December 2011 LctO 17 Številka 214 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Dežurni tel.: 031 851 240 * SREČNO 2012! Leto, kije pred nami, 60 zaznamovano z vekikjmi premiki v zgodovini čkoveštva, a decem6erje mesec vesefja in radodarnosti Mesta so osvetkjena, fioteki va6ijo. X O . ★ :—- f' . * ___,_ ' r . V V /Z »/N? f H' ,!Sh ; *= ;-sn ;iS \>A 1 1 ’ 11 fti Silvestrovanje na Tartinijevem trgu. 7 j \ ] v ’ ^,® : .™-: C fF. '...2-. • C 4 -,l " " l ^ -f « Ognjemet v (Portorožu 1. januarja 0618. uri. Efajlepše okrašen parl^v Izoli. 5. praznik Sv. Lucije V Trgovsko poslovnem centru (TPC) v Luciji bo v soboto, 17. 12. 2011, v organizaciji KS Lucija že peto praznovanje Sv. Lucije. Joras uspel v tožbi zoper Urbana Cerarja Sodišče je s sklepom o izvršbi omogočilo Jorasu pot do odškodnine 43 tisoč evrov zaradi izlivanja meteornih voda s sosedovega zemljišča na parcele okoli njegove hiše, ki jih ima v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. ©QflD@[kO(o][o) Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net o/fcsiri/LErv odca^tE/ Vsem iskreno voščim vesele božične in novoletne praznike. Želim vam lepo in prijetno praznovanje v krogu vaših najdražjih. Naj vam novo leto prinese obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Oživljena lepotica stran 3 Benečanka Ni scenarija za razpad ^eIm/e/e , EEEadcneV ‘-z? c-EEEatZtiE/ A tutti voi porgo i miei piu sinceri auguri di Buon Natale e Capodanno. Vi auguro di trascorrere serenamente queste meravigliose feste, circondati da persone a voi čare. ' 4, .^0' Canno nuovo vi porti salute, felicita e tante soddisfazioni personali. ** m Občima piram COMUME Dl F1RAMO Župan Občine Piran evra Na evropskem vrhu v Bruslju so govorili o katastrofalni podražitvi dolgov članic in sankcijah zoper članice evrske skupine, ki imajo že skupaj 8 tisoč milijard evrov javnega dolga ter o poenotenju fiskalne (davčne) politike. Morebitni razpad evra je kljub katastrofalnemu stanju za zdaj izključen. www.nlb.si BANKA KOPER ^ irawC yUdawo Ha&rzj. December 2011 primorski u*r’p (SW‘\MM7W\MSW (SWVMMRSK^SW (SW\MMRMMSW (SWtMM7WQ^SW čUmrmMrnmfffm Berlin Evro že pod skrbnim dežnikom Potem ko je dolžniška kriza zajela tudi nekatere najmočnejše članice evrske skupine (na primer Italijo, zelo blizu pa naj bi bila tudi Madžarska), nastaja upravičen strah kaj bo s skupno evropsko valuto evrom in kdo jo bo rešil morebitnega propada. Nekakšna zagotovila prihajajo celo iz ZDA, kar pa je treba vzeti z veliko rezervo. O reševanju skupne valute evra se trdo pogajajo tako v Berlinu kot tudi v Bruslju. Po najnovejših informacijah bi lahko države, ki so močno zabredle v javne dolgove, računale na 30-odstotni odpis terjatev. V začasnem evropskem skladu za pomoč državam v finančni krizi naj bi se nabralo okoli 440 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa naj bi Italiji, ki ima okoli 1900 milijard evrov javnega dolga, zagotovil vsaj za 600 milijard evrov posojil. Iz tega izhaja, da bi EU za trenutno reševanje držav z javnim dolgom, zlasti tudi Grčije, potrebovala vsaj dobro milijardo evrov in da bo reševanje evra trajalo kar nekaj let. Javni dolg EU članic znaša namreč blizu 8 tisoč milijard evrov! Bruselj Belgija ima novo vlado Po letu in pol brezvladja, kar naj bi bil celo svetovni rekord, so se stranke končno poenotile glede oblikovanja koalicije, v kateri so Liberalna stranka, Krščanski demokrati, in Socialisti. Zunaj koalicije so po napovedih ostali Flamski nacionalisti. Zanimivo, daje Belgija medtem funkcionirala skorajda nemoteno. Moskva Vsi za Putina V Ruski federaciji tako rekoč že potekajo priprave na predsedniške volitve, ki bodo verjetno 5. marca 2012. Uradni kandidat za predsednika je sedanji premier Vladimir Putin, ki gaje na konvenciji stranke konec novembra podprlo članstvo brez enega glasu proti. Berlin Nemčija uspešna izvoznica vojaške opreme Kot je poročala nemška ilustrirana revija Der Spiegel so nemške firme v letu 2010 izvozile za 2 milijardi evrov vojaške opreme, kar je za približno 950 milijonov več kot v letu 2009. Ne poročajo kdo je to orožje kupoval. VVashington V ZDA o evropski dolžniški krizi Predsednik ZDA Barack Obama je 28. novembra 2011 v Beli hiši gostil visoke predstavnike EU. Glavna tema razgovora je bila globalna finančna kriza, ob tem pa tudi evropska dolžniška kriza, ki je nastala takoj potem, ko je v ZDA (na znamenitem Wall Streetu) jeseni leta 2007 izbruhnila tako imenovana nepremičninska kriza, ko je propadlo kar nekaj bank velikank. Ničvredne vrednostne papirje (kar se je izkazalo že leto pozneje) so na veliko kupovale tudi evropske banke. Hkrati je hitro naraščal javni dolg držav v Evropi in v ZDA, kopičili pa so se tudi dolgovi realnega sektorja, torej gospodarstva, ki vse težje prihaja do novih bančnih posojil. Kratkoročna posojila se v zadnjem času spreminjajo v dolgoročna. Ni veliko novih investicij. Javni dolg ZDA znaša okoli 14 tisoč milijard dolarjev, javni dolg članic EU (27) pa nekaj manj kot 8 milijard evrov. Vse večji problem, ki ga vidijo finančniki, so tudi svetovna medvalutna razmerja dolar: evro na eni in dolar:RMB (juan) na drugi strani, kar posledično vpliva na izvoz blaga in storitev. Zagreb - Hrvaška dobila vlado Volitve v Sabor na Hrvaškem so bile 4. decembra, kot v Sloveniji. Hrvaška je 14. decembra že dobila mandatarja - predsednik stranke Kukuriku Ivo Milovanovič, v Sloveniji pa še na veliko usklajujemo. Seja Hrvaškega sabora, na katerem bodo potrdili vlado, bo prihodnji teden. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski uMp Ustanovitelj in izdajatelj: V.d. odgovorne urednice: Adrijana Krajnc Vasovič Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, te!efax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: S159225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. Ust RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Nacizem še živi! V nemškem mestu Heilbronn so „nazi-killerji“ ustrelili mlado policistko. Mlada 22-letna policistka Michele Kiesewetter je morala umreti, ker naj bi poznala nekatere neonaciste - ki naj bi operirali v tamkajšnjem kraju in bili odgovorni za najmanj tri zločinska dajanja znotraj svojih vrst. Njihove žrtve, poleg mlade policistke, kije sprejela težko nalogo odkrivanja tovrstnih zločinov, so bili še trije mladi moški. Časopis navaja med drugim, da naj bi se neonacisti pobili kar med seboj, da gre za pravo 12 - ali več člansko morilsko bando, ki jo povezujejo z neonacizmom, pa tudi z drugimi delikti kot so sežiganje avtomobilov, bančni ropi in podobno. Policija je poostrila ukrepe. Nacizem je v Nemčiji z ustavnim zakonom prepovedan. V Evropi še primeri suženjstva! Nekateri se še spomnijo suženjstva Nataše Kampuš v Avstriji, kaže pa da to le ni bil edini primer v omikani Evropi. Neki brutalni zakonski par iz Hassmersheima (Nemčija) se je moral zagovarjati na sodišču zaradi terorja nad 21-letnim dekletom, kije v devetih mesecih moralo skozi pravi pekel. Kot poroča časopis Bild sta nasilna zakonca dekle trpinčila in protipravno zadrževala v hiši v Hassmersheimu. Udarci, trpinčenja, telesne poškodbe so bile na dnevnem redu. Žrtev je, kot navaja časopis, marca 2010 spoznala 15-letnega sina obtoženega, od takrat pa ni smela več zapustiti hiše. Spati je smela le sede. Morala je čistiti, kuhati, pospravljati, zakonca pa sta se nad njo dobesedno izživljala. Pišejo tudi o seksualnem izkoriščanju. Nesrečnemu dekletu je šele po devetih mesecih suženjstva uspelo pobegniti skozi odprto okno. Tožilstvo: „Dekle je bilo obravnavano kot sužnja1*. Zakoncema grozi 15-letna zaporna kazen. Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012 Ponudili bodo okoli 400 raznih prireditev. Prva že 11. januarja. Premalo zagotovljenih sredstev in grožnja z odstopom. Maribor in partnerska mesta Murska Sobota, Velenje, Ptuj, Novo mesto in Slovenk Gradec, že vabijo na prireditve, ko se jih bo na številnih krajih skozi vse leto 2012 zvrstilo kar okoli 400! Otvoritveni vikend EPK bo 14. in 15. januarja 2012. Tri dni prej, 11. januarja, bo v Mariboru scenski koncert Carmina Slovenica, na Ptuju pa bo od 11. do 21 kurentovanje -festival umetnosti in dediščine. ..Evropska prestolnica kulture je več kot samo projekt**, je zapisal programski direktor Mitja Čander, ki je zaradi pomanjkanja sredstev zagrozil celo z odstopom. Cilj vseh je pokazati model evropsko zanimive kulture z vidika majhnega slovenskega mesta. Svet EU za izobraževanje, mladino in kulturo je imenoval Maribor s partnerskimi mesti in Guimaraes za Evropsko prestolnico kulture na svoji seji 11. in 12. maja 2009 v Bruslju. V Mariboru so ustanovili poseben Zavod 2012, projekt pa razvija več kot 100 strokovnjakov. Slovenska ljudska stranka Zahvaljujemo se vsem volivkam in volivcem, ki ste v nedeljo, 4. decembra 2011, na predčasnih volitvah v DZ oddali svoj glas za Slovensko ljudsko stranko in za našega kandidata za poslanca v volilnem okraju Piran. Ponosni, ker smo vpiranskem volilnem okraju v primerjavi z volitvami 2008 prejeli 28% več glasov, v štirih volilnih okrajih v Slovenski Istri pa kar 59,76 odstotka več. Storili bomo vse za uresničevanje našega programa. SLS Piran | Predsednica: l Dr. Duša Kernel Umek 1 Morda niste vedeli - da znaša BDP vseh članic EU okoli 14 tisoč milijard evrov in da ob tem znaša javni dolg članic okoli 7.900 milijard evrov. - da naj bi znašal proračun EU za leto 2012 nekaj manj kot 1000 milijard evrov. - da je nemški zvezni parlament (Bundestag) konec novembra potrdil letni državni proračun v višini 304 milijarde evrov in da bo morala država samo za obresti odšteti okoli 36 milijard evrov ter da bo verjetno tudi Nemčija morala začeti izdajati državne evrske obveznice. - da so največ grških državnih obveznic odkupile prav nemške in francoske komercialne banke, ki morajo odpisati 40% terjatev, bodo pa jih dokapitalizirali z denaijem članic evro skupine. - da so ameriške komercialne banke skrivnostno posojale denar Grčiji z namenom oslabitve evra, ki je konkurenčna valuta dolarju, Grčija pa Evropski centralni banki (ECB) ni pošiljala točnih podatkov o njenem javnem dolgu, ki je v začetku leta 2011 znašal 350 milijard evrov. - da bo Italija, katere javni dolg znaša kar 1.900 milijard evrov, poskušala sanirati brez finančne pomoči EU. - da je Madžarska med prvimi socialističnimi državam nekdanjega vzhodnega boka na široko odprla vrata tujemu kapitalu. Kljub prihodu okoli 40 multinacionalk ni dosegla napovedanega gospodarskega razcveta in bo morala zaprositi za zunanjo finančno pomoč. - da znaša javni dolg ZD 14 tisoč milijard dolarjev. - da znaša zunanjetrgovinski presežek Kitajske 1.600 milijard dolarjev. Resnica o Patrii Janša dobil tožbo na prvi stopnji Zgodba o poslih s finsko Patrio je dobila prvi epilog. Dobra tri leta po predvajanju oddaje Resnica o Patrii, s katero je finski novinar Magnus Berglund označil „J“ (Janeza Janšo?), češ da naj bi ga kot takratnega predsednika slovenske vlade podkupila Patria, dobiva prve obrise. Ljubljansko okrožno sodišče je v tej zadevi ugotovilo, da Janša ni kriv ter da mu pripada odškodnina 21.500 evrov. Janša je večkrat tudi poudaril, da je zaradi po njegovem izmišljene afere njegova stranka SDS pred tremi leti izgubila volitve. Finska televizija YLE in trije slovenski mediji pa morajo objaviti