o to p rat.oreh cantor. Cerfleld fork flower Cootorvo-tary, lo'ff"' one roof. irookflold Zee. Aelmelt le • of- iaavtifal chwrchoi giro i obgioui Intpi roko* fo nil rr.^1% ai.., 1L...,|i Ctmfnf* Bfoonow* JrwlViw, topf wnrbi by fo Art leiflMe with WOrtfi § lo r ci r f Oy . _ _ i ar psnraini, \w - lofoi, focholcel la t*4 mrmm km Mm* »»ilnSiij loMroo^ Confer of the Werti Akpert • Wekerwmyt • Coo«rophlcol Cootor of U S fo^olotion . Oroof HnonSol Center • Tho "Of*«« Control Morhoi • food fr^anhf and froconhif Contor . Leader In Iron and Steel Monofoctvrln« • Oo^ lohor KoloMon« tocord > 2,500,000 Kfewoth of fower Cool Hotorvot • Oood Oovocnwon« « Oeed livin« • Oo^ Sorvlrot for Ton OoHon • oaai siw iiiiiiianio < Tro- i P* mm kfrrmalba. tommook*, with tir f TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT 140 Smri fWrier* Smwr. CAkarn I, fttmit-ntmtlAN+tpk /617 COMMONWEALTH EDISON COMPANY ■ mittštmmmmimmmm A Yugoslav Weekly Devoted to th» Interest off the Workers o OFFICIAL ORGAN OF J. $. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION O It O A N I Z A T I O N C O-O F I I A T I V I COMMONWEALTH NO. 2062. P«bli*M W—k\7 at 2301 5«. Lawodalo An. CHICAGO 23, ILL., April 1«, lt47. VOL. XLII. TWO SIDES OF HENRY FORD the march or laboe Henry Ford was the American people's image of itself. He was the personification of what Americans meant when they dreamed of limitloift opportunity. He was individualism in its extreme form. He was isolationism. He was the man with an idea, defying combinations of vested interest and the inertias of convention to win great personal fortune and public renown. He may not have been an anarchist (a court awarded him 6 cents in libel . damages for being called on), but he was close to it, in the sense that he placed reliance on individuals rather than on governments or social action. Henry Ford was also the foremost author of mass production—the inventor of the assembly lines which revolutionized industry and with it society. Thus he did as much as any man to * call into being a word in which his own intense individualism no longer provided the full answer to pressing problems of either the individual or society. One man's idea set in motion forces with which single men could no longer deal. Individualism created the need for far-ranging co-operation. Mr. Ford may have been the last of his kind.—The Chicago Sun. Why to Strenghten the Mortal Enemy By casting the decisive vote for the Lateran Treaty of 1929 the Italian Communists have written that relic of medievalism into the constitution of the Italian Republic. What has been gained by this bewildering move is difficult even to imagine. No one sup^ses, least of all the Vatican, that a Communist government wobW continue to tax the Italian people for the payment of clerical s&feries or that it would sanction compulsory religious education in public schools. The Holy See will therefore not abandon its implacable hostility to communism, or for that matter to any other form of socialism. It may also be doubted whether the turn-aobut will win any large nmber of votes for the Communist Party at the October elections, although Mr. del Vayo's analysis on page 388 suggests that this must have been one of its chief objectives. Signor Togliatti has vehemently denied any such«political move. But if we are to believe him, what is the explanation? Why have the Communists gone out of their way to strenghten their mortal enemy?—The Nation. What Amorican Peoplo Want Is React, And Prosperity in Real Democracy By Raymond F. Hofses, Editor, Reading Labor Advocate ^fibuli HUNPftCP M6MBSAS » TYPOGRAPHICAL ONlOl NlO.G WeW R6CEMT-lY Moistowp toR MfMBCPSHlP TW6 UN*») FIFTY YIAR*. wU/llJirl TWE U.«. MhI'1 ynp0a€°° '^trtTiiln ] R* Sultt - VOU* MAT GOHtOH- ( too*. *©* -THIS LABEL in ( MW*AY*X;ecr/. AUMOfl- L MAOCrtAT iS AWeu-MAt* MAT/ Social Security Now Social €tecurity, after ten year* of operation in the United States, is growing up but has not «yet readied the point where it can be taken for granted. Social security needs revision— it need* strengthening and broadening—and these will never be accomplished unless the combined power of fifteen million laboring men and women is exerted to accomplish those revisions. Secial security must some day be what it was intended to be — se curity. It cannot be security if the worker can look forward only U abaut $35 a month income upon retirement. It cannot be«security it the worker is not assured his widow will benefit continuously after his death even though their chil-' dren arc? grown; it can never be security if benefits in other directions are minmal. The worker is willing and ready-to double his contribution to the social security fund — if the employer will do likewise. But the employer packs too much of a wallop with our Congress to be compelled to increase his payments — too many congressmen owe theii election to business interests. It i» these recalcitrant congressmen whe must be brought to see the lighi from the workers' standpoint. CIO and AFL unions must re alize the need for action at thi* Congress. Let's have that action!