SKUPSCINSKI	za občine ČRNOMEU,
	KOČEVJE^ ICRsKO^ METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik X.	Novo	mesto,	14.	junija	1973	'	Št.	15
OBČINA KRŠKO:
214. odlok o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine občine Krško
OBČINA RIBNICA:
215.	Popravek odloka o	posebnem	občinskem	davku	od
prometa proizvodov	in od plačil	za storitve
OBČINA KOČEVJE:	>
216.	Odlok o merilih za	ugotovitev	nove vrednosti	stano-
vanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kočevje
Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine Kočevje
218. Odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Kočevje
219. Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu mesta Kočevje
220. Sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje vrednosti stanovanj
VSEBINA 217.
OBČINA KRŠKO 214.
Na podlagi 225. in 307. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št, 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela
ODLOK o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine občine Kršijo
1. člen
Za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev, ki spadajo v delovno področje občinske skupščine, ima skupščina občine Krško (v nadaljnjem besedilu: skupščina):
I. Tajnika skupščine:
II. Temeljne upravne organe:
1. oddelek za splošne zadeve in družbene službe,
2. oddelek za gospodarstvo in finance,
3. davčno upravo,
4. oddelek za narodno obrambo,
5. odsek za notranje zadeve,
6. geodetsko upravo.
2. člen
Tajnik skupščine je predstojnik temeljnih upravnih organov.
Tajnik skupščine ima zlasti naslednje naloge:
a)	kot tajnik skupščine:
-	pomaga predsedniku skupščine
in organizira delo pri pripravi sej skupščine in njenih zborov in pri vsklajevanju dela svetov in komisij skupščine; daje pravna mnenja o zakonitosti osnutkov predpisov in drugih aktov, ki naj jih sprejme^skupščini in njenim'organom; skrbi za pravočasno in učinkovito izvrševanje predpisov in drugih aktov skupščine; skrbi za pravočasno izvrševanje nalog s področja volihiega sistema skupščine ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti.
b)	kot predstojnik temeljnih upravnih organov:
-	skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog vseh upravnih organov skupščine; skrbi, da se upravni organi pri svojem delu ravnajo po zakonih in drugih predpisih, sklepih in smernicah skupščine; organizira in vsklajuje delo upravnih organov; skrbi v mfcjah pravic in dolžnosti skupščine za izvrševanje upravnih, strokovnih in drugih nalog s področja organizacijskih in kadrovskih zadev za skupščino in njene .organe ter delovne organizacije; je disciplinski starešina delavcev in predstojnikov temeljnih upravnih organov; opravlja cjruge zadeve in naloge, ki spadajo v njegovo delovno področje po zakonih in drugih predpisih ter Klepih skupščine; sodeluje v mejah pooblastil v delovni skupnosti upravnih organov in njenih samoupravnih organih.
3.	člen
V	neposredno delovno področje tajnika spadajo:
1. služba za skupščinske zadeve,
2. kadrovsko personalna služba.
4.	člen
1.	Služba za skupščinske zadeve im’a predvsem naslednje naloge:
- priprava in skrb za izvajanje delovnega in akcijskega programa skupščine;
- zbiranje in pravno vsklajevanje osnutkov aktov za skupščino ter njene organe;
- skrb za organizacijo in tehnično pripravo sej skupščine in njenih
zborov;
- vodenje skupščinske dokumentacije, vključno zapisnikov sej;
- spremljanje dela in nudenje pravne pomoči upravnim organom zlasti v zadevah, ki jih obravnava skupščina in njeni organi;
- opravljanje strokovnih zadev s področja družbenega nadzora, vlog in pritožb občanov izven upravnega postopka ter mandatno imunitetnih zadev skupščine;
- spremlja temeljne samoupravne akte delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti;
- proučevanje organizacije in delovnih metod upravnih organov ter
predlaganje ustreznih izboljšav in ukrepov;
- spremljanje dela svetov KS in nudenje strokovne pomoči;
- skrb za zbore občanov in delovnih ljudi in vodi posebno evidenco;
- statistično in vsebinsko spremljanje reševanja zadev v upravnem postopku;
- izvrševanje' administrativno-tehničnih opravil za skupščino, predsednika, podpredsednika in tajnika skupščine;
- organizacija prevoznih storitev
za skupščino in upravne organe;
' - izvrševanje drugih nalog po naročilu tajnika;
2.	Kadrovska in personalna služba opravlja zlasti naslednje naloge:
- spremlja, proučuje in predlaga ustrezne rešitve v kadrovskih vprašanjih skupščine in njenih organov ter vodilnih kadrov v delovnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih;
- opravlja vsa strokovno-tehnič-na opravila sklada za štipendiranje nadarjenih in materialno ogroženih dijakov in študentov;
- spremlja urejanje pripravništva v organizacijah združenega dela;
- pripravlja poročila, analize in predloge za skupščinsko komisijo ^a volitve in imenovanja;
- vodi evidenco o volitvah samoupravnih organov v organizacijah združenega dela;
- sodeluje s kadrovskimi službami družbeno-političnih, delovnih in drugih organizacij ter drugih družbeno-političnih skupnosti;
-.pripravlja predloge za kadrovsko zasedbo, strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje delavcev upravnih organov skupščine;
- pripravlja gradivo in osnutke samoupravnih aktov upravnih organov;
- pripravlja gradivo in osnutke samoupravnih aktov upravnih organov;
- skrbi za zakonito in pravočasno izvrševanje določil samoupravnih aktov in sklepov delovne skupnosti ter njenih oi:ganov;
- opravlja tajniške posle za delov-
no skupnost in njene organe in administrativno — tehnična opravila;
-	opravlja druge naloge po naročilu tajnika.
5. člen
Temeljni upravni organi opravljajo upravne, strokovne in druge naloge, ki spadajo v njihovo delovno področje po zakonitih predpisih širših družbenopolitičnih skupnosti in predpisih ter sklepih skupščine in njenih organov.
6. člen
Oddelek za splošne zadeve ii) družbene službe opravlja vse upravne, strokovne in druge naloge iz občinske pristojnosti na področju, zdravstva in socialnega varstva, skrbništva,' mladoletnih prestopnikov, borcev NOV, invalidov, šolstva, prosvete, kulture in telesne vzgoje, varstva kulturnih spomenikov in drugih prirodnih znamenitosti; vodi administrativno tehnično delo v zvezi z volitvami v predstavniške organe, opravlja ostale zadeve po veljavnih pravnih predpisih.
V	okviru oddelka za splošne zadeve in družbene službe delujejo krajevni uradi. Krajevni uradi vodijo matične knjige, državljanske knjige ter volilne imenike in izdajajo iz njih izpiske, izdajajo, ojbčanom potrdila, dajejo pravno pomoč na prošnje upravnih organov in delovnih organizacij ter opravljajo druge' zadeve po predpisih in nalogah občinske skupščine in statutu občine Krško,
7. člen
Oddelek za gospodarstvo in finance spremlja in proučuje stanje na področju gospodarstva; pripravlja predloge letnih, srednje in dolgoročnih perspektivnih načrtov gospodarskega in družbenega razvoja občine in spremlja njihovo izvajanje; pripravlja analize, poročila in drugo gradivo za skupščino in njene organe; opravlja statistične naloge s področja občinske pristojnosti, vodi upravni postopek s področja industrije, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, gozdarstva, kmetijstva, veterine, lova, ribolova ter vodno gospodarskih zadev; opravlja zadeve s področja izvrševanja proračuna, financiranja potreb v občini, skrbi za pravilno in zakonito poslovanje skladov; vodi upravni postopek in opravlja strokovne in druge naloge s področja urbanizma, gradbeništva, komunalne dejavnosti, premoženjsko pravnih zadev, stanovanjskih zadev, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in opravlja druge zadeve po predpisih.