umik objave. Sodba še ni pravnomočna. Pritožniki okrajnemu sodišču očitajo, da ni zaslišalo toženih oseb in prič. Pa še res je Zaselki so naši! Vir blaginje občine Piran so naravne znamenitosti in verjetno tudi njena zgodovinska celovitost, ki sega čez Dragonjo. Pri branju svežih podatkov o geografski legi občine Piran namreč zasledimo, da v njeno območje sodijo tudi naselja Bužini, Mlini, Škodelin in Skrile. Problem je le v tem, da so ista naselja vpisana tudi v zemljiški knjigi Občine Buje. O Sv. Luciji God Sv. Lucije praznuje krščanstvo 13. decembra. Njej je posvečena tudi lucijska cerkvica. Ta dan po Julijanskem koledarju sovpada z najkrajšim dnevom v letu. Ljudska vera je povezala ugaslo luč njenih oslepljenih oči z ustrezno dolgo nočjo zimskega sončnega obrata. Sv. Lucija je bila mučena in usmrčena. Živela je v Sirakuzi na Siciliji, v času cesarja Dioklecijana, to je ob koncu 3. in v začetku 4. stoletja. Bila je iz plemiške družine in zaročena. Ko je romala v Catanio na grob svete Agate, da bi izprosila zdravje bolni materi, se ji je prikazala svetnica in ji napovedala mučeniško smrt. Po vrnitvi je razdrla zaroko in razdala vse svoje imetje. Užaljeni zaročenec jo e zatožil, da je kristjanka, kar je bilo takrat smrtno prepovedano. Lucijo so najprej mučili, da bi se odpovedala krščanstvu, in ker tega ni hotela storiti, so jo usmrtili. Legenda tudi pravi, da si je iztaknila oči. Pred smrtjo je še utegnila sprejeti sv. Evharistijo, napovedati skorajšnjo smrt cesarja Dioklecijana in konec preganjanja kristjanov. Krščanstvo je postalo dovoljena veroizpoved leta 312 in Kristjani so se od takrat naprej smeli tudi javno zbirati. Čaščenje mučenke se je hitro širilo. Izpričano je že v 5. stoletju. Sveto Lucijo tako že od 14. stoletja upodabljajo s pladnjem, na katerem ležita dve očesi. Po večerni Sveti maši 13. decembra v cerkvici Sv. Lucije je bila velika procesija z lučkami od cerkvice do lokacije za novo cerkev ob vznožju polotoka Seča med Supermarketom Mercator in Centrom za starejše občane Lucija. Procesije z lučkami se je udeležila množica okoli 200 ljudi, lucijski in portoroški župnik Janez Kavčič pa je mesto, kjer bo nekoč stala cerkev, blagoslovil. Kdaj bodo lahko cerkev zgradili nam ni mogel povedati, dejal pa je, da arhitektka Pustoslemškova že pripravlja dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Parcele, na katerih bo stala velika dvoladijska cerkev z veliko dvorano za srečanja, so odkupljene, primanjkuje pa jim denar za gradnjo. Župnija je za odkup parcel in dokumentacijo doslej plačala že okoli pol milijona evrov. Srčno upajo, da jim bodo verniki, krajani Lucije, sponzorji in drugi priskočili na pomoč. Tako bi lahko cerkev blagoslovili že leta 2014. Program 5. praznika Sv. Lucije V Trgovsko poslovnem centru (TPC) v Luciji bo v soboto, 17. 12.2011, v organizaciji KS Lucija že peto praznovanje Sv. Lucije. Nekoč se je kraj imenoval Santa Lucia, po katerem nosi ime tudi cerkvica. Program v TPC se bo začel že ob 10. uri dopoldne s predstavitvijo društev, kmečke ponudbe na stojnicah in predstavami za otroke. Ob 15. uri bodo pri tržnici nasproti TPC odprli zimsko drsališče. Ob 16. uri bo v TPC revija najboljših skečev, ob 17. uri bo Tombola alla Piranese z Ondino Luša, ob 18.30 sledi pogostitev krajanov z bobiči v Istrski kantini. Ob 19.30 bosta krajanke in krajane KS Lucija pozdravila predsednik Sveta KS Lucija Franko Fičur in župan Občine Piran Peter Bossman. Sledilo bo posvetilo župnika Janeza Kavčiča prazniku Sv. Lucije. Predsednik Sveta KS Lucija Franko Fičur in podpredsednica Andreja Humar Fatorič bosta nato zaslužnim krajanom, ustanovam in društvom podelila priznanja. V cerkvici Sv. Lucije so bile tudi Svete maše. V torek, 13. 12. zvečer je bila procesija z lučkami od cerkvice do nove lokacije za lucijsko cerkev ob vznožju Seče pri Centru za starejše občane Lucija._____________________ Bo Lucija nekoč ponovno Sveta Lucija? Prizadevanja o spremembi krajevnega imena Lucij v Sv. Lucijo so znana že nekaj časa. Spodbudil jih je nekdanji predsednik Sveta KS Gašpar Gašpar Mišič, a takrat še brez uspeha. rojstva!), Prvomajski trg z vodnjakom iz leta 1776, stolna cerkev Sv. Jurija, zavetnika Pirana (praznovanje 23. aprila), sodna palača iz leta 1879, mestno obzidje iz 15. stoletja, ki je ščitilo ožji del mesta (do današnje občinske palače), ki so ga postopoma širili, znamenita palača Pomorski muzej Sergeja Mašere, Punta s svetilnikom... Oživljena lepotica Benečanka V Piranu so v soboto, 10. decembra 2011, v večernih urah odprli gornje nadstropje Benečanke, ene najbolj znamenitih hiš na Tartinijevem trgu, piranski biser beneške gotike iz 15. stoletja, ki bo poslej lahko občudovan tudi z očmi obiskovalcev v notranjih prostorih, za kar bo po pogodbi z Občino Piran vsaj tri leta skrbelo piransko društvo Čikole Čakole, katerega predsednica je Gordana Mlakar. Okoli deset ponudnikov si prizadeva, da bi zaživela tudi ulica IX. korpusa (nekoč imenovana Carera grande), ki vodi do stolnice Sv. Jurija. Številni turisti lahko v mestu uživajo v lepotah. Gostinska ponudba je dobra, o trgovski pa bi se dalo veliko razpravljati. Na pročelju Benečanke je tudi plošča z vklesanim napisom Lasa pur dir (Pusti, naj govorijo). Bogat trgovec se je zaljubil v preprosto lepo Pirančanko in ji dal postaviti to rdečo hišo. Zlobni jeziki so bili polni pouličnih komentarjev, odgovoril pa jim je z napisom „naj kar govorijo11. Tako zlobnih jezikov v Piranu od 15. stoletja dalje ni več! Sicer pa ima mesto Piran kar nekaj svojih arhitekturnih biserov; znameniti Tartinijev trg s spomenikom Giuseppu Tartiniju, rojenemu v Piranu leta 1692 (leta 2012 bo 320-letnica njegovega 4 December 2011 M. primorski uMp V Poreču zadovoljni z letošnjim turističnim obiskom V Poreču so do konca oktobra letos zabeležili 2,8 milijona turističnih prenočitev ali 9% več kot v desetih mesecih lani. Prenočitev slovenskih gostov je bilo 11 % več. Manjša poraba. Poreške ulice so bile ob našem obisku 25. novembra skorajda prazne, večina gostinskih lokalov pa je pozimi zaprtih. Na fotografiji je ulica Decumanus, ki je hranila ime iz časa rimske kolonije Parentium. Spoštovani naročniki, dragi bralci! Po 17. letih uspešnega izhajanja in objavljeni množici 9.180 člankov in koristnih informacij, se od vas poslavljamo v tiskani obliki in Primorski utrip boste lahko od januarja 2012 prebirali na www.primorski-utrip.si (brezplačno). Želimo vam SREČNO 2012 V Piranu o spremembi odlokov in zamenjavi zemljišč V Poreču so od 1. januarja do 31. oktobra 2011 našteli 2.830.111 turističnih prenočitev tujih in domačih gostov ali 9% več kot v enakih mesecih 2010. Med najmnožičnejšimi gosti so Nemci, Avstrijci, Slovenci, Rusi in Italijani. Največji obisk gostov beležijo v štirih poletnih mesecih. Prenočitev gostov iz Slovenije je bilo 298.235 ali kar 11 odstotkov več! V poreškem Turističnem informativnem centru so z letošnjim turističnim obiskom zadovoljni, gostinci pa negodujejo zaradi vse večje varčnosti turistov in manjše poraba. Mesto šteje okoli 17.000 prebivalcev. Večina se jih ukvarja z gostinsko in turistično ponudbo, nešteto je malih trgovin, zlatarn, prodajaln spominkov... V poletnih mesecih v Poreču prebiva tudi po 70.000 turistov ali štiri krat več kot je stalnih prebivalcev. Mediteransko mesto Poreč je te dni v znamenju komentiranja rezultatov državnozborskih volitev (bile so 4. decembra) in priprav na novoletno praznovanje. V poreški luki je zasidran in čaka na novo sezono tudi znameniti Prince of Venice. FOTO: FK-Primorski utrip. Neuradni končni izid predčasnih volitev v DZ RS, 4. 12. 2011 Glasovalo: 1.121.573 volivcev Volilna udeležba: 65,6 % Za glasove volivk in volivcev seje potegovalo 20 strank in list. Volilni prag 4% je preseglo 7 strank, ki so se tudi uvrstile v Državni zbor. Oceno, da se bo v DZ uvrstilo 7 strank smo v Primorskem utripu objavili že oktobra. Stranka Število glasov Odstotek Pozitivna Slovenija 314.273 SDS 288.719 SD 115.952 Državljanska lista Virant 92.282 DeSUS 76.853 SLS 75.311 NSi 53.758 28,51 % 26,19% 10,52% 8,37 % 6,97 % 6,83 % 4,88 % V Državni zbor se ni uvrstilo 13 strank in list: SNS, LDS, TRS, SMS-Zeleni Slovenije, Zares, DSD, Zeleni Slovenije, Gibanje za Slovenijo, SEM-SI, Naprej Slovenija, SSN, Humana Slovenija, Akcije, ki so skupaj prejele 85.108 glasov. Največ glasov onih, ki se niso prebile v DZ (19.786 ali 1,8%), je prejela SNS Zmaga Jelinčiča - Plemenitega, najmanj pa Akcije (212 ali 0,02%). Verjetna koalicija: Pozitivna Slovenija..............28 Socialni demokrati.............. 10 Lista Gregorja Viranta........... 8 DeSUS............................ 6 52 ................2 Piranski župan Peter Bossman za torek,20. december, sklicujeS. redno sejo občinskega sveta, na kateri bodo občinske svetnice in svetniki odločali o predlogih sprememb in dopolnil kar sedmih odlokov, večina po skraj šanem postopku. Pod točko 9 bodo glasovali o predlogu odloka o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v občini Piran, zanimive pa bi znale biti točke 10, 11 in 12. Gre za predlog sporazumne rešitve denacionalizacije zemljišč na zahtevo Župnije Marijinega prikazanja v Strunjanu, saj bi tam radi to precej zapleteno vprašanje rešili še pred velikim praznikom prihodnje poletje; 500 - letnico Marijinega prikazanja v Strunjanu. Pod točko 11 bodo razpravljali in določili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pod točko 12 pa bo župan Bossman seznanil občinski svet o dosedanjih aktivnostih Občine Piran glede namere o pridružitvi za prevzem družbe Casino Portorož, d.d., katere manjši lastnik je Občina Piran. Pod točko 13 - Kadrovske zadeve -bodo podali tudi informacijo ali kaže glede na to, daje bil profesionalni podžupan Gašpar Gašpar Mišič izvoljen na listi Pozitivna Slovenija Zorana Jankoviča za poslanca v DZ, glede na nezdružljivost funkcije, imenovati novega profesionalnega podžupana, ali pa bi kazalo imeti le dva podžupana (Meira Hot in Bruno Fonda) in privarčevati nekaj občinskih proračunskih sredstev? Od 9. decembra 2011 tečejo roki za določitev meje Potem, ko je hrvaška premierka Jadranka Kosor 9. 12. 2011 v Bruslju podpisala pristopno pogodbo k EU so začeli teči tudi roki za oblikovanje in delovanje 5-članskega arbitražnega sodišča za določitev meje s Hrvaško na kopnem in morju. Slovenija si mora v Istri zagotoviti „vračilo" treh zaselkov ter mednarodnopravno jamstvo neposrednega stika z odprtim morjem. Določitev meje do 2014. Sklep bo dokončen. Državi plačata 10 milijonov stroškov arbitraže. Neopredeljeni..... Verjetna opozicija: SDS................ SLS............... NSi................ Skupaj: .26 6 . 