— The Progressive Miner. President Truman's plan to stop the spread of Russian Communism in Europe and Asia by sending American money and . power to Greece and Turkey implies a choice that is bound to be distasteful to the intelligent small "d" democrats of this nation. If the plan is acted out the issue will be between a brand of American capitalist - imperialism, of a scope and character that certainly must clash with established popular concepts of American international policy and practice, and a totalitarian economy whose spreading power and influence threatens the very existence of the "way of life" to which the people of this nation have committed themselves, s On a strictly ideological level, 1, for one, don't like the prospect now any more than rtelished the position in which I found myself a few years ago when I'was asked to de- and power in Greece and Turkey will be only the beginning of many things that Americans don't like. An ever-growing military force and a constantly-increasing share of our national budget will have to be used to see the job through. The American people will be poorer, more controlled and more widely distrusted and disliked than at any time in the history of this nation.. And in the final showdown between the two systems war appears inevitable. Having described the conflict that Mr. Truman wants us to recognize and do something about, what have I to offer by way of avoiding it? To a capitalist America—nothing! Capitalism can not ignore the distasteful issue of totalitarian The Expensive Luxury of Government Every citizen is aware, more or less, that our federal gov't costs have been steadily mounting, reaching undreamed of heights in the makework bolstering of the bankrupt profit system in the depression and the war. The "outs ' of our two-party political system see to it that we are fully informed about th? depredations of the "ins.M What most people are not aware of. however, is the fact that the coats of gov't are steadily mounting on ALL,levels, from the municipal and county government, thru the state government, to J bomb on Russia the federal government. Senator Ferguson of Michigan drives this fact hove to us in a striking manner, by telling the American people that it costs them more to be governed than it costs them to eat. Fully one-third of the national income Is used to pay for this increasing governmental machinery (or bureaucracy, if you prefer ). The next time when you repeat that dangerous absurdity, "there ought to be a law," think of the cost as well as the futility of trying to fix the nation's troubles tall of which are basically economic* thru the machinery of the political government. Remember that out of every hour's effort on your job, you are working 20 minutes to pay for the luxury of t0o much government and only 40 minutes to pay for your own, and your family's other needs „ t And the costs of government are going up all the time. — The Cooperative Builder. YOU PREACH MADNESS, MR. EARLEI It took George H. Earle, Roose veit's former minister to Bulgarit. and Turkey, less than thirthy second.* to put on the worst performance of immorality and lunacy that has yet been played before public eye. Mr Earle told the House Com-irlttee that the United States ought economy for the reason that the cide whether I was for capitalist 1Uccess of totalitarianism must be "democracy" or Nazi totalitarian- j the death of capitalism. k"1 , Capitalism's workers get their My answer then, as I foresee that wages by producing surpluses for it must be under the Truman pro gram, was that I favored neither. the profits of an owning class. Capitalism's industries get their democratic Socialism which comes into conflict with the "free" com- I had and still have a plan for profits by selling surplus products -everywhere in the world. Capitalim's indispensable expan-petitive economy we are asked to 8ion depends upon the ability of preserve and also with the dictator- J the system to invest private profits with a fair degree of safety—everywhere in the ^vorld. Neither workers, nor industrial- ial collectivism with which a capitalist economy clashes. Viewed from a practical and realistic angle, the Truman pro- ists nor financiers can function un- gram must be disquieting to Americans who want nothing more than peace and the high level of prosperity which our econonmy» if der the rifles of capitalism where communism is the way of life. So it is that the spread of communism menaces the very existence of dedicated to that purpose, could capitalism. And so it must be that supply to everybody. , if we Americans are determined to For the use of American wealth J preserve the capitalist way of life we must fight the thing that will kill it. CHICAGO Sunday, April 20 at 3 P. M. SNPJ Hall CONCERT FOR Benefit of Proletarec FEATURING O.viand "Zarja" Sing." Mai• Chorus "Pr.i.r.n" R.rf.ct Cirel. 26 SNPJ JOSKO OVEN, Speaker RECEPTION AND DANCING AFTER PROGRAM TICKETS Sir It isn't true that the conflict that looms ahead will be between democracy and dictatorship; freedom and slavery. The fight will be between two hostile economies in which democracy will be of no greater concern than it is in Greece today and in which Individual freedom will be as foreign as ft is in Turkey. To be free, people must establish a way of life that fits with freedom. LOOKING AHEAD By Len Dm Caux immodiatelly. This is the jungle mind in operation. It can solve problems only by violence. Its instruments are the claw and the fang. If the Earle mentality wins, civilization is sure to lose. Even if the Earle mentality doesn't win. its mere expression .vets civilization back. This kind of callous indifference to the social values we have acquired since the days of the cave-man invites disaster. Intelligent men have learned from the lurid history of past wars that the road to. peace is not tLrough Armageddon. Like the cave-man, Mr. Earle is obsolete, even though he wants to use the power of twentieth century science. —The