8. člen
Davčna uprava opravlja upravne, inšpekcijske in druge naloge s področja odmere, kontrole in izterjave davkov, prispevkov, taks in drugih družbenih obveznosti, ki so finančne narave in za katere je po veljavnih predpisih pristojen upravni organ občine.
9. člen
Oddelek za narodno obrambo pripravlja v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi predloge za razvojni in vojni načrt občine, daje strokovno pomoč občinskim organom, delovnim in drugim organizacijam ter krajevnim skupnostim pri izvajanju priprav na splošni ljud-
ski odpor, opravlja zadeve vojaške obveznosti in mobilizacije v skladu s posebnimi predpisi, skrbi za organiziranje, pripravo in pouk enot in obveznikov civilne zaščite, skrbi za organizacijo in izvajanje nalog službe za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, opravlja razpored prebivalstva v enote oboroženih sil in civilne zaščite ter na delovne dolžnosti v vojni in vodi ustrezne evidence v skladu s posebnimi predpisi, skrbi za izvajanje varnostno-zaščitnih ukrepov obrambnih priprav v državnih organih ter delovnih in drugih organizacijah ter skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva.
Oddelek za narodno obrambo kontrolira izvrševanje zadev narodne obrambe in v ta namen opravlja inšpekcijske zadeve.
10. člen
Odsek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na varovanje življenja in osebne varnosti ljudi, na vzdrževanje javnega reda in miru, na izdajanje potnih listih, na varnost prometa na javnih cestah, na požarno varnost, na posest in nošenje orožja in streliva, na izvajanje predpisov o državljanstvu, društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, o matičnih knjigah, o ćsebnih inlenih,
o	osebni izkaznici, o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča. Oddelek izvršuje tudi naloge organov za notranje zadeve širših družbeno političnih skupnosti.
11. člen
Geodetska uprava skrbi za izme-ritve zemljišča in z,emljiški kataster, vodi v zvezi z obnovo katastra katastrsko klasifikacijo in bonitiraiije zemljišč, izdaja prepise in preriše iz katastrskega operata, opravlja razna geodetska dela in ostale upravne in strokovne zadeve po predpisih.
12. člen
Temeljni upravni organi izvršujejo' svoje pravice in dolžnosti na področju splošnega ljudskega odpora v skladu z zakonom o splošnem ljudskem odporu.
13. člen
Poleg nalog, navedenih v 6,, 7.,
8.,	9., 10. in 11. členu tega odloka, so temeljni upravni organi dolžni:
- pripravljati osnutke in predloge splošnih aktov iz svojega področja;
- proučevati stanje in spremljati razvoj na področjih iz svoje pristojnosti, pripravljati analize, poročila, informacije in drugo gradivo za skupščino in njene organe ter izvrševati sklepe in smernice;
- opravljati druge naloge, ki so jim naložene s programom dela, oziroma s sklepi skupščine in njenih organov.
14. člen
Vodilna delovna mesta so delovna mesta tajnika in predstojnikov temeljnih upravnih organov.
Tajnika in predstojnike temeljnih upravnih organov imenuje skupščina na podlagi razpisa za 4 leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
15. člen
Tajnik in predstojniki temeljnih upravnih organov so za svoje delo in za delo organa, ki ga vodijo ter za izvrševanje sklepov in smernic ob-
činske skupščine in njenih organov odgovorni skupščini in ustreznim organom (svetom, komisijam) ski^j-ščine. Za delo upravnega organa odgovarjajo predstojniki temeljnih upravnih organov tudi tajniku skupščine.
16. člen
Predstojniki temeljnih upravnih organov organizirajo, načrtujejo in usmerjajo delo v svoji enoti, opravljajo strokovni nadzor nad delom vodij notranjih organizacijskih enot oziroma referentov; odgovorni so za pripravo predlogov, analiz, poročil in drugega gradiva za skupščino in njene organe s področja organa, ki ga vodijo: skrbijo za zakonitost dela in izpolnjevanje programa del; sodelujejo z republiškimi in občinskimi organi in s službami, z delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami.
17. člen
Za tajnika in predstojnike temeljnih upravnih organov se zahteva naslednja strokovna izobrazba in posebni pogoji za zasedbo teh delovnih mest:
a) tajnik
prvenstveno visoka pravna ali višja upravna šola oziroma druga ustrezna visoka ali višja šola s S oziroma 10 let delovnih izkušenj;
družbeno-politična razgledanost ter organizacijske sposobnosti s področja delovanja državne uprave;
izpit iz ZUP.
b) Predstojniki temeljnih upravnih organov
- za načelnika oddelka za splošne zadeve in službe se zahteva prvenstveno visoka pravna ali višja upravna šola oziroma druga ustrezna visoka ali višja šola s 5 oziroma'8 let delovnih izkušenj;
družbenopolitična razgledanost, organizacijske sposobnosti ter poznavanje družbenih služb;
izpit iz ZUP.
- Za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance se zahteva prvenstveno visoka ali višja ekonomska, visoka pravna ali višja upravna'šola oziroma druga ustrezna visoka ali vi^a šola s 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj;
družbenopolitična in gospodarska razgledanost ter organizacijske sposobnosti na področju gospodarstva in financ.
- Za načelnika davčne uprave se zahteva prvenstveno visoka ekonomska ali višja upravna, pravna ali ekonomska šola oziroma druga ustrezna visoka ali višja šola s S oziroma 8 let delovnih izkušenj;
družbeno-politična in gospodarska razgledanost, organizacijske sposobnosti, tri leta delovnih izkušenj v finančni službi in soglasje republiškega sekretarja za finance.
- Za načelnika oddelka za narodno obrambo se zahteva prvenstveno visoka pravna ali ekonomska ali višja upravna šola oziroma druga ustrezna visoka ali višja šola s 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj;
družbeno-politična razgledanost, organizacijske sposobnosti ter mnenje republiškega sekretarja za narodno obrambo.
- Za šefa odseka za notranje zadeve se zahteva ustrezna srednja šola, vi^a upravna ali višja šola organov za notranje zadeve oziroma druga ustrezna ^la s 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj;
družbenopolitična razgledanost, organizacijske sposobnosti ter poznavanje delovanja notranjih zadev in soglasje republiškega sekretarja za notranje zadeve;
izpit iz ZUP.
-	Za načelnika geodetske uprave se zahteva visoka ali višja šola geodetske smeri s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj;
družbenopolitična razgledanost, organizacijske sposobnosti in razgledanost na področju geodetskih zadev in katastra ter mnenje geodetske uprave SRS.
18. člen
Osebni dohodek tajniku in predstojnikom temeljnih upravnih orga-ilov določa komisija za volitve iri imenovanja občinske skupščine Krško v skladu z določili samoupravnega sporazuma, in v okviru razpona značilnih skupin, v katere se razvrščajo tajnik in predstojniki temeljnih upravnih organov.
Sredstva za osebne dohodke delavcev iz 1. odstavka tega člena zagotavlja občinska skupščina v finančnem načrtu upravnih organov.
Tajnik in predstojniki temeljnih upravnih organov imajo razen osebnega dohodka pravico tudi do drugih nadomestil, ki se priznavajo delavcem upravnih organov na podlagi določb samoupravnih aktov delovne skupnosti občinske uprave.
19. člen
Tajnik oziroma predstojnik- temeljnega upravnega organa, ki dela na razpisanem vodilnem delovnem mestu, ima pravico potegovati se za to mesto in je lahko ob splošnih pogojih ponovno izbran.