4 36 90 Soglasje za sprejem Hrvaške v EU Evropski parlament je v začetku decembra z veliko večino 564 glasov (od 634 prisotnih) podprl vstop Hrvaške v EU. Naša soseda je pristopno pogodbo podpisala 9. decembra v Bruslju, v državi pa še sledi referendum. Ratifikacijski postopki 27 članic bodo potekali do 1. julija 2011, ko bo postala polnopravna članica. Slovenija kot kaže ne bo pogojevala pristopa zaradi nerešenih mejnih vprašanj. Hrvaška je že prejela 320 milijonov evrov predpristopne pomoči. Kontrole na mejah še ostajajo, Hrvaška pa tudi še ne izpolnjuje maastrichtskih kriterijev za sprejem evra. Strokovno srečanje gostincev Podelili so priznanja gostincem za dolgoletno opravljanje dejavnosti Podelitev priznanj gostincem za članom Obrtno podjetniške zbornice Slovenije za večletno delo v gostinstvu na zaključku strokovnega srečanja gostincev, 8. decembra 2011, v portoroškem Avditoriju. Nagrajence, med katerimi so bili tudi imetniki blagovne znamke Gostilna Slovenija, sta pozdravila piranski župan Peter Bossman in predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, Mate Matjaž Tomi. Poglavitne teme na srečanju so bile novost - blagovna znamka Gostilna Slovenija, oblikovanje gostinske ponudbe in vključevanje ekoloških živil z zaščitenim geografskim poreklom, predstavitev gostincev iz posameznih regij, nov zakon o varnosti in zdravju pri delu in uvedba davčnih blagajn. Srečanja seje udeležilo 150 gostincev. strokovnost GOSTINCEV 2011 U Portorož, četrtek, 8. decen NA SLOVENIJA December 2011 primorski uMp 5 Dnevi slovenskega turizma Na prvih Dnevih slovenskega turizma so podpisali Deklaracijo za trajnostni razvoj slovenskega turizma in podelili 21 priznanj. Letos 7% več turističnih prenočitev in 2 milijardi evrov deviznega priliva od turizma. Novost: Tržna znamka Gostilna Slovenija. I Podpis Deklaracije za razvoj slovenskega turizma, GH Bernardin, 9. decembra 2011. Dogajanja 8. in 9. decembra 2011 v Portorožu - Strokovno srečanje gostincev in srečanje turističnih novinarjev FIJET Slovenija v portoroškem Avditoriju, Dnevi slovenskega turizma, podelitev priznaj TZS, obisk predsednika države, podelitev novih blagovnih znamk Gostilna Slovenija, podelitev visokega turističnega priznanja Kristalni Triglav, podelitev častnih nazivov za življenjsko delo na področju turizma, strokovne razprave o turističnih destinacijah Slovenije ter svečani podpis Deklaracije za trajnostni razvoj slovenskega turizma (9. 12. 2011 v GH Bernardin) so znaki, ki kažejo na velik preskok v miselnosti vseh, ki imajo takšno ali drugačno korist od turizma, ki je širok pojem in skupaj z gostinstvom in vzporednimi dejavnostmi v letu 2011 prinaša okoli 2 milijardi evrov deviznega priliva. Osrednji dogodek je povezovala mag. Karmen Novarlič (STO). V turizmu beležimo večje sodelovanje, ki se je zgodilo v pravem času, je dejala mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije in poudarila, da letos beležimo dvajsetletnico turizma v samostojni Sloveniji. Mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo pri Ministrstvu za gospodarstvo: “V Sloveniji bomo letos kot kažejo podatki prvič zabeležili dve milijardi evrov deviznega priliva od turizma. V pripravi je tudi nova strategija razvoja te dejavnosti” Pred nami je novo strateško obdobje. Cilji so visoki, dosegli pa jih bomo lahko na podlagi dobrega sodelovanja. Omenil je tudi pripravo Strategije razvoja slovenskega turizma 2012 -2016, pri kateri sodelujejo vsi ključni deležniki slovenskega turizma. Peter Mišja, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki združuje več kot 600 turističnih društev z okoli 10 tisoč člani, je poudaril pomen prostovoljnega dela. Pod geslom “Turizem smo ljudje” bomo skrbeli za gostoljuben sprejem v urejenem okolju in za prepoznavnost Slovenije v svetu. Zdravko Počivalšek, predsednik Turistično gostinske zbornice je dejal, da ima turizem kot sistem povezanih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti izjemen in pozitiven vpliv na blaginjo Slovenije. Predstavlja več kot 8% celotnega izvoza in več kot 40 % izvoza storitev. Turizem se razvija in ima priložnost tudi v času globalne gospodarske krize. Kot je znano naj bi v letu 2011 zabeležili 2 milijardi evrov deviznega priliva od turizma in 7% več turističnih prenočitev kot v letu 2010. Mate Matjaž Tomi, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je opozoril na administrativne ovire, ki otežujejo delo naših gostincev, zato od nove vlade pričakujejo, da jim bo prisluhnila pri odpravi neživljenjskih členov zakonov, ki obravnavajo dejavnost gostinstva. Poudaril je pomen novega projekta Gostilna Slovenija - nove blagovne oziroma tržne znamke kakovosti in gostoljubnosti v Sloveniji, ki so jih nekaj podelili 8. decembra v Portorožu. Doslej je pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Gostilna Slovenje pridobilo že 40 gostiln, med njimi 8 na Primorskem. Te gostilne morajo uporabljati enotni znak in izvesek v obliki zvonca. Tone Matjašič, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije meni, da mora biti turizem v prihodnje bolj priznan kot generator pomembnih izvoznikov. Ne nazadnje ima turizem tudi multiplikativne učinke. Omenil je za 30% večji obisk ruskih turistov v Sloveniji. Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada meni, da ima Slovenija na področju ponudbe kongresnega turizma številne prednosti. Pravi, da so kongresniki dobri potrošniki. Nismo pa zasledili nikogar, ki bi govoril o navtični ponudbi. Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije je poudaril, da so slovenski turistični novinarji v nekaj manj kot pol stoletja samostojne organiziranosti in delovanja, tako doma kot v mednarodnih okvirih (FIJET), vedno tvorno sodelovali in niso le nemi opazovalci dogajanj, temveč vedno korektno ter dosledno opozarjajo na morebitne škodljive posledice za razvoj slovenskega turizma. Drago Bulc je v imenu TNS - FIJET Slovenija - sopodpisnik Deklaracije za razvoj slovenskega turizma. Franc Krajnc V Portorožu tudi o turističnih destinacijah Na Dnevih slovenskega turizma na Bernardinu so bile organizirane tudi strokovne razprave. Ena takšnih je bila 9. decembra o destinacijah in njihovih turističnih posebnostih. V goste so povabili strokovnjaka za destinacijski management Terryja Stevensa. Za promocijo destinacij naj bi v glavnem skrbele na novo organizirane Regionalne destinacijske organizacije (RDO). Pri tem pa se zdi nejasna vloga občin, saj na primer na Obali, čakajo kaj bodo rekli župani, pri katerih je tudi denar od turistične takse, na katerega mnogi tudi računajo. Kot da se ne povezuje turistično gospodarstvo. Na srečanju se je predstavilo devet destinacij, med njimi naj bi bila organizirana tudi destinacija Obala-Kras. Kako se bo ta organiziranost končala - in če se bo do nje sploh prišlo še ne vemo, kajti v Postojni medtem že organizirajo destinacijo Zeleni Kras, na Goriškem pa destinacijo Smaragdna pot. O tem kako bo sestavljena piramida odločanja o promociji slovenskega turizma nismo slišali niti besede. Nekoč je za turistično promocijo Obale in Krasa bila zadolžena Obalno-kraška turistična poslovna skupnost (OKTPS), ki sojo tako rekoč razbili in si osmislili Lokalne turistične organizacije (ETO). Sedaj po občinah delujejo Turistični informativni centri in Turistična združenja, v katerih združujejo sredstva občine in gostinci. Svoj pravi smisel so medtem izgubila tudi turistična društva (nekoč olepševalna). Kakor koli že, Slovenci pri organizaciji turističnih destinacij v primerjavi s sosedi Avstrijci zamujamo najmanj četrt stoletja, smo pa odlični pri vsakoletnem snovanju vedno novih in novih sloganov, iz katerih bi lahko že sestavili tudi pesmico: “ Imejmo se fajn - Na sončni strani Alp - Čutim Slovenijo". Dr. Tanja Mihalič je na pogovora o turističnih destinacijah poudraila pomen ekologije. S priznanjem Zlati sejalec 2011 je bila nagrajena tudi Sladka Istra, ki je dodobra zaznamovala letošnjo ponudbo vin, sladic in drugi domačih proizvodov v Slovenski Istri. Priznanje je prevzela Tamara Kozlovič. Dobitnik Kristalnega Triglava je Marjan Batagelj Na zaključni slovesnosti Dnevov slovenskega turizma, 9. decembra 2011, v dvorani Evropa v Grand hotelu Bernardin so podelili 21 priznanj. Dobitnik Kristalnega Triglava DTN FIJET Slovenija je Marjan Batagelj, direktor podjetja Turizem Postojna. Priznanje mu je izročil Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev - FIJET Slovenija. Visoko priznanje za življenjsko delo sta prejela Danilo Daneu, nekdanji generalni direktor Hotelov Palače in Franci Jezeršek (fotografija spodaj) iz Hiše Kulinarike. Razstava 150 let Istrskega deželnega zbora Z delovnim naslovom „S peresom in pestmi“ so v Poreču, 25.11.2011, odprli pregledno spominsko razstavo ob 150-letnici Istrskega deželnega zbora (IDZ). 1 ■ - n Tl - * k U leta 1880 tudi Hrvati, Slovenci, Italijani. Okoli leta 1900 se je zdelo, da je uradno kulturno in gospodarsko življenje v Istri razdeljeno po nacionalnem ključu. Njegovo veličanstvo avstrijski cesar Jožef I. je Istri podelil politično in upravno avtonomijo 26. februarja 1861. Prvo zasedanja IDZ je bilo 6. aprila 1861 v Poreču. Zbor je bil razpuščen 3. aprila 1916, ko je njegovo funkcijo prevzela 4-članska Deželna upravna komisija, ki jo je imenoval cesar in je delovala do Organizatorja razstave sta Zgodovinski muzej Istre Pula in Humanistično društvo Histria Koper. Gracijano Kešac (ravnatelj) in Dean Krmac (tajnik). Avtorici razstave sta Tatjana Ujčič in Gordana Milakovič. Strokovnih sodelavcev je bilo šest, med njimi tudi Salvator Žitko. Razstavo je podprla tudi Istrska županija. Številne prisotne je pozdravil predsednik Županije Ivan Jakovčič. Pomembno zgodovinsko poslanstvo IDZ sta že 3. novembra predstavila zgodovinar Salvator Žitko in predsednik društva Histria Dean Krmac v prostorih društva Mediteranum v Piranu, ki sta se tudi udeležila razstave v prostorih nekdanje zbornice v Poreču. Ob tej priložnosti so izdali tudi publikacijo na 125 straneh, v kateri najdemo številne podatke položaju takratnih prebivalcev Mejne grofije Istre pod Avstrijo in pozneje Avstro-Ogrsko, izvoljenih zastopnikih, pomembnih osebah in rednih sejah Deželnega zbora, ki je deloval od leta 1861 do 1916, ko je v Evropi že vihrala prva svetovna vojna. Mejna grofija Istre je kot regija obsegala polotok Istro s pripadajočimi kvarnerskimi otoki. Delovala je kot ločena celota v okviru avstrijskega in pozneje avstro-ogrskega cesarstva. Istre so se v letih 1861 dotikali politični nemiri, ki pa so že takrat postavljali v ospredje nacionalno zavest. Kraji so bili zaostali. Parniki so le redko vpluli v njena pristanišča, kopenske povezave so bile slabe. Niso imeli urejenega šolskega in ne zdravstvenega sistema. V tem času je večina Istranov imela le zavest o svoji lokalni pripadnosti. Bezjaki, Vlahi, Morlaki, Šavrini, Kamijeli, Latini, Slovani postanejo propada habsburškega cesarstva oktobra 1918. Zbor je zasedal v Kopru, v samostanu Sv. Klare in nekdanjem gledališču, v Pulju in v Poreču. Ko spremljamo delo deželnega zbora, dejansko spremljamo modernizacijo Istre, ki spreminja svojo pokrajino, Istrani pa spreminjano svoj način življenja, so povedali na razstavi. Večina Istranov je bila politično nezainteresiranih in neaktivnih. Postopoma se je krepilo delavsko in socialistično gibanje, ki je želelo negirati družbeno delitev na hrvaško-slovensko in italijansko stran. Pogosto so Istro upravičeno prikazovali kot laboratorij , kjer je možno proučevati tipične fenomene večnacionalne države. Franc Krajnc -tv-t.ju? preoivaicev Volr.no pravico ir imrlo 113.348 volilo pa je 14.1% prebival, o Not volilni zakon Vrni rc/ului k. n v.; .. 