Call. Press m the United States and Britain Faces Court of Public Opinion Existence of Democracy Is at Stake; Solution Impossible So Long as a Few Men Have a Practical Monopoly For four years a commission, headed by Robert M. Hutchins, chancellor of the University of Chicago, has been studying the \merican press. The necessary money was provided by Henry t. Lucc, who became a multimillionaire through his handling of Time'' and other magazines. The commission decided to include in its inquiry radio, notion pictures and other methods of getting information to the public. It wound up its work and submitted a report, which in re-tranied language announces that the press, including radio and notion pictures, is in pretty bad shape and that those who aretn ontrol should do something to clean up the situation. At the same time, the British Labor government announced t had appointed a commission to look into the ownership and general conduct of the British press. So, we find the newspapers and their auxiliaries, the radio »nd moving pictures, facing the court of public opinion in the .wo greatest democracies the world has ever seen. • • • The leading papers in our country are devoting a lot of space io "interpretting" the Hutchins' report. They extract much com-fort from the suggestion that "we are not as bad as the press of K>me other nations,'' and that "some of the proposals made by rlutchins' commission would not accomplish much good." Both statements are rseasonably accurate, but the fact regains tha the Hutchins' report shows our newspapers, radio and noving pictures are controlled by a very small number of men ind that the rest of us have to accept what that handful of press moguls see fit to hand us. • * • LABOr has said before, and it repeats: It would be possible o assemble, within a week, in one small room in New York, the neq ywno control at least 80 per cent of the daily and Sunday circulation of our papers. We say a "small room" because it wouldn't be necessary to have more than 20 in attendance. If that isn't monopoly, then we š^re not quite sure of the meaning of the word. • "" However, what makes the situation more terrifying is that in that group of 20 men it would be diffipult, by the greatest stretch of the imagination, to find one who is a progressive, or who has any sympathy with men who work. Another terifying development is that these press monopolists are gradually fastening their grip on the radio. They have been aided by a subservient Federal Communications Commission. In spite of the fact that it has had some worthy members, the F. C. C.. for more than 20 years, has been the obedient tool of those who, for their personal gain, exploit our airways. A long drawn, piercing woman's ■ shriek awoke me I tumbled out of bed to hear a grim voice hissing. | "You .shall die!"' Then the very same shriek sounded through the house again. la bor-baiting magazine article. Some of the boys on the Hill and in the press never tire of playing the same record over and over again, and the same part of the same record always makes exactly I was at the banisters by now. the same headlines each time it is looking downr on little golden-| played, haired Shirley standing by the phonograph in her pajamas. She smiled up at me, the light of purest innocence shining from her blue eyes. "That's my favorite record," she said. Insulin To sufferers from diabetes this is the most important item in the paper. A dispatch from Germany reports that Scientists there have succeeded in procuring insulin, the only known specific cure for the disease, from fish bladders. Heretofore Insulin has been obtainable from the pancreas of mammals. If the average officeholder would work as hard for the voters as he did to persuade them to elect him, then nation's affairs would be much improved. — Anthon (la.) Herald. THE DAY before had been Shirley's reventh birthday. Among her gifts was a record of songs and music from tha opera, "Carmen." To our alarm, we found it included the episode of Carmen's murder by her jealous lover. We tried to distract Shirley's attention from It, but without success. The ' shriek fascinated her, wltheat alarming her la the least. Each chance she get thereafter she woald put the record on just for the shriek, playing that part over and over again, despite all oar objections. Not wanting to take away her birthday record, we consoled ourselves with the thought she would soon break Itr—until we discovered the record was made of unbreakable plastic? " ft to h SO OUR house has since resounded with Carmen's dying shriek, repeated so often that it has lost all terror and become Just an irritation to the ear-drums It has become like a Hearst press red-scare headline, Ilka another an-American committee "exposure," llko another blast against unions from the House labor committee, like another column by Pcgler, like another AMERICAN "free enterprise," the profit-system, "all we hold dear,'* have been threatened again and again over the years ""by the same "villian" under various aliases—the "socialistic New Deal," that man in the White House." the CIO "subversive. labor elements," "union excesses," etc. Each time comes the same phony shriek from the same hyperthroid prima donna. The record must certainly be of unbreakable plastic. It has been played so often without cracking. Particularly at election times, during wage movements or strikes and when anti-union legislation is pending, the same part of the same rocord la played over and over again with hardly a pause. * a t.—J. Foster,