Ce ni znova izbran ima pravico zahtevati, da ga delovna skupnost uprave razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim delovnim sposobnostim.
Tajnik oziroma predstojnik temeljnega upravnega organa, ki ne privoli v to, da bi delal na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovim delovnim sposobnostim, preneha biti član delovne skupnosti po preteku časa, kolikor bi moral ostati na delu v upravi, če bi mu članstvo v upravi prenehalo po sklepu sveta delovne skupnosti, računamo od dneva, ko prejme odločbo, daje razporejen na drugo delovno mesto.
20. člen
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest upravnih organov sprejme svet delovne skupnosti
v	soglasju s tajnikom skupščine, potrdi pa jo svet za splošne zadeve.
21. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 42-760/65 in Skupščinski Dolenjski list, št. 28-366/67, št. 29-398/68 in št. 23-333/72).
22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-021-6/73
Datum: 28. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Krško: J02E RADEJ, l.r.
STRAN 10	DOLENJSKI LIST — Št. 24(1211) — 14. junija 1973
DOLeNJSKI LIST-št. 24 (1211)-14. junija 1973 STRANll
OBČINA RIBNICA 215.
v odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 1-4/73 od
11.1.1973) se tarifna št, 2, točka 4, pravilno glasi takole:
„specialnih vin (desertnih, liker-skih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter
nad 12 do 15 dinarjev - 5 dinarjev nad 15 dinarjev -	7,50	dinarjev
Iz tajništva občinske
skupščine Ribnica
OBČINA KOČEVJE 216.
Na podlagi 1. in 12. člena zakona
o	ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora iz zbora delovnih skupnosti dne 21. maja 1973 sprejela
ODLOK o merilih za ugotovaitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kočevje
1. člen
S	tem odlokom se določajo merila za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem in tistih, ki so v lasti občanov ter način, kako se ugotavlja njihova nova vrednost.
2. člen
Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. 12. 1972.
3. člen
Merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj so;
- vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
- funkcionahiost stanovanja,
- opremljenost stanovanja,
- položaj stanovanja v zgradbi,
- starost in obrabljeno.st zgradbe,
- drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
4. člen
Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka. Vrednost stanovanja se ugoto-
vi	za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov.
5.	člen
Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov tlorisne površine stanovanja pomnoži s številom točk, ki ustreza temu stanovanju, in z vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno . površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in
6.	člen
Vrednost ene točke znaša za območje občine Kočevje 25,00 din glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1972. Kal-.. kulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
.	7.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v zgradbi.
Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost pp enakih merilih in na isti način, kakor je določeno za najemna stanovanja.
Vrednost točke poslovnega prostora ne sme biti nižja od vrednosti točke za stanovanje.
8. člen
Novo vrednost stanovanj v družbeni lastnini in novo vrednost stanovanj, ki so kot posamezni deli stavbe v lasti občanov, ugotovijo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji in druge organizacije, ki upravljajo s stanovanji, po merilih in postopku, ki jih določa zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in ta odlok najkasneje do 31. maja 1973.
Stroški ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj iz 1. odstavka tega člena se pokrivajo iz denarnih sredstev sklada stanovanjskih hiš.
9. člen
Organizacije, ki ugotavljajo vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, izvršijo točkovanje vseh stanovanj, vključno stanovanja, ki so bila revalorizirana s ^tanjem na dan 1. avgusta 1965.
Pri točkovanju je potrebno upoštevati vse spremembe, ki so nastale po izvršeni revalorizaciji dne 1. avgusta 1965, in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno).
Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na lastne stroške, se evidentirajo v zapisniku o točkovanju posebej in se ne upoštevajo pri določanju stanarine.
10. člen
c Vrednost stanovanj v družinski t stanovanjski hiši v lasti občana
3	ugotavlja v skladu z določbami tega odloka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974. Lastniki stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana so dolžni dostaviti popisni list o vrednosti stanovanj v dveh izvodih za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
11. člen
Nosilci stanovanjske pravice, lastniki stanovanj kot posameznih delov stavb in lastniki, kakor tudi uporabniki poslovnih prostorov.
nje vrednosti stanovanj, omogočiti vstop v stanovanje oziroma poslovne prostore. ^
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 36-6/73-3/1
Datum: 21. maj 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, l.r
PRIROČNIK za ugotavljanje vrednosti stanovanja
A) Tabela elementov stanovanja, za katere se ugotavljajo pozitivne točke
Število
točk:
d) k)ža do 5 m2
e) k)ža nad S m2
8	- VISINA SOBE
a) do 2,20 m
b) nad 2,20 do 2,40 m
c) nad 2,40 do 3,20 m Č) nad 3,20 m
1 - GRADIVO IN KONSTRUKCIJA
a) kolibe	20
b) stavbe iz slabega gradiva	25
c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo)	35
č) stavbe iz trdega gradiva	42
d) kvalitetne stavbe	46
e) izredno kvalitetne stavbe 50
f) potresno varno zgrajene
stavbe	55
2 - KLET ALI DRVARNICA .
a) ni kleti, ne drvarnice	O
b) drvarnica na dvorišču
(slabša)	1
c) klet, ali drvarnica v stavbi, velikost do 5 m2	2
č) klet ali drvarnica v stavbi, velikost od 5 do 10 m2	^
d) klet ali drvarnica v stavbi, velikost 10 — 20 m2
e) solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbitkom ene točke.
3 - PRALNICA
a) ni pralnice	O
b) pralnica zunaj stavbe	1
c) pralnica v stavbi	2 č) mehanizirana pralnica v stavbi
ali zunaj stavbe	3
4 - SUŠILNICA
a) ni sušilnice	O
b) sušilnica v stavbi	1
c) mehanizirali sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe	2
5 - SKUPNI PROSTOR V KLETI ALI NA DVORISCU
a) ni skupnih prostorov v kleti
ali na dvorišču	O
b) so skupni prostori v kleti
aU na dvorišču	1
6 - SKUPNI PROSTORI V PRITLIČJU ALI V NADSTROPJIH
a) skupni prostori v pritličju ali
v nadstropjih do 10 m2	O
b) skupni prostori v pritličju
aU v nadstropjih od 10 — 30 m2 1
c) skupni prostori v pritličju
ali v nadstropjih od 30 - 50 m2 2
č) skupni prostori v pritličju
ali v nadstropjih nad 50 mz	3
7 - BALKONI. TERASE, L02E
a) balkon do 5 m2	2
b) balkon nad 5 m2	3
c) terasa do 5 m2	4
9 - VRATA GLEDE NA IZVEDBO KRIL
a) vrata slabe izvedbe	2
b) vrata z gladkimi krili
- iz mehkega lesa .	4
- furnirana ali obložena s plastiko 5
- iz trdega lesa	6
c) vrata s polnili
- iz mehkega lesa	5
- furnirana aU obtožena s plastiko	6
- iz trdega lesa	7
10 - OKNA GLEDE NA IZVEDBO
a) okna slabe izvedbe	2
b) enojna okna
- lesne izvedbe	4
- kovinske izvedbe	6
c) vezana okna
- lesne izvedbe	6
- kovinske izvedbe	8 č) dvojna okna
- lesne izvedbe	7
- izvedba v kombinaciji s kovino 9
d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barvna stekla)	2
e) zasenčit^v
- platnene zavese ali drvonitke 2
- plastične ali lesene rolete
ter vetrnice	4
- luxaflex rolete	5
11 - OBDELAVA STEN V SOBAH
a) neometane stene	O
b) slabo ometane stene	1
c) dobro ometane stene	2 č) stene fino zglajene ali obdelane
z dodatnimi oblogami
(mavčne plošče)	3
d) stene gladko obdelane ali obložene s tapetami	5
12 - OBDELAVA STEN V KUHINJI ALI KOPALNICI
a) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici do 20 m2
b) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad 26.m2
c) brez oljnega opleska ali
emajliranega lesomta 13-TLA V SOBAH
a) zemlja	O
b) opeka ali beton	1
c) navadna (lesena)	2
č) boljša lesena (ladijski pod)	3
d) ksifolit ali plastične mase
(juta, filc, vinaz, podolit, ipd.)	4
e) parket (bukov, Ijrastov, lamelni)	5
f) moderni podi (tapisom ali podobno)	6
14	- TLA V KUHINil	IN KOPAL-
NICI
a) zemlja
b) opeka, beton ali navadna tla iz desk
c) boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco
č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase*
d) parket, topli pod
15	- PLINSKE NAPELJAVE V STANOVANJU
a) ni plinskih napeljav
b) so plinske napeljave
16	- TOVORNO DVIGALO IN
a) ni tovornega dvigala in
ne jaška za smeti	O
b) jašek za smeti	1
c) tovorno dvigalo	2
17 - NAPRAVE ZA OGREVANJE STANOVANJA
a) ni peči in priključkov
na dimnike	O
b) p^riključek na dimnike	1
c) zidana ali železna peč	1 č) lončena peč, plinska,
oljna ali žarilna peč	2
d) etažna kurjava za
posamezno stanovanje	15
e) centralna kurjava	12
f) vsak nadaljnji element
pod c) in č)	1
Opomba: pod d) in e) se računa aelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kuijave.