299.500 prebivalcev dobijo |*i-kn ui naphalo davka. l**hK « p**,«,«. i, ,IM Posliednj.3 sjednica. Kopar. Iz pokralinskog proračuna /dfrl.' L ultimariunione.Capodbtria. fizično obračunavanje. Ivan Vlahovič o svojem novem domu Pogovarjali smo se z gasilskim kronistom, upokojencem Ivanom Vlahovičem, ki preživlja jesen svojega življenja v Centru za starejše občane v Luciji, kjer pa je tudi zelo aktiven. Kako ste prišli v dom in ali vam je novo okolje kaj spremenilo vaše življenje? “Po daljši bolezni sem na priporočilo strokovnjakov v zdravstvu vložil prošnjo za sprejem, ko je bil dom na Seči 197 b še v gradnji, ki je kot veste dobil ime Center za starejše občane Lucija. Glede na naravo svoje bolezni sem zaprosil za enoposteljno sobo”. Koliko časa ste čakali na odgovor? “Odločitev Centra, da me sprejmejo in da mi bo dodeljena enoposteljna soba je prišla prav kmalu, žal pa sem nekaj dni pred nameravano vselitvijo še huje zbolel. Tako nisem bil v stanju niti komunicirati s pristojnimi v domu, ki so mi dodelili sobo. Po vrnitvi iz bolnišnice sem nekaj dni preboleval sam doma v Luciji v dvosobnem stanovanju. Po okrevanju sem se zglasil pri socialni delavki Centra za starejše občane, ki mi je povedala, da so zaradi mojega dalj časa trajajočega molka enoposteljno sobo oddali drugemu interesentu. Razumel sem in odkorakal domov”. Ste dobili drugo sobo? “Ponujen mi je bil apartma z dvema posteljama, v katerem je stanovalcu na voljo celotna oprema; švedska kuhinja, hladilnik, balkon, sodoben električni štedilnik, TV sprejemnik, telefonski priključek, skratka vse potrebno za udobno življenje v domu. Povedali so mi, da v tej sobi že prebiva uporabnik, prijetna oseba, s katero se bom lahko dobro razumel. Bil sem malce skeptičen. Na začetku sva drug drugega seveda malce opazovala, ocenjevala, na koncu pa sem kmalu ugotovil, da se odlično razumeva. Pozneje so mi dodelili enoposteljno sobo, s katero sem izredno zadovoljen. Tudi moj sostanovalec je dobil enoposteljno sobo. V domu velja hišni red. Kako ga uporabniki spoštujete? “Res je, v domu velja hišni red in s tem ni posebnih problemov. Razumeti je treba, da v Centru žive več stanovalcev oziroma uporabnikov različnih karakterjev. Eno so zdravi, še kar aktivni, drugi imajo določene težave, domotožje in se morda ne morejo kmalu sprijazniti z odhodom od svojega doma, drugi imajo zdravstvene težave... Povedati moram, da v domu gojimo medsebojno spoštovanje med nami uporabniki in tudi do vseh, ki za nas skrbijo in nam po svojih močeh tudi pomagajo. Strokovna služba je kos svoji nalogi in je med uporabniki priljubljena. Opišite nam vaš dan v domu “Običajno zjutraj vstanem precej zgodaj, se uredim in na recepciji prevzamem časopis Delo za svojega bivšega sostanovalca. Ko mu prinesem časopis skupaj spijeva kavo, ki jo skuha on in moram reči, da je dober “kafedžija”. Veliko svojega časa posvetim branju tiska, leposlovja, redno obiskujem knjižnico v Luciji, pišem, sledim najnovejšim novicam, gledam televizijo, hodim na sprehode, udeležujem pa se tudi družabnih srečanj”. Franc Krajnc Adriatic Slovenica zaključuje uspešno poslovno leto 2011 Prve ocene poslovanja kažejo, da bo leto 2011 za zavarovalnico Adriatic Slovenica uspešno. Okrepila se je tudi uprava družbe, ki jo sedaj poleg predsednika uprave Gabrijela Škofa in člana Mateja Cergolja sestavlja še tretji član, Nizozemec Jacob VVesterlaken. Ob predstavitvi poslovanja v 2011 so Pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Izola poklonili donacijo v višini 3.000 evrov za nakup novega otroškega defibrilatorja. Podelili pa so tudi ključe novega in zavarovanega avtomobila iz nagradne igre “Odpelji nov in zavarovan Renault Megane”, ki je odšel v Zagorje ob Savi. Oceno letošnjega poslovanja so podali na novinarski konferenci, 13. decembra v Kopru. Podatki o poslovanju za prvih deset mesecev kažejo, da je družba zbrala za 222 milijonov evrov bruto premije in izplačala za 152 milijonov škod. Najobsežnejši delež premije v okviru celotne zbrane premije predstavljajo premoženjska zavarovanja, v okviru katerih so največ premije zbrali pri zavarovanjih avtomobilov, nezgodnih zavarovanjih in različnih zavarovanjih premoženja. Prve ocene poslovanja Adriatica Slovenice kažejo, da je zavarovalnica, ki jo že štiri leta vodi predsednik uprave Gabrijel Škof, leto 2011 zaključila uspešno. Zavarovanci Adriatica Slovenice imajo danes tako na voljo najširšo ponudbo zavarovalno-finančnih storitev na skupno preko 300 prodajnih mestih mO-odsLrntsrnik jeD£S’, tudi Srečni d°bit"ik VOZ“a Rmault MeS™eje Igor Pirc. uspešno nalaga svoja presežna sredstva v nakup nepremičnin. Je lastnica Palače Trevisini v Piranu, ki bi jo želela prodati, pred nedavnim pa je kupila tudi Namo v središču Ljubljane. Ocene kažejo, daje že druga najmočnejša zavarovalnica s slovenskim kapitalom. Med najpomembnejšimi novostmi letošnjega leta, ki jih je predstavil član uprave Matej Cergolj, je samostojno zavarovanje Zdravje AS za težke bolezni in operacije, ki nudi varnost ob kar 14. hudih boleznih in v primeru preko 2.000 operacij. Nadzorni svet zavarovalnice je septembra za tretjega člana uprave, zadolženega za področje trženja in razvoja zavarovanj, imenoval 44-letnega Jacoba Westerlakna, kije bogate 15-letne mednarodne izkušnje pridobival v evropskih zavarovalnicah. Zavarovalnica je predstojnici pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Izola dr. Ireni Cetin Lovšin predala donacijo v višini 3.000 evrov za nakup novega otroškega defibrilatorja. Osrečili pa so tudi nagrajenca velike nagradne igre "Odpelji nov in zavarovan : Renault Megane”, ki je tekla med 1. marcem in 3 L oktobrom. Med več kot 34 tisoč izpolnjenimi kuponi je žreb srečo naklonil Igorju Pircu iz Zagorja ob Savi, ki se je domov odpeljal z novim avtomobilom. ček za 3000 evrov za nakup otroškega defibrilatorja. FOTO: FK- Primorski utrip. ■ 'W primorski utp Stipe Cvitan izdal že drugo zbirko narečnih pesmi Avtor Stipe | Cvitan iz STIPE CVITAN Pjesme občutkom' za ohranitev I hrvaškega -n a r e č j a . doslej napisal več i kot 300; pesmi. Izšli sta že dve i zbirki; z naslovom „ M a s 1 i n a u ledini11 (Zapuščena oljka), lani pa zbirka „Ne odi nider11 (Ne hodi nikamor), pripravlja pa tretjo „Iz mog bunara11 (Iz mojega vodnjaka). Stipe Cvitan, rojen leta 1928 v Tribunju, nedaleč od Šibenika, je že v rani mladosti želel postati pomorščak. Ta želja se mu je tudi uresničila. Svoj nov dom je našel v Sloveniji in že trideset let živi v Luciji. Leta 2007 je v samozaložbi izdal svojo prvo zbirko pesmi „Maslina u ledini11 (Zapuščena oljka), pesmarica „Ne odi nider11 je izšla v založbi hrvaškega društva Istra Piran, za društvo Josip Begič. Urednica Zora Mužinič, recenzija doc. dr. Sanja Vulič, lektoriranje Mirko Orlič, ilustracije Gianni Collori, oblikovanje Jernej Keršmanc, tisk Formatisk d.o.o. Naklada: 1000 izvodov. Izid zbirke so omogočili Splošna plovba, Soline d.o.o in podjetnik Gašpar Gašpar Mišič. Prva kitica iz pesmi Ne hodi nikamor: Ne hodi nikamor, dete moje, iz te lepe Dalmacije, zemlje tvoje, raja, svojega rojstnega kraja. Druga kitica iz pesmi Jutro v solinah V blagem letnem jutru, solinar galeba in nov dan pozdravlja, solinarko svojo ljubi, na belem pragu jo osvaja. Skrivnostna dežela Iran Mladi par, ki ni poročen, ne sme na javnem mestu hoditi skupaj, ženske se kopajo oblečene, za domačinke na javnem mestu velja obvezno pokrivalo. Trije milijoni odvisnikov. V državi vladajo verski dostojanstveniki - Mule. Strogo prepovedan alkohol. Tuji mediji prikazujejo Iran kot nevarno državo, ki da gradi atomsko bombo! Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Svet v dlaneh sta 1. decembra v prostorih knjižnice organizirala potopisno predavanje Gvida Pevca iz potovalne agencije Oskar Kranj o Skrivnostni deželi Iran. Družba v tranziciji Iran je že leta na udaru zahodnih medijev, ki prenašajo v svet le eno podobo in eno resnico o tej veliki deželi, o skrajno nevarnih fanatikih, teroristih... Uradno ime države, katere površina znaša 1,648 milijona kvadratnih kilometrov, je Islamska republika Iran, z avtoritarno islamsko predsedniško oblastjo, kjer imajo velika pooblastila in moč vladanja verski dostojanstveniki - Mule. Skoraj povsod lahko vidite spomenike ali obeležja v čast iranske revolucije in njenemu takratnemu verskemu vodji Homeiniju. Iranska družba je še vedno v nekakšni tranziciji. Število prebivalcev hitro narašča. Po ljudskem štetju leta 1994 je bilo 65,7 milijona prebivalcev, danes pa jih je že precej več kot 80 milijonov, od tega kar okoli 2 milijona beguncev iz Afganistana. Veliko mladih Irancev je padlo v 8-letni vojni s sosednjim Irakom, ko sojih enostavno pošiljali na minska polja. Narodnostna sestava v državi je izjemno različna; največ je Irancev (45,6%), po številu sledijo Azerbajdžanci (16,8%), okoli 9%, ali blizu 13 milijonov, je Kurdov. Arabcev je okoli 2,2%. Okoli 59% prebivalcev živi v mestih, največ seveda v glavnem mestu Teheran, ki šteje danes že okoli 15 milijonov prebivalcev in velja za drugo najbolj onesnaženo mesto na svetu (po New Delhiju). Srce vsakega iranskega mesta je tržnica, kjer se veliko prodaje in kupuje. Delež aktivnega prebivalstva v Iranu je skromen in znaša komaj 26%, je povedal Gvido Pevec. Prevladujejo šiitski muslimani. Pevec pravi, da bi Irance, ki veljajo za prijazne in ustrežljive ljudi, najbolj užalili, če bi jim rekli, da so Arabci! Če boste obiskali Iran (potrebna viza, ki jo lahko uredite pri iranski ambasadi v Ljubljani), boste spoznali eno izmed najstarejših človeških civilizacij, nekdanjo Perzijo, od koder prihajajo tudi najlepše preproge na svetu. Zaradi slabe podobe, ki jo ima Iran na zahodu, žal to deželo obišče malo turistov. Velikanske zaloge nafte V Iranu so druge največje zaloge nafte in tretje največje zaloge plina v svetu. Dobro razvita je predelava nafte in kovin. Steklenica vode stane trikrat več ko liter nafte. Pridelujejo pšenico, ječmen, riž, krompir, za izvoz pa tudi čaj, bombaž, datlje. Njihova nacionalna jed je kebab, riž na več načinov in juha z mesom Strah pred iransko atomsko bombo? Čeprav iransko vodstvo vedno znova poudarja, da ne gradi atomske bombe, pač pa želi priti do jedrske energije uporabne v miroljubne namene, velja na Zahodu veliko nezaupanje in strah, zlasti še v Izraelu, češ, da ga želi Iran Izrael izbrisati z zemljevida. Ob morebiten napadu zahodnih „voljnih“ sil na Iran bi se dvignil na noge ves islamski svet in kaj hitro bi lahko prišlo do obsežnega spopada civilizacij in do nevarnosti začetka pogubne tretje svetovne vojne! Na fotografiji Primorskega utripa: Gvido Pevec. Zdravko Čolič napolnil ljubljanske Stožice Ljubljanske Stožice so 10. decembra pokale po šivih. Zdravko Čolič - Čola je na triurnem koncertu ponovno dokazal, da še vedno velja za enega najpopularnejših glasbenikov s področja bivše Jugoslavije. 