18 - ELEKTRIČNE NAPELJAVE
a) ni električnih napeljav	O
b) napeljava za delno razsvetljavo	2
c) napeljava za popolno razsvetljavo	4 č) napeljava za popolno razsvetljavo, termična napeljava in priključki
za gospodinjske stroje	6
d) če je pri napeljavi pod c)
in č) dvotarifni števec	1
19 - OSEBNO DVIGALO
a) ni osebnega dvigala	O
b) je osebno dvigalo	6
c) za stanovanje v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točlce za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem se šteje 2 č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za v^o nadaljnje dvigalo	4
20 - VODOVOD
a) ni vodovoda v bližini stavbe	O
b) vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču	1
c) vodovod v stavbi	2
č) vodovod v stanovanju	4
21 - KANALIZACIJA
a) ni kanalizacije	O
b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna
jama)	1
c) kanalizacija v stavbi	2
č) kanalizacija v stanovanju	3
22 - OBLOGA STEN V KUHINJI* KOPALNICI IN STRANIŠČU
a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom:
- do 15 m2	1
- nad 15 do 25 m2	'2
- nad 25 m2	3
b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami:
- do 8 m2	2
- nad 8 do 15 m2	3
- nad 15 do 22 m2	4
- nad 22 m2	5
c) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki;
- do 10 m2	3
- nad 10 do 20 m2	5
- nad 20 m2	8
23	- VGRAJENE STENSKE OMARE V STANOVANJU (razen v kuhinji in shrambah)
a) iz mehkega lisa in lesonita:
- » mi	1
- nad 8 do 15	ml	2
- nad 15 do 22	m2	3
- nad 22 m2	4
b) iz mehkega lesa in vezanih plošč:
- do 3 m2	1
- nad 6 do 9 m2	3
- nad 9 do 12 m2	4
- nad 12 m2	5
c)	iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa:
- do 2 m2	1
- nad 2	do 4	m2	2
- nad 4 do 6 m2 .	3
- nad 6 do 8 m2	4
- nad 8 m2	5
24 - KUHINJSKA OPREMA
a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano:
- do 3 m2	1
- nad 3	do 6	m2	2
- nad 6	do 9	m2	3
- nad 9 do 12 m2	4
nad 12 m2	v	5
b) vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa, obloženo z umetnimi masami:
- do 3 m2	2
- nad 3	do 6	m2	3
- nad 6	do 9	m2	4
- nad 9 do 12 m2	5
- nad 12 m2	6
c) navadna vodovodna školjka	1 č) štedilnik zidan ali
navaden emajliran	4
d) štedilnik električni
ali plinski	5
e) štedilnik električni
ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje	7
f) komibiniran električni plinski štedilnik	8
g) pomivalno korito emajlirano	2
h) bojler v kuhinji	3
i) pomivalno korito iz
nerjaveče kovine	4
j) pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi	3
k) plinski ali električni rešo na dve plošči	1
1) napa z odvodom z ventilatorjem ali aero filtrom	2
m) dodatna peč za ogrevanje'	2
n) priključek za pralni stroj v stanovanju	1
0) priključek za pomivalni
stroj v stanovanju	1
25 - LOCENO stranišče
a) ločenp stranišče	3
b) ločeno Stranišče z umivalnikom 4
c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj	1
6)	več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno)	2
26 - kopalnica
a) kopalnica z banjo in pečjo
za ogrevanje vode	5
b) kopalnica z banjo in bojlerjem ali priključek
na toplovodno omrežje	6
c) kopalnica z banjo, pečjo
za ogrevanje in bojlerjem	7
č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje	4
d) umivabiik v kopalnici	1
e) bide	2
f) straniščna školjka v kopalnici 1
g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj,
ne glede na opremo	1
h) sevalna peč	1
1) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c), in č)
- banja	3
- peč za ogrevanje vode	2
- bojler	3
- prha	1
27 - ELEKTRIČNI RADIATORJI
a)	za vsak radiator
INSTALACIJE
a) vgrajen hladilnik do 100 1
b) vgrajen hladilnik nad 100 1
c) priključek na toplo vodo iz
tnniomp nit Imtlarnp
Č) priključek na telefon
(za vsako številko)	1
d) skupinska TV antena ali žični TV priključek - za vsak kanal	1
e) domofon in električna vrata:
- domofon	1
- električna vrata	1
O	klimatizacija ^	10
g)	premične stene v sobah
(za vsakih 2 m2)	1
29	- UREDITEV DOVOZA
a) ni urejen
b) urejen 15 uvaljanim nasipom
c) tlakovali ali asfaltiran č) tlakovana ali asfaltirana
površina, označena za parkiranje vozil	3
30 - UGODNOSTI ZARADI VPLIVA ŠTEVILA STANOVANJ
a) v enostanovanjski atrijski
ali verižni hiši	10	>
b) v dvostanovanjski hiši ali
vrstni hiši	8
c) v tri do šest stanovanjski
hiši	5
Opomba: V kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vključuje, jih je treba točkovati po sličnih elementih v tej tabeli.
b) Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih po tabeli A)
Velikost stanovanja	do 70 70,5 -		80,5 -	90,5 -	100,5 -	nad
		80	90	100	UO	110
do 30 m2	—	+4	+6	+8	+10	+12
nad 30-45 m2	—	+3	+3	+4	+4	+5
nad 45-60 m2	. —	+1	+1	+2	+2	+3
nad 60-75 jn2	—	-1	-1	-2	-2	-3
, nad 75-100 m2	—	-3	-3	-4	-4	-5
nad 100 m2	-	-4	-6	-8	-10	-12
C) Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke
Število
točk
1	- OBRABLJENO STANOVANJE
a) kolibe
- stare do 5 let	O
- nad 5 do 10 let	2
- nad 10 do 15 let	4
- nad 15 let	6
b) hiše iz slabega gradiva
- stare do 8 let	O
- nad 8 do 16 let	4
- nad 16 do 24 let	6
- nad 24 let	8
c) hiše iz mešanega gradiva
- stare do 14 let	O
- nad 14 do 28 let	8
- nad 28 do 42 let	10
- nad 42 let	12
č) stavbe iz trdega gradiva
— stare do ^5 let	O
- nad 25 do 40 let	10
— nad 40 do 60 let s	15
- nad 60 let	20
d)	kvalitetne stavbe
- stare do 25 let	O
- nad 25 do 40 let	11
- nad 40 do 60 let	17
- nad 60 let	22
e)	izredno kvalitetne stavbe
- stare do 25 let	O
- nad 25 do 40	let	12
- nad 40 do 60	let	18
- nad 60 let	24
b)	delna
koliba	2
hiša iz slabega gradiva	4
hiša iz mešanega gradiva	6
hiša iz trdega gradiva	8
kvalitetna stavba	10
3	-- Lega stanovanja v stavbi
a) kletno stanovanje	12
b) stanovanje v podprithčju	6
c) stanovanje na podstrešju	4 č) stanovanje v nizkem pritličju
in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez d vigala/	2
d) stanovanje v II. in III. nad.
v stavbi brez dvigala	1
4 - TOPLOTNA IZOLACIJA STANOVANJA
a) slaba toplotna izolacija	2
5 - SONCI^^OST STANOVANJA
a)	slaba sončnost stanovanja	2
6 - ONESNAŽENJE ZRAKA
a)	zrak je v večji meri
onesnažen	2
7 ROPOT
a) močan ropot — trušč	2
b) izreden ropot	3
8 - PRAKTIČNOST STANOVANJA
a)	stanovanje je nepraktično koliba	O
hiša iz slabega gradiva	1
hiša iz'mešanega gradiva	2
hiša iz trdega gradiva	3
kvalitetna stavba	4
C) TABELA ZA POPRAVEK TOCK STANOVANJSKE
2	2 - VLAŽNOST STANOVANJA		POVRŠINE
IN			Uporabna tlorisna površina stano-
	a) popolna	0	vanja, ki presega za 20 % ali več nor-
	koliba	5	malno tlorisno uporabno površino
8	hiša iz slabega gradiva,	8	za določeno vrsto stanovanj, se ne
12	hiša iz mešanega gradiva	11	upošteva pri določanju vrednosti
d	hiša iz trdega gradiva	17 77	stanovanja. Popravek površine se iz- vrSi nrv ri9ct«»Hnii
S T R A N 12 DOLENJSKI LIST - Št. 24 (1211)	14. junija 1973
s T R A N 12 DOLENJSKI LIST - Št. 24 (1211) - 14. junija 1973
f	.
ŠTEVILKA 15	SKUPŠČINSKIDOLENJSKI	LIST	STRAN	101
Velikost stanovanja
normat. uporabne stanovanjske površine m 2
garsonjera -	-
enosobno stanovanje	33
enoinpolsobno stanovanje 42 dvosobno stanovanje •	55
dvoinpolsobno stanovanje 62 trisobno stanovanje	68
triinpolsobno stanovanje 75 štirisobno stanovanje	80
štiriinpoisobno stanovanje 110 petsobno stanovanje 120 petinpolsobno stanovanje 135 šestsobno stanovanjč 150 šestinpolsobno stanovanje 165 sedem in več sobno stanov. 180
Pripomba: Popravek površine se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let.
GARAŽA V HIŠI
Površina garaže v stanovanjski hiši v uporabi stanovalcev se prišteva k stanovanjski površini.
Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori.
POJASNILA K PRIROČNIKU ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA
TABELA A)
1 - GRADIVO IN konstrukcija
a) za kolibe se štejejo hiše iz prot-ja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti;
, b) za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja, zapolnjenega z žgano ali nezgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše;
c) med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega ^diva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina,, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno) ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to. skupino spadajo tudi stavbe iz tk. imenovanih tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali poloblic brez posebne toplotne izolacije;
č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti z lesenimi stropovi;
d) za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropov©;
e) za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne stavbe z masivnimi stropovi;
f) za potresno varnost zgrajene sta\^e se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varno-^ sti.
2 - KLET IN DRVARNICA
b) za slabše drvarnice na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakršnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.);
c) za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje, izpolnjeno z žgano ali nežgano ^opeko, kamen, beton ipd.).
PRIPOMBA: Ge posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic, se točkuje z ustreznim številom točk, ki ustrezajo
normat. maksimalne povečane površine + 20%
39
50
66
74,5
82
90
96
132
144
162
180
195
216
Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci.
3 - PRALNICA
č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima naprave za mehanično pranje perila. Ti prostori se točkujejo ne ^ede na to, ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
4 - SUŠILNICA ZA PERILO
c)	za mehanizirano sušilnico peri-' la v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to, ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
5 - SKUPNI PROSTORI V KLETI ALI NA DVORISCU
b)	v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni) stanovalcem stavb kot: • skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške vozičke, priročna delavnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne. glede na to, ali jih posamezni stanovalec uporablja aU ne.
6 - SKUPNI PROSTORI V PRI
tliCju ali v nadstropjih
b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni upoy rabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igre otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanov^ec uporablja ali ne.
7 - BALKONI, TERASE IN LOŽE
a)	in b) vsak balkon, terasa ali loža ne glede na namen, se točkujejo z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se samo z eno stranico- naslanjajo na objekt, ostale štranice pa so proste.
c) in č) terase so pohodne površine, ki se z eno ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite.
Ne upoštevajo se terase, ki nado-mestujejo streho, nad kakšnimi prostori v nižiem nadstropju in tudi na ravne štrene nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju.
d) in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez toplotne izolacije).
PRIPOMBA; površino elementov, naštetih v točkah 2 - 7, ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanio le število točk;
ki se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A.
8	- VISINA SOB
— višino sob meri|no od površine 'poda do stropa;
— pri poš.^evnih stropih, na katere najlx}lj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8
b)	tabele. Ce je maksimalna višina sobe 2,20 m, se točkuje njena višina kot pod tč. 8 a) tabele;
— pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do o^re oboka in doda polovico višine oboka.
9-VRATA
a) za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave, ponavadi pri starih hišah;
b) in c) posebno pojasnilo ni potrebno.
10 - OKNA
a) za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah;
od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno.
11 - OBDELAVA STEN V SOBAH
b) za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene ali pobarvane z navadno barvo;
c) za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo;
č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in so pobarvane z navadno barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče);
d) tapete - pretežki del.
12 - OBDELAVA STEN V KUHINJI IN KOPALNICI
— mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej pod tč. 22).
13-TLA V SOBAH
c)	navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj v^eblje-na);	r
č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih de^, ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana.
14 - TLA V KUHINJI IN KOPALNIH
— če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti, O^uhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja.
15 - PLINSKA NAPELJAVA V STANOVANJU
— plinska nabijava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi: točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje;
— če' uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker ie napeljava pokvarjena ali zamašena, ker nima garata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo.
16 - TOVORNO DVIGALO IN JAŠEK ZA SMETI
— posebno pojasnilo ni potrebno.
17 - NAPRAVE ZA OGREVANJE STANOVANJA
— za zidane peči'se štejejo peči, ki so zidane iz navadne o^ke, za
neči s.eieio riitvadne
lezne peči;
- za lončene peči se štejejo peči in,kamini, izdelam iz lončenih peč-nic ali peči, zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s šamotno opeko.
PRIPOMBA: element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč.
e)	^ada razvodna hilna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje, pri priključku za mazut ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta.
18 - ELEKTRIČNA NAPELJAVA
b) naj>eljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest.
c) napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet;
č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave - električna peč, sevalnik, pralni stroj itd.