13 tisoč ljudi je skupaj s Goličem prepevalo pozno v noč. Večer je zaključil z večnim hitom Ti si mi u krvi. Zdravko Čolič je bil rojen 30. maja 1951 v Sarajevu. Kot otroka ga je bolj kot glasba zanimal šport. Šele v gimnazijskih letih je glasba prišla do izraza - v njegovi prvi zasedbi Ambasadori. Leta 1972 seje odločil za samostojno kariero in se povzpel na vrh glasbenih lestvic s hitom Sinoč nisi bila tu. Temu je sledil nastop na Evroviziji s pesmijo Gori vatra, mnogi uspešni albumi, razprodani koncerti, ponarodele pesmi ter evforija oboževalk. Kljub temu, da je za njim že več kot 40-letna glasbena kariera, ta energični 60-letnik še vedno s svojo glasbo navdušuje staro in mlado, tako v državah nekdanje Jugoslavije kot drugod po svetu. Iz bližnje preteklosti izstopa predvsem po dveh dogodkih. Koncert na razprodani Marakani si je prišlo ogledat okrog 75.000 ljudi. Le leto in pol zatem, ko je odprl in nato dvakrat zapored napolnil beograjsko Areno, je Zdravko Čolič dokazal, da brez težav lahko napolni kateri koli koncertni prostor. Pevec nadaljuje svojo veliko Evropsko turnejo s koncertom v Novem Sadu 31. decembra. •4 Po koncertu je glasbenik nameniI nekaj časa tudi svojim oboževalcem. Družina Čehajič iz Lucije seje ponosno fotografirala s Coličem. Branka Preden Kultura je vedno na repu Mineva že leto dni, odkar vas ne videvamo več tako pogosto na TV zaslonih. Kaj vse počnete sedaj, ko ste v pokoju? "V tem letu uživam upokojensko življenje, ki se je pokazalo za najsrečnejši del mojega bivanja. To je obdobje, ko sem si že uredila vse osnovne potrebe, sin je zaposlen in ima lastno družinsko življenje, ostane pa mi čas, energija in veselje, da lahko še ustvarjam na področju, ki mi najbolj leži. To pomeni, da nadaljujem s svojim novinarskim delom in sodelujem z reportažami na TV Slovenija v oddajah Slovenski magazin, Alpe Donava Jadran in Izvirni. Na koprski TV pa z oddajami Naši kraji in običaji. Pravkar končujem oddajo iz cikla Sinovi dveh narodov s predstavitvijo dela piranske slikarke Fulvie Zudič. V piranski Mestni knjižnici občasno vodim večere s piranskimi strokovnjaki s kulturnega področja kot je bil Miroslav Pahor in Kocjančičev nagrajenec Alberto Pucer." Mnogi vas pogrešajo v oddaji Na obisku, ki ste jo s tako predanostjo vodili in v njej na vaš prepoznaven, oseben način predstavili marsikatere istrske običaje, ustvarjalne skupine in posameznike, ki jih sicer ne bi nikoli spoznali. "Oddajo Na obisku sem res z velikim veseljem delala skoraj deset let in zelo rada sem odkrivala ljudi na terenu, ki svoj prosti čas posvečajo ljubiteljski kulturi. Več kot 50 /petdeset/ reportaž sem naredila prav z ustvarjalci piranske občine, kar pomeni, da ljudem še vedno veliko pomeni zborovska pesem, poezija, folklorni ples, slikanje z barvicami ali peskom, vezenje, igranje v pihalnih orkestrih, rezbarjenje in še bi lahko naštevala. To so pravi nosilci slovenske kulture in si zaslužijo več pozornosti in tudi materialne podpore v družbi. Ti ljudje tudi mene navdihujejo in zelo sem zadovoljna, da lahko snemam pozitivne zgodbe v omenjenih oddajah na slovenski nacionalni televiziji. Za 11 moj o bivšo” oddaj o Na obisku pa zdaj zelo dobro poskrbi mlada kolegica Karin Sabadin, ki sicer uspešno vodi tudi oddajo Dobro jutro." Menite, da kultura stopa v ozadje in pridejo umetniki do izraza le pri humanitarnih prireditvah, seveda, če jih organizator ne zamegli? "Moje mnenje o humanitarnih prireditvah je takšno, da bi morala država poskrbeti za v nebo vpijoče socialne probleme in da takšne prireditve sploh ne bi bile potrebne. Umetniki so največkrat prav tako obubožani člani naše družbe in si težko privoščijo zastonjkarske nastope. Tisti pa, ki dobro zaslužijo, lahko po lastni želji pomagajo na vse načine, saj je pomoči potrebnih okoli nas kar precej. Ko pa gre za prireditev, obstaja veliko možnosti za ne ravno poštene igrice." Kultura je seveda daleč nad politiko pa vendarle, ste opazili kakšno politično stranko ali politika, ki je bolj naklonjen kulturi? "Mislim,da je kulture med politiki premalo. Že govori v parlamentu so včasih na meji dobrega okusa in velikokrat mi pride na misel, da bi morali v šole in v izobraževalne programe televizij vpeljati kulturo obnašanja: odnos do staršev, do partnerja, odnos do sodelavcev, odnos do narave in živali in podobno. To so po mojem mnenju osnove kulturnega življenja vsake skupnosti. Imam občutek, da nam manjka klasične omikanosti, pravil bontona, ki naredijo življenje v družbi prijaznejše. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na prispevek visoke kulture akademsko izobraženih umetnikov, ki so svetle zvezdice na zamegljenem nebu. Te nam kažejo pot v bolj humano, včasih že kar domišljijsko idealno družbo. Pa je tudi to prav, saj si moramo vedno postavljati višje cilje kot jih imamo sedaj." SK V izolskem hotelu Delfin obeležili deset let ubranega petja Marjetka Popovski samostojno ali skupaj z različnimi pevskimi skupinami že deset let razveseljuje goste hotela Delfin ZDUS v Izoli. V sredo, 14. decembra 2011, zvečer je bilo še posebej veselo in živahno, kajti proslavili so deset let ubranega petja v tem hotelu. Nastopilo je šest pevskih skupin, na začetku pa so skupaj z Marjetko zapele tudi pevke z najdaljšim »stažem«. Večeru so dali ime Zapojmo si.Vsem, še zlasti neutrudni Marjetki s svojo znamenito kitaro, je iskreno čestital tudi direktor Hotela Delfin Branko Simonovič, ki je za prihodnje leto napovedal pomemben dogodek. V hotelu, ki obratuje že 30 let, bodo namreč gostili že 3- miljontega gosta, kar kaže na svojevrsten rekord v zasedenosti hotela. FOTO: FK-Priinorski utrip. 8 December 2011 Jti ■ w primorski u¥p Protestni shod zaradi prodaje Mecatorja Obalna sindikalna organizacija KS 90 opozarja na nesmisleno in usodno prodajo Mercatorja in napoveduje protestni shod v torek. 22. decembra pred vladno palčo v Ljubljani. To so med drugim napovedali na novinarski konferenci 15. decembra 2011 ob 10.30 uri v sejni sobi Obalne sindikalne organizacije KS 90 v Kopru, Trg Brolo 2. Na tiskovni konferenci so spregovorili o informaciji prodaje naj večjega slovenskega trgovca Mercator d.d. Agrokorju že z dne 23. 12. 2011, o neposluhu uradnih institucij in Urada za varstvo konkurence RS za preprečitev usodne prodaje Mercatorja v najslabšem možnem času. Posledice take prodaje so jasne: ugoditi zgolj interesom NLB in ostalim lastnikom, posledično pa destabilizacija Mercatorja, upad investicij, krčenje delovnih mest v obstoječi strukturi zaposlenih, izločitev slovenskih izdelkov s polic Mercatorja, uničenje mreže slovenskih dobaviteljev in pokop nacionalno živilsko-pridelovalne industrije. Pozvali bodo vse zaposlene v družbi Mercator d.d. in živilsko predelovalni industriji, mrežo obstoječih dobaviteljev in ostale posredno povezane akterje, državljane in podpornike ideje o ohranitvi Mercatorja v slovenskih rokah, da se pridružijo na protestnem shodu proti prodaji Mercatorja Agrokorju, ki bo organiziran v torek. 20. 12. 2011 ob 11.00 uri pred stavbo Vlade Republike Slovenije na Gregorčičevi 20 v Ljubljani. Na tiskovni konferenci so bili, poleg predsednika KS 90 Petra Majcna, prisotni še sekretarka Sindikata trgovine Slovenije KS 90 Irena Valenti, predsednica Sindikata trgovine KS 90 Darica Radeka, predsednica Sindikata delavcev Poslovnega sistema Mercator, d.d./KS 90 Štefka Bezgovšek in predsednik našega sindikata v družbi Mercator na obali Damjan Crgol. Sindikalna organizacija v Kopru je že na eni izmed prejšnjih novinarskih konferenc opozorila na težavno stanje in zapostavljanje delavcev, ki vedno bolj ostajajo brez osnovnih delavskih pravic za svoje opravljeno delo v Casinoju Portorož, Primorju Ajdovščina in Trgoavtu Koper. Joras uspel v tožbi zoper Urbana Cerarja Sodišče je s sklepom o izvršbi omogočilo Jorasu pot do odškodnine 43 tisoč evrov zaradi izlivanja meteornih voda s sosedovega zemljišča na parcele okoli njegove hiše, ki jih ima v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Okrajno sodišče v Piranu je v izvršilni zadevi upnika Joška Jorasa iz Sečovelj štev. 1, ki ga zastopa odvetnik Janez Starman, zoper dolžnika Urbana Cerarja, Seča 123, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin o.p. iz Grosupelj, zaradi izterjave 43.331,73 evrov s pp, dne 9.11.2011 odredilo, daje dolžnik Urban Cerar dolžan plačati odškodnino Jorasu zaradi škode, ki jo je utrpel zaradi vdiranja, izlivanja in poplavljanja meteorne vode, ker sosed naj ne bi uredil in speljal odtokov v Dragonjo. Pravda je trajala kar nekaj let in se je zaključila s sklepom oziroma odredbo sodišča o izvršbi - prodaji dolžnikovega premoženja - zemljišča, parcele na Seči do 1/2. Javna dražba, ki jo vodi sodišče, je sklicana za 19. december ob 11. uri. Vrednost celotne nepremičnine je ocenjena na 77.086,00 evrov, Joras pa po tem sklepu prejme 43.331,73 evrov. Izvršitelj je Franko Slavec iz Kopra. V primeru, da nepremičnina na prvem prodajnem naroku ne bi bila prodana, bo sodišče razpisalo drugi narok, na katerem se sme nepremičnina prodati tudi pod ugotovljeno vrednostjo, je sklenila sodnica Okrajnega sodišča Piran, Tina Benčič. Poplavljeno območje okoli Jorasove hiše na levi strani Dragonje. mrn^Tmui^MkO) Javni poziv županom slovenske Istre - zaustavitev selitve prehospitalne enote iz prostorov ob bolnišnici Izola v ZD Koper Krajevna skupnost Piran javno poziva župane Pirana, Izole in Kopra, naj končno preprečijo igranje z življenji prebivalcev slovenske Istre in zaustavijo selitev prehospitalne enote iz prostorov ob bolnišnici Izola v ZD Koper. Odgovorni naj pripravijo celovito rešitev, ki bo zagotovila enakomerno dostopnost do nujne medicinske pomoči vsem prebivalcem na območju slovenske Istre. Z žalostjo in ogorčenjem prebiramo novice in izjavo direktorja ZD Koper o selitvi prehospitalne enote iz Bolnišnice Izola v ZD Koper. Še bolj žalostna in žaljiva je njegova utemeljitev ustreznosti selitve z argumentom, da v Kopru živi večina prebivalcev slovenske Istre. Sprašujemo njega in druge odgovorne, ali so življenja prebivalcev občine Piran zato manj vredna?! Ali o tem lahko odloča le direktor ZD Koper? Naj vas spomnimo, da smo že javno protestirali in strokovno utemeljili neustreznost nedomišljene premestitve vseh dežurstev iz zdravstvenih domov v Center urgentnih služb v bolnišnico Izola. Že s te lokacije reševalno vozilo ne more priti na večino območij Občine Piran pravočasno. S strani vodstva občine nam je bilo takrat zagotovljeno da bodo zadevo "proučili "ter ustrezno ukrepali. Žal ugotavljamo, da se problematika ne ureja ustrezno, celo nasprotno - kvaliteta oskrbe in dostopnost do nujne medicinske pomoči za prebivalce piranske občine se še zmanjšuje. Zahtevamo sklic izredne seje Občinskega sveta Občine Piran na temo zdravstvene oskrbe občanov na katero bomo z veseljem prišli in pojasnili naša stališča in mnenja. V imenu Sveta KS Piran Davorin Petaros, predsednik Sveta WWg!JlEUl SM PRIMORSKE NOVICE, QUO VADIŠ? Ali smo pred zakonom vsi enaki? Ne, nismo. Tokrat z drugega zornega kota. Priznam, sem naročnica PRIMORSKIH NOVIC. Priznam, ne morem brez njih! Včasih pa me tako zelo razjezijo, da bi jih kar odpovedala! Pa tega ne bom naredila. Raje napišem pismo v rubriko Pisma bralcev. PRIMORSKE NO VICE bi rada prebirala kot nacionalno spoštljiv časopis! Z novicami pokrivajo precejšen del Slovenije in zamejstva. A že nekaj časa spremljam, kako naglo izkoristijo kakšen primer, in nam ga predstavijo na način, ki nikakor ne sodi v PN. Kako naj si razlagampisanje novinarke LKF- LEA KALC FURLANIČ, kije v petek, 28.okt. 2011 z mastnimi čkrkami na prvi strani PN obeležila članek Treznjenje šefa Bossmanovaega kabineta na policijski postaji - en teden po dogodku! In naslednji dan to zadevo še nadaljevala.! S še enim člankom! Neverjetna domišljija za večanje branosti PN! Laično sklepam, da policija ni posredovala tega dogodka medijem, ker pač prometna nesreča ni bila takšna, da bi jo posredovali....? Saj vemo, da se zgodijo številne prometne nesreče, za katere bralci ne zvemo. Ampak šef Bossmanovega kabineta halo, topajeprimer, ko lahko zlijemo žolč in še gnojnico obenem! Seveda, gre za davkoplačevalski denar, ker je avtomobil.... katerega naj bi vozil..., če ga je, še ne vemo, ampak... prilika pa je, da si damo duška!, občinski, avtomobil! Po mojem mnenju pa ni zgolj to.... Zakaj pa ste pred tednom dni pisali o poslancu Luki Jurijju na način in o vsebini, o kateri ne bi mogli nič !, zapisati niti najbližji sorodniki, prijatelji....! Ampak PN lahko, na prvi strani, z mastnimi črkami....! Pa ni bilo zraven davkoplačevalskega denarja! Draga novinarka (pa še osebno te poznam!), novinarji ste s tem »davkoplačevalskim denarjem kot lajne.... kar naprej to ponavljate! Saj davke plačujemo, res je, ampak jih tisti na občini in državnih organih ne »popajajo«, ta denar se vrača nam državljanom! V kolikšni meri se vrača, in ali bi se lahko vrnilo kaj več.... seveda, o tem, se lahko pogovarjamo. Zakaj pa ne pišete, novinarji, o tem - ali so občinski, državni... funkcionarji upravičeni do uporabe službenih avtomobilov, telefonov... itd.? Zakaj tega ne raziščete in objavite, in tako spreminjate našo družbo....? In, mimogrede, ne pozabite na predsednike uprav, ki imajo toliko bonitet - zraven visoke plače - da se jim povrnejo stroški, domala tudi za zrak, ki ga dihajo....! Zakaj o tem ne pišete? In zakaj ne pišete o lepih in koristnih, obetajočih dogodkih? Prejšnji teden je bil v Izoli čudovit praznik IZOLSKI ČUDEŽ. Res je, da ste ga najavili, pa nič več! In gre za domiselen dogodek, ko se Izolani trudijo najti izzive za preživetje, potem ko jim je demokracija (beri kapitalizem) odnesla številna delovna mesta, nam pa lepe in kvalitetne izdelke. Ne, da bi novinarji PN pri tem pomagali. Ne, saj to ni nič senzacionalnega, a ne? Ne, veliko lažje je nekoga, ki se mu je zgodilo, kar se mu je, če se mu je (še tega zagotovo neverno - ker novinarji niso uradni organi, doslej...) v tem primeru prometna nezgoda v opitem stanju - še dodatno ožigosati, na prvi strani PN, z mastnimi črkami! Kadar se nam kaj takega zgodi smo ovadeni od policije, moramo dati izjavo na sodišču. Smo pač že tam kaznovani, odgovornost imamo do svojcev, nadrejenih.... hočem reči, dovolj je kazni, in javno objavljanje na tak način, kot to počnete v PN, je nedopustno! Žaljivo je tudi do novinarjev, ki so Humani in s svojim pisanjem želijo spreminjati svet na boljše! V tem primeru pa gre očitno za nekaj drugega meji domala na hudobno maščevanje, čeprav res ne vem... komu in zakaj! Nočem pa predvidevati. Pisanje teh vrstic nima namena kogarkoli v tej zgodbi podpreti ali braniti. Še posebej ne nekoga, ki opit sede za volan. Čeprav, še bolj kot tako osebo krivim prijatelje, sodelavce... ki so bili morebiti zraven in niso preprečili, da je ta nekdo sedel za volan, čeprav je to, po navadi, kar težko doseči. A morali bi se vsi tega učiti! Novinarka pa, preden se ji zapiše kot se ji je - bi morala pomisliti, kaj če bi se to zgodilo njenemu očetu, soprogu, bratu, sinu.bi ravnala enako? Čutim, kako sem kruta, a meje naše neobzirnosti ne morejo biti brezmejne! Torej, ali smo pred zakonom vsi enaki? Ne, nismo. Kajti, če bi jaz - ki nisem občinska funkcionarka, sedla za volan v opitem stanju in povzročila prometno nesrečo z materialno škodo, me nihče niti povohal ne bi! Kaj šele, da bi o meni pisali na prvi strani PN! Ampak, kot žre rečeno - škodujmo človeku, če mu lahko! In povrhu še, dajmo hitro, hitro povprašati župana - g. župan, kaj boste naredili.... kaj ? Draga LKF, župani ne morejo - in upam, ne smejo - tako naglo »rezati glav« kot to lahko naredite vi, novinarji. Dragica Mekiš, Portorož P. S. Za vse ki me poznate pa še tole - če bi se primer »županovega šefa kabineta« zgodil v Kopru, bi jaz tele vrstice ravnotako spisala za PN! Odlično delovanje Društva invalidov Piran Koliko pozornosti in resnosti ima do svojih članov odbor Društva invalidov Piran smo videli tudi na prednovoletnem srečanju 4. decembra v Bistroju na križišču v Luciji. Ne smemo pozabiti, da deluje v tem odboru veliko prostovoljcev oziroma prostovoljk, ki imajo res veliko dela in odgovornosti. V njihovi delavnici ročnih del se izkažejo kot pravi umetniki in postavijo svoje delo na ogled tudi na raznih razstavah. Med delavkami je tudi enkratna Vera Močnik, ki vedno znova preseneti. S svojimi rokami namreč ustvarja prave umetnije. Tako je na omenjenem večernem srečanju vsem pevkam pevskega zbora društva poklonila prelepe umetne vrtnice, ki so si jih dame pevke pripele na prsi. Zelo veliko je napravila izdelkov in zvitkov za brezplačni srečolov - in vsaka srečka je zadela s prijetnim presenečenjem iz prostovoljnih prispevkov. Praznovanja z brezplačno večerjo se je udeležilo 60 članic in članov. Res, odbor se zelo trudi za dobrobit svojih članov. Prispevki so skromni in ni lahko krpati nastale luknje v blagajni, na katero rade pozabijo tudi višje instance. Odbor si ne upa povečati članarine, ki znaša za invalide 10 evrov, za podporo članstva pa 15 evrov. Kljub denarnim stiskam nam po svoje skušajo pomagati. Sedanji člani odbora bi radi, da bi v vodstvu prišlo do kadrovskih osvežitev, sajje med sedanjimi opaziti določeno utrujenost in bolezen, pa tudi dolg staž prostovoljnega dela. Sedanja dolgoletna predsednica Hilda Vuga zaman piha na dušo nekaterim, ki se otepajo dela in odgovornosti. Pevski zbor tega društva pod vodstvom Mirjane Bonin je tudi ta večer pokazal svojo umetniško vrednost. Njihove pesmi so veselo donele in pevke so si zaslužile prisrčen aplavz. Hvala njihovemu trudi, zlasti tudi Mirjani. Naši predsednici Hildi, ki nam je vsem čestitala za praznike, vračamo čestitke z lepimi željami za zdravo in srečno novo leto 2012. Marija Fatur, Lucija Božično - novoletna donacija Marina Portorož bo Centru za usposabljanje Elvira Vatovec donirala 1.500 evrov V Marini Portorož so se letos odločili del sredstev, ki so jih običajno namenjali obdarovanju poslovnih partnerjev in klasičnemu voščilu po pošti, nameniti otrokom Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. Center za usposablj anj e Elvira Vatovec je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki svoje poslanstvo opravlja že več kot petdeset let. Ker so se prepričali, da izbrana ustanova uspešno izvaja širok spekter različnih aktivnosti in nenehno iščejo učinkovite metode za pomoč učencem s posebnimi potrebami, jim na tej poti želijo pomagati z donacijo 1.500,00 EUR. Koper Novoletni koncert v Gledališču V torek, 20. decembra, ob 20. uri bo v Gledališču Koper novoletni koncert Obalnega simfoničnega orkestra. Solist: Peter Lovšin, violina. Sodeluje Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, zborovodja Maja Cilenšek. Dirigent: Patrik Greblo. (Vstopnina). Dokumentarni film Milan Rakovac Tihotapec besed Prva projekcija dokumentarnega filma Milan Rakovac - Tihotapec besed avtorice Maje Kirar in režiserja Nika Čadeža bo v ponedeljek, 19. decembra ob 19. uri v Palači Gravisi, Uliva OF 10, Koper. Lucija Predstavitev pesniške zbirke Marija Fajdiga Pirkmajer bo ob svojem življenjskem jubileju v petek, 16. decembra, ob 16.30 uri v prostorih Kavarne Rezidence Park v Luciji predstavila svojo pesniško zbirko „Iz srca k srcu“. Sveti Peter Gledališka predstava Trgovina s samomorilnimi pripomočki. V soboto, 17. decembra ob 19. uri v Domu krajanov Sveti Peter. Študenti Turistice obiskali Center za starejše občane v Luciji Pripravili so jim prijeten program in ponudili pecivo. Skupina študentk in študentov UP -Fakultete za turistične študije Portorož - Turistice, so 5. decembra popoldne obiskali varovance Centra za starejše občane Lucija in jim pripravili veselo presenečenje. Najprej so na video posnetkih prikazali turistične zanimivosti Slovenije, v sproščenem delu srečanja pa sta nastopili pevka Maja s pesmijo „Ribič, ribič me je ujel...“, študentka Suzana pa je zaplesala trebušni ples. V jedilnici so kar sami pripravili različno pecivo, tudi za diabetike. Varovance, ki zaradi invalidnosti niso mogli priti v jedilnico, so obiskali v sobah in jim postregli s pecivom. Uporabniki, stanovalci Centra za starejše občane Lucija, se zahvaljujejo študentom Turistice in se veselijo podobnih pobud ter obiskov, nam je povedala stanovalka v Centru, Maja Ivankovič. iti ZAKLJUČEN PROJEKT PRIMORCI BEREMO 2011 V Piranu nagradili 28 bralcev, skoraj enkrat toliko tudi v Izoli in kar 61 v Kopru Že tretje leto zapored je v Mestni knjižnici Piran od junija do novembra potekal projekt „Primorci beremo", s katerim primorske knjižnice nagovarjajo svoje bralce k branju slovenskih avtorjev. Gost na zaključni prireditvi bralnega projekta Primorci beremo 2011 v piranski knjižnici, 1. decembra 2011, je bil prof. dr. Marko Pavliha, ki je lani pri založbi Libris izdal knjigo s področja etike z naslovom »Nismo rojeni le zase«. Z gostom se je pogovarjala urednica Ingrid Celestina, za glasbeno točko pa je poskrbel Tomaž Domicelj. Bralci, ki so najbolj pridno brali, so prejeli iz rok Marka Pavlihe njegovo knjigo in priznanje. Projekt Primorci beremo se je začel leta 2007 v tolminski knjižnici, danes pa je vključenih že 10 primorskih knjižnic. Piranska knjižnica je v projektu tretje leto. V petih letih so ugotovili, da mnogi Slovenci ne bi posegli po slovenskih avtorjih, če ne bi bilo tega projekta - torej ponuditi slovensko knjigo v branje. Ugotavljajo veliko pozitivnih učinkov, ki se kažejo tudi v številkah. V piranski knjižnici je bilo v projekt vključeno sto bralcev, knjige so bile izposojene 492 krat, 28 bralcev je bilo nagrajenih. Vsako leto je za 30% več bralcev. Vodja projekta Primorci beremo 2011 je Marko Matičetov. Nagrajenci so prebrali pet knjig in eno pesniško zbirko. V dar so prejeli knjigo Nismo rojeni le zase, kije bila tudi na seznamu knjig Primorci beremo in tudi priznanje. Srečanje z odličnimi bralci je bilo tudi 2. decembra v Izoli in 8. decembra v Kopru. Nagrajenci: Irena Sivka, Savina Gorišek, Davorka Vičič Vilus, Spela Pahor, Andreja Ipavec, Tina Brian, Livija Sikur Zorman, Tamara Kraljič Borovničar, Tanja Bandelj, Ivana Eller, Marina Petronijevič, Iva Konstantinovič, Vojka Bole Delak, Zlata Zeielj, Helena Bagon, Peter Žagar, Tea Tomljenovič, Marina Žigon, Vera Pretnar, Nevija Božič, Jolanda Mehle, Zvonka Guzej, Karmen Josič, Črt Tomažin, Anka Mikeln Rušnjak, Kristina Gorišek, Vanja Luketič, Kristina Bokan. O projektu Vprojektu lahko sodelujejo člani knjižnice starejši od 15 let v osrednji knjižnici, v kateri od podružnic osrednje knjižnice in na potujoči knjižnici. Izberejo lahko katero koli knjigo s seznama Primorci beremo. Ob izposoji vprašajo za bralno znamenje, na katerega vpišejo svoje misli in ocenijo prebrane knjige. Ko knjigo preberejo, jo skupaj z izpolnjenim bralnim znamenjem vrnejo v knjižnico. Bralci, ki do zaključka akcije preberejo pet proznih del in eno pesniško zbirko, na zaključni prireditvi prejmejo priznanje Primorci beremo in knjižno nagrado. Projekt je letos trajal od 9. junija do 20. novembra 2011. AKV Svoj mir je našla Ana ŠEGA upokojena učiteljica iz Pirana rojena 19.7.1911 v Velikih Laščah, umrla 6.11.2011, pokopana je v Velikih Laščah Hvala vsem, ki ste jo imeli radi hči Marinka Ob izidu slovenskega prevoda romana LEICA FORMAT Nihče ne more ubežati resničnosti, in še manj samemu sebi