19 - OSEBNO DVIGALO
- če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se 'vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami.
20 - VODOVOD
c)	po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v nadstropjih);
č) vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na Število odtočnih mest.
21 - KANALIZACIJA
c)	in č) velja tolmačenje kot pod tč. 20.
22 - OBLOGA STEN V KUHINJI, KOPALNICI IN STRANIŠČU
- po tej točk-i se točkuje, obložena površina sten in oblojja obzidanih kopalnih kadi in štedilnUcov.
23 - VGRAJENE STENSKE OMARE V STANOVANJU (razen v kuhinji m s^aambah)	,
- meri se čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare.
24 - KUHINJSKA OPREMA
a) meri se čelna površina vgradne opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nadomestuje shrambo;
j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran). Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme.
25 - LOCENO stranišče
- če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje. Se ne točkuje;
- kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stanovanja;
- površina WC-ja se v primeru, kadar imata dva ali več stanovanj en WC, prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj.
26 - KOPALNICA
i)	po tej točki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih.
27 - električni radiatorji
- ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji.
28 - DODATNA OPREMA IN INSTALACIJE
c)priključek na toplo vodo iz to-olarne ali iz kotlarne:
- če uporabnik stanovanja ne 'uporablja n^eljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd.), se mu predpisane točke kljub temu točkujejo;
č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata;
d) za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje inštalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne glede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja.
29 - UREDITEV DOVOZA
- dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje.
30 - UGODNOST ZARADI VPLIVA ŠTEVILA STANOVANJA
- točke se upoštevajo pri z^ad-bah v strnjenem naselju in pri hišah, ici niso stare več kot 50 let.
TABELA B)
Namen tabele je, da se na enostaven način popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A). Razlog za ta popravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko povr šino (npr. oprema in drugo). To nesorazmerje je toliko'večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva.
Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvaoiature stanovanja, npr.: stanovanje 80 m2, ki je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 - 4 = 96 točk.
Od tako dobljenega števila točk ;e nato odštejejo točke po tabeli C.
T A B E L A C)
1	- OBRABLJENOST STANO-
VANJA
- Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja.
Glede klasifikacije stavbe pod a) do e) velja pojasnilo k tabeli A pod
1 - gradivo in konstrukcija.
- s starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja.
- če gre za nadzidanje stavbe se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi.
2 - VLAŽNOST STANOVANJA
a) za popolno vlažnost stanovanja sc šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne zaradi raznih vplivov, za katero ni kriv uporabnik stanovanja.
b) stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Če povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva.
3	^ LEGA STANOVANJA V
stavbi
a) za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolnega terena.
b) podpritlično stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Ce je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja.
č) za stanovanja v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tia v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena.
4 - TOPLOTNA IZOLACIJA
Slabo toplotno izolacijo imajo
stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 cm, iz lesenega predalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanja z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna.
5 - SONCNOST STANOVANJA
a) stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh.
6 - ONESNAŽENOST ZRAKA
a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak.
7 - ROPOT
a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan mbtonli promet ponoči.
d) velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto.
8 - PRAKTIČNOST STANOVA NJA
- stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprosto-ta (predsobe, vetrolova ipd.) če je dostop v sobe samo skozi kuhinje in če ima stanovanje neprimerno velike prostore.
TABELA Č)
Stara stanovanja imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna, zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečaiie površine.
GARAŽA
Garaža v stanovanjski hiši v uporabi stanovalca je pomožni prostor, ki se ne točkuje. Površina take garaže se šteje v skupno površino stanovanja. Vse druge se obravnavajo kot poslovni prostori.
217.
Na podlagi 1., 2., 13., 15., in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem	gospodarstvu
(Uradni list SRS, št. 5-12/72) in na podlagi 130. člena statuta občine Kočevje je skupščina občine Kočevje na seji občinskega zbora in zbora
delovnih skupnosti dne 21. maja 1973 sprejela
ODLOK o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine Kočevje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
2. člen
Družbeno pomoč daje občinski solidarnostni stanovanjski sklad v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada.
3. člen
Družbena pomoč se dodeljuje:
- investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini;
- nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine;
- občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo, za premiranje varčevalnih vlog v poslovni banki za stanovanje.
. 4. člen
Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na’ člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom.
II. POMOC OBCANOM ZA DELNO
NADOMESTITEV STANARINE
5. člen
Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospo-
dinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja.
Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede, ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka.
Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice.
6. člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanja, ki po površini ne presega naslednjega normati-
va;	
število članov	površinski'
gospodinjstva	normativ v m 2
1	28
2	42
3	57
4	66
ali največ enosobno stanovanje	
ali največ enosobno	stanovanje za
zakonca oziroma eno in polsobno	
stanovanje, če sta v rodstvu.'	drugačnem so-
ali največ dvosobno stanovanje
ali dvo in polsobno stanovanje
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kvadratnih metrov.
7. člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točicovalnem sistemu ocenjeno do 120 točk.
8. člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede, na število članov gospodinjstva manjša od mejnih . vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine.
Dohodek gospodinjstva letno v din
2.000
2.001 - 4.000
4.001 - 6.000
6.001 - 8.000 8.001 - 10.000
10.001 - 12.000
12.001 - 14.000
14.001 - 16.000 16'.001 - 18.000
18.001 - 20.000 20.001 - 22.000
22.001 - 24.000
24.001 - 26.000
26.001 - 28.000
28.001 - 30.000
30.001 - 32.000
32.001 - 34.000
34.001 - 36.000
36.001 - 38.000
38.001 -40.000
40.001 - 42.000
42.001 - 44.000
44.001 -46.000
46.001 - 48.000
48.001 - 50.000
50.001 -52.000
52.001 - 54.000
54	— in več
Število članov gospodinjstva 1	2	3	4	5	6	7
Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost), izražena v odstotkih
8.0	2,5	
11.5	6,0	3,0
13,7	8,5	5,5
15,5	10,4	7.1
16,5	11.4	8.5
	12,5	9.5
	13,4	10,3
	14.2	11,0
		11,8 12,5 13.1
2,2
4.1
5.3
6.3
7.3
8.1 9,0 9,5
10,2
10,8
11,3
11,8
0,6
2,1
3.4
4.5
5.4
6.4 7,1
7.7
8.4 8.9
9.4
9.8 10,3 10,8 11.2
0,5		
2,1	1,0	1.0
5,3	2,2	1,0
4,2	3,1	2,0
5,0	4,0	2,S
5,7	6,4	3.5
6,4	5,3	4,1
7,0	5,9	4,8
7,6	6,5	5,4
8,1	7,0	5.9
8,6	7,5	6,4
9,0	8,0	6,8
9,5	8,4	7,3
10,0	8,8	7.7
10,3	9,2	8,1
10,6	9,5	8.4
10,9	9,8	8,7
	10,1	9,0
	10,5	9,4
	10,8	9,6
	11,0	9,9 10,2 10,5 10 7
DOLENJSKI LIST-Št. 24 (1211)-14. junija 1973 STRANI!
DOLENJSKI LIST — Št, 24 (1211) — 14. junija 1973
Z
<
ai
H
CA
9. člen
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžM plačati, $e izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100.
10. člen
Ne glede na določbe 6., 7. in 8. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
- če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem;
- če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene;
- če je nosilec stanovanjske pravice ali drug ,član gospodinjstva lastnik stanovanja;
- če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše.
11. člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri občinskem solidarnostnem stanovanjskem skladu tiste občine, na katere območju, ima stalno prebivališče. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto, oziroma v 30-tih dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba priložiti:
- potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto;
- potrdilo o številu članov gospodinjstva;
- veljavno stanovanjsko pogodbo;
- zapisnik o cenitvi stanovanja.
Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva se neposredno uporablja 15. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72).
12. člen
Občinski solidarnostni stanovanjski sklad mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločati v roku 30 dni po prejemu tega zahtevka.
Pritožbo zoper odločbo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe na svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine, ki o pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči v roku 30 dni od prejema pritožbe.
Delna nadomestitev za stanarino se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dneva v tekočem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
13. člen
Subvencio^iirani del stanarine bo sklad izplačeval za upravičence do delne nadomestitve stanarine neposredno organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in nosilcem stanovanjske pravice, če uporabljajo stanovanje v zasebni lasti. Subvencionirani del stanarine bo sklad izplačeval v 3 mesečnih obrokih za nazaj.
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še iz-
plačuje, je 5 din mesečno.
Listo,upravičeiicev do subvencije solidarnostni stanovanjski sklad javno objavi.
III.	KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOCJO SREDSTEV OBČINSKEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA
14. člen
Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vptašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi osebnimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje občinski solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj.
Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, ne smejo presegati povprečne gradbene cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine.
, Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnje najemnih stano-' vanj določa občinski solidarnostni stanovanjski sklad s splošnim aktom.
15. člen
Za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, izdaja dodelitvene odločbe upravni organ občine, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi prioritetne listine upravičencev, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da prosilec za stanovanje nima primernega stanovanja;
- da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo mesečmo na gospodinjstvo z
1 članom
2 članoma
3 člani
4 člani
900,00 din
1.600.00 din
2.000,00 din
2.300.00 din
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še po 300,00 din.
16. člen
Ne glede na določilo iz druge alinee 15. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, oddajajo lahko tudi:
- mladim družinam za dobo največ 8 let;
- upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
17. člen
Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo poleg pogojev iz 15. in 16. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše;
- zagotovilo delovne organizacije, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku
8	let. To zagotovilo ni potrebno de-
lavcem, ki so zaposleni v zasebnem sektorju samostojnih dejavnosti.
Za mlado družino v smislu določil tega odloka se štejeta zakonca:
- če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 5 let;
- če nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let.
Pod istimi pogoji kot mlade družine so upravičene do dodelitve stanovanja matere samohranilke.
18. člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko pridobijo občani z nižjimi osebnimi dohodki in stari ljudje po naslednjem normativu:
- za eno osebo do 28 m2 ali največ enosobno stanovanje,
- za dve osebi do 42 m2 ali največ enosobno stanovanje za zakonca oziroma eno in polsobno stanovanje, če sta v drugačnem sorodstvu,
- za tri osebe do 57 m2 ali največ dvosobno stanovanje,
- za štiri osebe do 66 m2 ali največ dvo in polsobno stanovanje in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 m2.
19. člen
Prednostno listino za pridobitev najemnega stanovanja sestavi solidarnostni sklad na podlagi kriterijev in meril, ki jih določa ta odlok in splošni akt sohdarnostnega stanovanjskega sklada.
Prednostno listino za pridobitev najemnega stanovanja potrdi upravni odboi solidarnostnegđ" stanovanjskega sklada in jo javno objavi.
20. člen
Mlade družine, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. in 16. člena tega odloka, lahko pridobijo stanovanje po naslednjem normativu:
- garsonjera do 28 m2;
- enosobno stanovanje do 38 m2. .
IV.	PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA
21. člen
Z namenom, da se spodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko občinski solidarnostni stanovanjski sklad prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo za privarčevana ' sredstva.
22. člen
Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše občinski solidarnostni stanovanjski sklad s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
V. KAZENSKE DOLOCBE
23. člen
Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke ali občan, ki da neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja, se kaznujeta po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stano-
vanjskem gospodarstvu.
Kazni po citiranih določilih izreka pristojni občinski sodnik za prekrške.	'
vijrehodne in konCne določbe
24.	člen '
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uveljavi po izvršeni revalorizaciji stanovanjskega fonda ter na novo odmerjeni stanarini ali določitvi akontacije na novo stanarino na podlagi odloka, ki ga bo sprejela občinska skupščina. Številka: 402-9/73-3/1 Datum: 21. maj 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, l.r.
218.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), I., II.,
III.,	IV. iii V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. maja 1973 sprejela
ODLOK o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Kočevje
1. člen
Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, določenim s tem odlokom.
2. člen
Maksimirajo se cene za naslednje proizvode v prometu na drobno:
- za sveže telečje meso, meso mladih pitanih govedi, goveje meso, svinjsko meso, meso piščancev broj-lerjev;
- pasterizirano konzumno mleko;
- za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčmega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom
30	% ržene moke).
Cene za proizvode iz prejšnjega odstavka ni mogoče zviševati, dokler svet za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje na predlog zainteresiranih organizacij združenega dela ne določi nove najvišje ravni cen.
Pri določanju cen upošteva svet za gospodarstvo ugotovitve, ki jih Zavod za cene SRS sporoča občinskim skupščinam glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen, za cene svežega mesa pa še enotni razsek in ostala merila in kriterije,' ki jih sporoči Zavod za cene SRS.
V	primerih, da je za spremembo
cen proizvodov iz prvega odstavka dosežen ^orazum na ravni vi^ih družbenopolitičnih skupnosti, daje soglasje k sporazumu občinski upravni organ, pristojen za cene.
3. člen
Za naslednje storitve se smejo cene spremeniti v soglasju s svetom za gospodarstvo občinske skupščine:
- za komunalne storitve;
- prodaja abonentske hrane;
- za mestni promet;
- za stanarine in najemnine;
- za priključevanje na električno, PTT, vodovodno, kanalizacijsko in toplovodno omrei^e.
Pri sprejemanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen za stana-: rine u pošteva svet za gospodarstvo tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje stanarin v smislu 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72).
4. člen
Za pomembnejša živila, za katera ni določena najviga raven cen v prodaji, se predpiše najviša dovoljena razlika v ceni (marža), ki se sme zaračunavati v prometu na drobno, in sicer:
- za mlečne izdelke;
' - za mesne in suhomesnate izdelke;
- za mesne, ribje, sadne in zelenjavne konzerve;
- za riž in testenine;
- za mast in margarino;
- za sadje, južno sadje, zelenjavo in poljske pridelke.
Najvišjo dovoljeno maržo odredi svet za gospodarstvo na predlog upravnega organa občinske skupščine pristojnega za cene.
Marža iz prejšnjega odstavka tega člena pomeni skupen znesek, iz katerega krijejo svoje trgovske'stroške organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom na drobno. Marža se sme zaračunavati na nabavno ceno izdelkov. Z nabavno ceno izdelka je mišljena čista fakturna cena, povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški z nakladanjem in razkladanjem, stroški transporta od nakladišča do razkladišča kupca, stroški z zavarovanjem blaga v transportu, transportni kalo, razlitje in okvara blaga ter posebni pakimi in transportni stroški (zimsko pakiranje, vrnitev embalaže, ipd).
Ce trgovska delovna organizacija prodaja proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske stroške iz pogodbenih rabatov. Svet za gospodarstvo lahko odredi najvišjo dovoljeno maržo tudi za druge pomembne živilske proizvode, če smatra to za potrebno.
Pri odrejanju matže upošteva svet za gospodarstvo tudi merila in kriterije, ki jih posreduje občinskim skupščinam Zavod za cene SRS.
Svet za gospodarstvo lahko po potrebi predpiše najvišjo dovoljeno •maržo še za druge pomembnejše živilske proizvode.