Na predvečer predstavitve nove knjižne zbirke HELIA in prevoda romana LEICA FORMAT ter srečanja s hrvaško pisateljico DAŠO DRNDIČ v piranski mestni knjižnici. Pisateljica Daša Dmdič velja za eno vznemirljivejših in najbolj svojskih avtoric na Hrvaškem. A sprva je Hrvaška ni sprejela z naklonjenostjo; še dandanes njeno pisanje in človeška drža vzbujata nemalo nelagodja. Čemur pa se ne gre čuditi, saj se nenehno in trdovratno loteva tako bolečih točk preteklosti kot tudi problematične in ranljive sedanjosti, ter se o obojem izreka neposredno, brezkompromisno, odkrito - in boleče. In ne dovoli, da bi si zatiskali oči ali pometali pod preprogo zločinska grozodejstva nedavne zgodovine in vse pregrehe naše zdajšnjosti. Drndičeva, po rodu Hrvatica, je večji del življenja prebila v Beogradu, v devetdesetih prejšnjega stoletja pa je zapustila Srbijo in se podala na Hrvaško. Odhodu so botrovali nevzdržni pritiski miloševičevskega nacionalizma (med drugim je bila deležna psovk, češ da je "ustaška pička" in podobnih žaljivk) in njeno lastno zavračanje vseh njegovih pojavnih oblik. Hrvaška, tedaj tudi sama preplavljena z nacionalistično miselnostjo in nestrpnostjo do "drugih in drugačnih’’, je ni sprejela odprtih rok. Drndičeva je bila zaznamovana. Njen prihod na Reko, kjer je uspela zamenjati svoje beograjsko stanovanje, je bil v resnici tih in intimen, nič manj pa tudi boleč in travmatičen. Prišla je s hčerjo - kot samski ženski ji je v nekdanji Jugoslaviji kljub rigidni zakonodaji uspelo posvojiti otroka. Sicer diplomirana anglistka, je Drndičeva v beograjskem obdobju delovalazlastinapodročjuradiofonije kot dramaturgi njain avtorica radij škili iger ter dokumentarnih dram. Po dveh romanih iz osemdesetih (Put do subote, 1982, in Kamen s neba, 1984) se ji je pero razpisalo zlasti po dveletnem "izseljenskem” obdobju v kanadskem Torontu, in sicer v romanih Marija Cz%stohowska još uvijek roni suze ili Umiranje u Torontu (1997) in Canzone di guerra (1998), svoj pripovedni opus pa kasneje gradi z deli Totenwande (2000), Doppelganger (2002), Leica format (2003), Sonnenschein (2007) in April u Berlinu (2009). Drndičeva je avtorica, ki s svojo „bernhardovsko" neprizanesljivo neposrednostjo sproža občutek neprijetnosti in zadrego. Tako s pripovedno tematiko, saj je vospredjunjenegazanimanjaprenekateranevralgična in boleča točka bodisi zamolčane, odrinjene, prikrite, zabrisane, “pozabljene”, potlačene ali kratko malo neprijetne preteklosti in referenčne sedanjosti - prav kakor tudi z načini pripovedovanja, torej kako izreka to, o čemer pripoveduje, v katerem in kakšnem jeziku. Vsekakor literatinja svojskega kova in, prej ko ne spričo drže, načel in pokončnega habitusa, samosvoja ženska. Petkovo literarno druženje z gostjo, pisateljico Daše Drndič, bosta vodila urednik zbirke HELIA Gašper Malej ter prevajalka in igralka Sonja Polanc. Makučeva dela na razstavi tudi v Cankarjevem domu \ __ publikacijo s fotografsko dokumentacijo Jake Jeraše ter zapisi kustosov Brede Ilich Klančnik, Nives Marvin in Andreja Medveda. Odprtja razstave v Portorožu se je *, udeležila tudi Nina Pirnat Spahič iz Cankarjevega doma Ljubljana. Razstavo Makučevih del, ki jo je uredil Mirsad Begič, je spremljalo domiselno zvočno oglaševanje solinskih ptic. Razstavo so 7. decembra prenesli v Galerijo Cankarjevega doma v Ljubljani in si jo je tam mogoče ogledati vse do 2. februarja 2012. V petek, 18. novembra 2011, so v nekdanjem skladišču soli v portoroškem Monfortu prvič javnosti predstavili celovit opus zadnjega desetletja umetnika Vladimirja Makuca, katera ponazarjajo Sečoveljske soline in Slovenko Istro. Predstavili so tudi dvojezično ( ^ ■ i N • it \ December 2011 10 - ■ w primorski u¥p Prednovoletni nastop skupine FLIP v Avditoriju Plesno akrobatska skupina FLIP Piran se je predstavila v nedeljo, 11. decembra, zvečer v glavni dvorani portoroškega Avditorija. Tokrat z odličnim nastopom, božično-novoletno priredbo: Smrkci v delavnici Dedka mraza v režiji in mentorstvu Stasje Mehora. Kereografija: llaria Grižon, Damir Azirovič, Stasja Mehora, Ana Jenko. Scena: Aleksander Mehora. Nastopali so Gargamel, Azrael, vojački, miške, punčke, pajacki, plesalka lutka, palčki... Prijeta predstava z vnetim pričakovanjem in nenehnem iskanju Dedka mraza, kije na koncu le prišel in obdaril otroke, je navdušila množico gledalcev, med katerimi je bilo tudi veliko staršev, sestric in bratcev nastopajočih. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujejo Omnisu Koper, Občini Piran, Avditoriju Portorož ter družbama Street tour Portorož in Mediš Ljubljana. FOTO: Primorski utrip Predstavitev slovenske romance Izgubljena v ljubezni Avtorica Erika Erikson FOTO: Primorski utrip. V založbi Anu El ara so v petek, 16. decembra, v portoroškem Avditoriju premierno predstavili knjigo Izgubljena v ljubezni avtorice Erike Erikson, temperamentne Primorske s štajerskimi koreninami. Govorila je o pisanju knjig, ljubezni in njeni življenjski zgodbi. Knjiga Izgubljena v ljubezni pripoveduje o mladi vinarki Eli Lasage, ki se po študiju v Piši vrne na očetovo posestvo odločena, da bo z znanjem in dobro letino osvojila najvišje priznanje vinarjev Gran cru ter povrnila kmetiji njen nekdanji blišč. Brezglavo se zaljubi v prepovedanega moškega, ki ga ne bo mogla nikoli čutiti ob sebi... Uspešno glasbeno leto za sestri Julijano in Katarino Peroša Desetletni Portorožanki Julijana in Katarina Peroša sta se pred štirimi leti z vsem srcem predali glasbi. Julijana je že kot majhna deklica z nonotom vlekla meh na harmoniki, Katarini pa so prstki raje udarjali po klavirju. Po dveh letih igranja na harmoniko se je Julijana odločila, da se bo hkrati učila tudi igranja na klavir, Katarina pa se je po dveh letih učenja klavirja odločila, da bo hkrati osvajala tudi znanje igranja harmonike. V letu 2010 sta začeli tudi tekmovati in v dobrem letu obe dosegli odlične rezultate. Katarina na tekmovanju Ars Nova v Trstu, 6. 12. 2011 V začetku oktobra 2011 se je v Trstu odvijalo 9. mednarodno tekmovanje harmonikarjev FISA...ARMONIJE. Julijana, učenka 4. razreda harmonike pri mag. Eriki Udovič Kovačič, je na tem tekmovanju v najmlajši kategoriji s 96,77 točkami osvojila prvo nagrado in hkrati 2. mesto. Prejela je tudi posebno nagrado komisije za izvedbo lastne skladbe »Pajek in muha«, katere je bila še posebej vesela. Na tem tekmovanju seje odlično uvrstila tudi 12 letna Tea Udovič Kovačič, prav tako učenka mag. Erike Udovič Kovačič, saj je v svoji kategoriji osvojila absolutno prvo nagrado. Z nagrado v Trstu je Julijana zaokrožila uspešno leto, katerega je Julijana na tekmovanju FISA... ARMONIJE v Trstu, 2. 10. 2011 s profesorico Mirjano Gvozdenac pričela z osvojitvijo druge nagrade na istem tekmovanju oktobra 2010 ter nadaljevala z osvojitvijo zlate nagrade in prvim mestom na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Primorske, februarja 2011 v Novi Gorici, kjer je prejela tudi posebno nagrado za najbolj obetavnega mladega harmonikarja. Nadaljevala je z osvojitvijo zlate nagrade na 40. državnem tekmovanju TEMSIG marca 2011 v Brežicah, kjer je v svoji kategoriji osvojila zlato plaketo in posebno priznanje za najbolj obetavnega tekmovalca nižje kategorije. Aprila seje udeležila še mednarodnega internetnega tekmovanja in 36. mednarodnega Kdaj hitra cesta Jagodje - Lucija? Informacija, da bo DARS izplačal odškodnino lastnikom devetih stavb, ki se bodo morale umakniti hitri cesti Jagodje-Lucija, šele do septembra leta 2012, ko bodo lahko začeli rušiti stavbe in pripravljati teren za gradnjo, daje misliti, da bomo hitro cesto v dolini Lucije videli šele čez dve ali tri leta. Lastniki, ki se bodo morali seliti, so razumljivo že neučakani. To so dali vedeti tudi ministru za promet v odhajanju Patricku Vlačiču na nedavnem predvolilnem pogovoru z županom Petrom Bossmanom v dvorani KS Lucija. Vrednost posamezne hiše skupaj s funkcionalnim zemljiščem naj bi dosegla tudi do milijon evrov. tekmovanja harmonikarjev OKUD ISTRA v Puli. Na obeh je osvojila srebrno priznanje. V mesecu maju pa se je kot učenka profesorja Bojana Glavine udeležila mednarodnega tekmovanja pianistov v Radljah ob Dravi, kjer je osvojila zlato priznanje in drugo mesto v najmlajši kategoriji, skupaj s sestro Katarino pa sta med klavirskimi dueti, v najmlajši kategoriji, osvojili zlato nagrado in absolutno prvo mesto. Katarina j e svoj o glasbeno pot pričela v razredu profesorice Piroške Sič Birsa, ki jo je spomladi leta 2010 pripravila za njeno prvo tekmovanje, regijsko tekmovanje mladih glasbenikov primorske v Novi Gorici, na katerem je osvojila srebrno plaketo. 6. decembra 2011 se je udeležila 7. mednarodnega tekmovanja Ars Nova International Musič Competition v Trstu, kjer je kot učenka 4. razreda klavirja pri profesorici Aleksandri Češnjevar Glavina s 96. točkami osvojila prvo nagrado in hkrati 3. mesto v svoji kategoriji. S to nagrado je potrdila lanskoletni uspeh na istem tekmovanju, kjer j e s 95. točkami prav tako osvojila prvo nagrado v svoji kategoriji. V mesecu maju 2011 seje udeležila še dveh mednarodnih tekmovanj. 20. maja je sodelovala na mednarodnem tekmovanju „PREM10 ISOLA DEL SOLE“ v italijanskem Gradežu, kjer je z 98. točkami osvojila prvo nagrado in drugo mesto v svoji kategoriji, 25. maja pa je bila na mednarodnem tekmovanju pianistov v Radljah ob Dravi, kjer je v kategoriji tretjih razredov osvojila zlato priznanje in drugo mesto, skupaj s sestro Julijano pa sta med klavirskimi dueti, v najmlajši kategoriji, osvojili zlato nagrado in absolutno prvo mesto. Julijana in Katarina sta šolsko leto 2010/2011 uspešno zaključili s skupnim samostojnim nastopom v dvorani Tartinijeve hiše v Piranu, kjer sta poslušalce navdušili z izvajanjem skladb na obeh inštrumentih. V Avditoriju je zadonela partizanska pesem V organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB občine Piran je bil 2. decembra 2011 v Avditoriju v Portorožu letni koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Udeležence je pozdravil predsednik piranske borčevske organizacije Bojan Česnik, ki se je zahvalil pevskemu zboru za nastop in predstavil njihovo razvojno pot. Poudaril je kako pogumen je bil slovenski narod, ki ga je v naj hujših časih naše zgodovine krepila zavest in želja po svobodi - tudi hrabra partizanska pesem, ko so si našo slovensko zemljo hoteli za vedno prilastiti nacistični in fašistični zavojevalci. Takrat je beseda „Ne smemo več trpeti, dvignimo se za pravičnost, enakost in svobodo11, res veliko veljala. Morda velja tudi še danes. Partizanski pevski zbor danes sestavlja 40 pevcev. V svoji dolgi zgodovini ima za seboj že več kot 2000 nastopov. Prireditev v Avditoriju je povezovala Lorena Delbello. Slavnostni govornik predsednik ZB za vrednote NOB občine Piran Bojan Cesnik. Koncert je bil posvečen 70-letnici osvobodilne fronte (OF), 100-letnici rojstvo Franca Rozmana - komandanta Staneta, kije tragično preminil 7. novembra 1944 pri preizkusu novega orožja, 100-letnici rojstva zborovodje Janeza Kuharja, avtorja prve slovenske opere in 80-letnici rojstva Alojza Srebotnjaka. Publika je bila, sodeč po vsakokratnem aplavzu, zelo zadovoljna. FOTO: FK-Primorski utrip. Šopek rož za dirigenta prof. Franca Gornika. V dobrem uro in pol dolgem nastopu so zapeli 16 pesmi, ki so večinoma nastajale v partizanskih časih; Zdravica, V boj, Pesem slovenskih brigad, Hej tovariši, Partizanovo slovo, Komandant Stane, Nabrusimo kose, Kolona, Nagelj, Blisk na blisk, Primorski partizan, Jutri gremo v napad in druge. Ob koncu so družno zapeli znano pesem Vstajenje Primorske, ki jo je uglasbil Rado Simoniti. Pevce je na harmoniko spremljal Branko Sladič. Dirigent: prof. Franc Gornik. ► V ozadju slika našega nekdanjega slavnega partizanskega vodje maršala Tita. December 2011 11 I primorski utp Arhitektura ni pasivna Na letošnjih 29. Piranskih dnevih arhitekture, 26. novembra v Gledališču Tartini v Piranu, je bilo 6 predavanj, 6 arhitekturnih razstav in tri študentske predstave, prikazali pa so tudi dokumentarni film. Nagrado Piranesi 2011, najvišje priznanje za arhitekturno stvaritev (most) je prejel arhitekt Most Aflenz iz Celovca. Zaključna prireditev z razstavo arhitekturnih dosežkov številnih udeležencev iz različnih držav je bila zvečer ob 20.00 uri v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu, kjer so podelili tudi nagrade. Razstavo je odprl piranski župan Peter Bossman. Osnova tema celodnevnega srečanja je bila seveda arhitektura in njen položaj v sodobnem svetu. Ni pasivna, so zapisali. Nasprotno, v svoji elementarnosti je aktivna, čeprav je to v današnjem svetu, ki ga vodita kapitalistična logika hlastanja po dobičku in zanemarjanje osnovnih principov bivanja in oblikovanja prostora, težko. Spoštovati okolje in tradicijo ter zgodovinskost je še kako pomembno, tudi pri arhitekturi. Pohvaliti je treba Obalne galerije Piran, ki so kljub finančnim težavam uspele organizirati eno največjih in najodmevnejših prireditev, srečanje vrhunskih strokovnjakov s področja arhitekture v Piranu. Kot nam je zagotovil direktor Obalnih galerij Piran Toni Biloslav piranski arhitektni dnevi, kljub finančni krizi, ostajajo v Piranu, čeprav si nekateri zelo prizadevajo, da bi prireditev prenesli na primer v Cankarjev dom v Ljubljano. HdgIalfenz, loruns, austria marle.Marte Architects ri" *» ™” «*■' - Po pregledu vseh projektov se je komisija odločila podeliti: Mednarodno študentsko priznanje Piranesi 2011 Stefan Jos, Prizorišče Berlin, Nemčija, 2011 Mentorica: dr. Marisol Vi dal, Tehnična univerza, Graz, Avstrija Rešitev uspešno interpretira odprti prostor v kontekstu Mies van der Rohejeve Narodne galerije. Notranja organizacija zagotavlja veliko prostora za različne funkcije in dejavnosti. Mednarodno študentsko priznanje Piranesi 2011 Michael Lammer, Avditorij in kongresni center, Terezin, Republika Češka, 2011 Mentorica: dr. Marisol Vi dal, Tehnična univerza, Graz, Avstrija Kompleks je umeščen v prostor z močnim zgodovinskim pomenom, saj se nahaja v bližini nekdanjega koncentracijskega taborišča Terezin. Ustrezna rešitev ima kakovostno zasnovano organizacijsko shemo. Soočenje med starimi in novimi materiali je zelo uravnoteženo. Mednarodno priznanje Piranesi 2011 Magnani Pelzel Map studio | Prenova stolpa Porta Nova, Benetke, Italija, 2011 Projekt prikazuje občutljivost do zgodovinske strukture starega stolpa v Beneškem Arsenalu. Materialnost rešitve je omejena, zato da bi nemoteno prišla do izraza stara struktura. Uporaba umetne svetlobe poudarja kvalitete stare arhitekture. Minimalne, a zelo izrazite poteze izražajo zadržano, a jasno izpostavljeno stališče arhitektov, ki je spoštljivo do originalne arhitekture. Mednarodno nagrado Piranesi 2011 Marte.Marte Architekten, Most Aflenz, Loruns, Avstrija, 2010 Proj ektj e istočasnoprostorska skulptura in inženirski dosežek. Arhitektura je z veliko občutljivostjo umeščena v krajino. Oblika, ki spominja na stare železniške mostove je preoblikovana z drugim materialom in s sodobnim izrazom. Gladke površine betona so v sozvočju s krajinskimi elementi okolice. Most v svoji zasnovi varen, obenem pa uporabnikom dopušča dojemanje naravnega prostora. Razstava v Pokrajinskem muzeju Koper Ob zaključku praznovanja 100-letnice koprskega muzeja so odprli razstavo Musiča aeterna est Pokrajinski muzej v Kopru je bil odprt v času avstro-ogrske monarhije leta 1911. Dogodek obeležujejo že skozi vse leto 2011 in prirejajo različna srečanja ter razstave. Ena zelo zanimivih je bila tudi v soboto, 3. decembra 2011, v stavbi muzeja v Kopru z naslovom Musiča aeterna est, ki pripoveduje o glasbenem življenju v obalnih mestih in na podeželju Najprej smo lahko prisluhnili zvokom iz starih ljudskih instrumentov, na katere je zaigral glasbenik Zdravko Debeljak, nato pa so v gornjem nadstropju odprli stalno razstavo glasbenih instrumentov, nastopov glasbenikov in dogodkov, ki jo je predstavila vodja glasbenega projekta Vlasta Beltram. “Današnji dogodek je nekaj posebnega, ker smo končno uresničili cilj štiriletnega glasbenega projekta”, je dejala. Stalna razstava Musiča aeterna est je izbor vseh štirih razstav, ki so jih organizirali. Glasbeni projekt so začel i z razstavo o ljudskih glasbilih na območju, ki ga pokriva muzej, nadaljevali s proučevanjem in na dveh razstavah predstavili glasbeno življenje v treh istrskih mestih, končali pa z glasbeno ikonografsko študijo glasbil v likovni dediščini in stavbni ornamentiki na tamkajšnjem območju. K sodelovanju so povabili vrsto strokovnjakov in poznavalcev ljudskih glasbil. Strokovni vodja razstave o ljudskih glasbilih je bil etnomuzikolog Dario Marušič. Beltramovi je pomagala etnologinja Zvona Cilglič, zunanji soavtorji pa so bili še Marino Kranjac, Emil Zonta in Romeo Volk. Beltramova je prvo razstavo o glasbenem življenju v obalnih mestih do 19. stoletja pripravila skupaj z muzikologinjo Heleno Gardina. Avtorica zadnje razstave je bila raziskovalka starih glasbil dr. Darja Koter. Za pripravo prostorov in tehniško rešitev je poskrbel Enio Vivoda s sodelavcem zgodovinarjem Markom Boninom. Za pedagoško plat je poskrbela Brigita Jenko. Beltramova se je ob tem zahvalila tudi direktorici muzeja Bredi Krašna in vsem ostalim, ki so sodelovali pri razstavi. Takole je mojster izvablja! zvoke iz starih glasbil. Nekatera so stara tudi več kot sto let. FOTO: FK-Primorski utrip. PIRAN Petek, 16. 12., ob 20.00, Avla Avditorija Portorož Predstavitev knjige založbe Anu Elara IZGUBLJENA V LJUBEZNI Prva slovenska romanca Avtor: Erika Erikson. Sobota, 17. 12., ob 18.00, Glavna dvorana Avditorija Portorož Novoletna plesna pravljica Plesna skupina Metulj Piran ČUDEŽNASVETILKA Mentor: Lidija Pogačar. Koreograf: Nataša Pogačar. 5 € Nedelja, 18. 12., ob 19.00, Gledališče Tartini Piran Novoletni koncert MLADINSKI PIHALNI ORKESTER PIRAN S SLAVKOM IVANČIČEM Dirigent: Iztok Babnik. Torek, 20. 12., ob 18.30, Glavna dvorana Avditorija Portorož-Portorose Zimska A rt dance produkcija skupin in plesna pravljica ALADINOVA SVETILKA Koreografija: Dana Petretič. 66 Četrtek, 22. 12., ob 20.30, Cafe Central, Portorož Božično novoletni koncert KOMORNI MOŠKI ZBOR KAROL PAHOR PIRAN Z GOSTI Petek, 23.12., ob 20.00, Glavna dvorana Avditorija Portorož Gala božično-novoletni koncert HRVAŠKA KOMORNA FILHARMONIJA ZBOR CAPPELLA ODAK (ZAGREB), SOLISTI Dirigent Mladen Tarbuk Zborovodja Jasenka Ostojič-Radikovič Koncertni mojster in solist Sergej Evseev 40 € do vključno 15. vrste, 35 € zadnje tri vrste. Prodaja vstopnic Avditorij in prodajna mesta Eventim. Ponedeljek, 26. 12., ob 18.00, Glavna dvorana Avditorija Portorož Gledališka predstava Špas Teater 39 STOPNIC 20 € za sedišča do 15.vrste, 18 € za sedišča v zadnjih treh vrstah. Sobota, 31. 12., ob 22.00, Tartinijev trg Piran SILVESTROVANJE NA TRGU s skupinama TEDDV BEAR, CLEA & KIM in VIDOM VALIČEM Nedelja, 1. L, ob 16.00, Trg Prekomorskih brigad, Portorož NOVOLETNO POPOLDNE Z OGNJEMETOM Zabavni program. Ob 18.00 ognjemet. IZOLA Praznični december v Izoli Vsak dan od 3. do 30. decembra bo na Ljubljanski ulici praznično vzdušje v popoldanskem času. Pokušina: različnih kuhanih vin, medice, čajev, vroče čokolade, potice, palačinki in mnogo drugih dobrot! 17.12.2011, 14. uri. Prednovoletni žur z radiem Capris 23.12.2011, ob 17. uri, harmonikaš Davor Jerman, Lado Leskovar Spalato, Meri Cetinič, Jasna Zlokič, Tereza Kesovija, Vinko Coce, Klapa Cambi, Oliver Dragojevič Zadružni dom Škofije, 17.12.2011, 20.00, Novoletni koncert z narodno zabavno glasbo Nastopajoči: Folklorna skupina Skala Kubed, Harmonikarski orkester Aleša Segulina, Marko Manin, Ansambel Zapeljivke, Boštjan Bonin, Tilio Frtacin, Ansambel Javor Titov trg, 18.12.2011, 09.00 - 13.00, S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica Gledališče Koper, 20.12.2011, 18.00, Novoletni koncert Obalnega simfoničnega orkestra Titov trg, 22.12.2011, 17.00 -21.00, S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica Titov trg, 23.12.2011,17.00 - 21.00, S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica - koncert Samuel Lucas Bellavita bar, 24.12.2011, Veseli december v Bellaviti, božični koncert Jan Plestenjak Taverna, 24.12.2011 S Koprom v novo leto Titov trg, 24.12.2011, 9.00 - 23.00. S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica. Ob 15. uri bodo otroške delavnice Pingo, ob 21. uri pa Božične pesmi med večernimi mašami. Šotor ob stadionu Bonifika, 24.12.2011, 23.00 Decemberfest, Koncert Ne me Jugat, Rudi Bučar Taverna, 25.12.2011, 9.00 - 21.00, S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica Šotor ob stadionu Bonifika, 25.12.2011, 21.00 Decemberfest: Koncert skupine Prijavo Kazališče Taverna Koper, 26.12.2011, 9.00 - 21.00, S Koprom v novo letom 2012, Božično novoletna tržnica Sv. Anton, 26.12.2011,17.00 - 21.00, Žive jaslice Zadružni dom Marezige, 26.12.2011,18.00 Božično novoletni koncert pihalnega orkestra Marezige Dvorana Bonifika, Koper, 26.12.2011.19.00, Tradicionalni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Koper Taverna Koper, 30.12.2011, 9.00 - 21.00, S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica. Ob 17. uri bo otroška predstava, ob 17.30 pa dedek mraz s škrati. Ob 20. uri bo nastop Nine Pušlar. Taverna Koper, 31.12.2011, 9.00 - 23:59, S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica. Ob 17. uri bo otroška predstava, od 22. ure dalje Zoran Predin, Cover Lover in Anika Horvat. Titov trg, Koper, 31.12.2011, 22.00- 2.00, S Koprom v novo leto 2012 Koncert skupine Pepel in Kri. Taverna, 1.1.2012, 9.00 - 20.00, S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica. Ob 19.00 stand up komik Tin Vodopivec. r — — ~ — — — — — n DECEMBRSKA ZMRZAL (27.12. -30.12.2011) Silvestrovanje na prostem 31.12.2011, 22.00 uri, Park Pietro Coppo, s Platano v novo leto. KOPER Titov trg, 16.12.2011 17.00 - 21.00, S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica Titov trg, 17.12.2011 9.00 - 21.00 S Koprom v novo leto 2012, Božično novoletna tržnica Športna dvorana Bonifika, 17.12.2011,20.00 Najlepše dalmatinske pesmi Nastopajoči: Tedi Mali oglas Gliser s kabino - motorni čoln - Windy, 7m, letnik 1982, delno obnovljena 2008, homolo-girana predelava na izvenkrmni motor leta 2008, Varnaha 150 KM (kupljen 2008), redno servisiran, menjana impeler in veliki cink, ca. 200 delovnih ur, 2 bateriji, vsa obvezna oprema... Prodam najraje skupaj, lahko pa tudi posamezno. Cena: 11.000 eur Tel.: 051 212 020 Anja SD * * Ne tožim vam, cvetlice, kar mlado mi mori srce, saj cvetno vaše fice ne ve kaj 6ofje in gorje. Simon (jregorčič: Ne tožim! T * SmCNO mj