5. člen
Obvezno pošiljanje obvestil o cenah (cenikov) upravnemu, organu za cene, da jih evidentira, se predpisuje za naslednje proizvode in storitve:
- za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedene v 2. členu tega odloka;
- za gostinske storitve;
- za obrtniške storitve;
- za transportne storitve zasebnikov.
Prodaja izdelkov in opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka po novih cenah ni dovoljeno pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik predložen v evidentiranje. Upravni organ za cene lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo predlagatelja cenika rok uveljavitve novih cen skrajša.
Cenik mora biti predložen v evidentiranje v dveh izvodih in mora vsebovati sledeče podatke:
1.) naziv proizvoda oziroma storitve;
2.) mersko enoto;
3.) sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod ali storitev.
6. člen
Z dnem uveljatvitve tega odloka prenehajo veljati:
1.) odlok o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode in kurjavo (Uradni vestnik Dolenjske, št. 20/65 in 11/66, Skupščinski Dolenjski list št. 15/67, 29/67, 17/68, 25/68, 26/69 in 15/70);
2.) odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za gostinske in obrtne proizvode in storitve (Skupščinski Dolenjski list, štev. 23/70 in št. 11/71);
3.) odlok o zadržanju cen za posamezna živila in storitve (Skupščinski Dolenjski listj št. 23/70 in št. 11/71).	-
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
StevUka: 38-2/73-3/3
Datum: 21. maj 1973
Predsedilik občinske skupščine Kočevje; MIRO HEGLER, l.r.
219.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, štev. 16-119/67), 2. člena odloka o urbanističnem programu za občino Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, štev. 19/68) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. maja 1973 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu mesta Kočevje
1. člen
Odlok o urbanističnem načrtu mesta Kočevje (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, štev. 14/72) se dopolni, in sicer:
Prvi točki v 2. odstavku 3. člena se doda besedilo: „in načrt meje ureditvenega območja Kočevja; opis meje je priloga temu odlo4cu ter njegov sestavni deU“
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
ŠtevUka: 351-18/72-3/1
Datum: 21. maj 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, l.r.
MEJA ZAZIDALNEGA OKOLIŠA MESTA KOCEVJE
Začetek: Most pri Marofu — proti severu levi breg Rinže do pare. št. 174 in 199 k. o. Mahovnik - proti vzhodu po meji parcele 175 in 199 do poti št. 176. Po poti proti vzhodu na pot št. 198 do kat. meje (kamen št. 3 in 2).
Proti vzhodu po katastrski meji v dolžini 211 m - nato zavije proti severu do jugozapadnega vogala pare. št. 128, pri čemer seka parcelo št. 139 - dalje proti severu po meji med parcelama 128 in 139 do poti pare. št. 117 - po poti proti vzhodu do SZ vogala pare. št. 130/3 - od tu proti severu do katastrskega kamna med k. o. Kočevje in k. o. Mahovnik - od tu po kat. meji med k. o. Kočevje in k. o. Stara cerkev proti SV do ceste A II; št. 326 pare. št. 2160 k. o. Kočevje, pri čemer poteka preko razmejitvenih kamnov št. 5,5 4,3,2,1,1 - dalje po katastrski meji med k. o. Stara cerkev in k. o. Kočevje do severnega vogala parcele št. 2191 - dalje vzhodno po meji med parcelama 2208 in 2207 do poti št. 2209 - prečka cesto in se nadaljuje po meji med parcelama 2210 in 2211 do JV vogala pare. št. 2210 - v smeri JV do razmejitvenega kamna k. o. Kočevje, k. o. Željne št. 30, pri čemer seka v ravni liniji pare. št. 2211, pot št. 2214 in pare. št. 2215 — dalje proti vzhodu do razmejitvenega kamna št. 29.
Dalje proti jugu po meji med parcelama št. 2217 in 2219 do SV vogala pare. št. 2217 - nato po liniji rušne cone proti JZ do SZ vogala parcele 214 - dalje proti vzhodu do poti 2251 po meji med pare. št. 214 in 2250-po poti št. 2251 proti jugu do SV vogala pare. št. 223 — dalje proti JV po meji med parcelama 2245 in 2243 do poti 2163 - meja, dalje seka pot 2163 v smeri zapad do vogala severovzhodne meje parcele št. 707 - nato po meji med parcelami 707, 743, 747 in 703 do pare. meje št. 701 - nato JZ do za-padnega vogala pare. št. 701 - dalje južno po meji med pare. št. 747 in 701, 700, 699 do južnega roba poti št. 752 - 691 - po južnem robu poti 691 proti vzhodu do poti 2163
-	dalje po južnem robu poti 2163 in poti 663 v vzhodni smeri - dalje po južnem robu poti št. 648 zopet v vzhodni smeri do železniškega industrijskega tira.
Industrijski tir prečka meja v vzhodni smeri, enako prečka cesto št. 2167 in se priključi na SZ vogal pare. št. 542. — Dalje poteka meja proti jugu med parcelami na eni strani 542, 544, 543/2, 543/1, na drugi strani pa 547 - od tu preko ceste 2165 na SV vogal hiše na pare. št. 591. Dalje poteka meja po vzhodni in nato južni fasadi hiše, ki stoji na prej omenjeni parceli - nato proti jugu po posestni meji med pare. št. 586, 587, 588 ter 591, 589/1 do SZ vogala pare. št. 2464 - nato v južni smeri po pare. št. 2462 - nato po južni meji pare. št. 2458 in 2461 do poti št. 1417 - nato v južni smeri po poti 1417 do križišča parcel (poti) št. 2467, 2464, 2466 - nato v JZ smeri po meji med pare. št.
2466 in 1467 do južnega vogala parcele št. 2466 - dalje v južni smeri v ravni liniji preko ceste Kočevje — Črnomelj št. 2469, do zapadnega vogala pare. št. 1523 — dalje po zapadni meji parcele 1523 in 1526 ter 1527 do SV vogala pare. št. 1521 -nato v južni smeri po meji med parcelama št. 1521 in 1528 do JZ vogala pare. št. 1529 - dalje preko poti 2182 do SV vogala pare. štev. 1535/1 - dalje proti jugu po zapadni meji parcel št. 1534, 2493, do JZ vogala parcele št. 2493.
Od tu dalje poteka meja v ravni liniji proti'JV razmejitvenega kamna št. 3 k. o. Kočevje — Željne v dolžini 456 m, pri čemer seka parcele št. 2496 in 2497 - dalje po katastrski meji med k. o. Kočevje — k.
o.	Željne v zapadni smeri do razmejitvenega kamna št. 2 - od tu dalje proti jugu v ravni liniji na tromejo k.
o.	Željne, k. o. Livold in k. o. Kočevje.
Od tu po desnem bregu Rinže proti sevehi do severnega vogala pare. št. 2062 - dalje proti JZ po meji med pare. 2062, 2066/1 in 2066/2 do republiške ceste.parc. št. 2185, cesto pravokotno prečka in proti jugu ob robu ceste do priključka poti pare. št. 2190. Od tu dalje po poti št. 2190 in 2188 do križišča s potjo št. 2088 v severni smeri. Dalje poteka meja v JZ smeri v ravni liniji do razmejitvenega kamna št. 623, pri čemer seka parcelo' št. 2087. Od tu dalje poteka meja po razmejitveni črti med gozdnimi površinami in ostalimi kulturami preko razmejitvenih kamnov od št. 623 do 658, ki je tik ob razmejitvenem kamnu med k. o. Mahovnik in k. o. Kočevje - nato poteka meja v SV smeri katastrske meje, to je po cesti pare. št. 2174 do mostu čez reko Rinžo, kjer je izhodiščna točka.
220.
Na podlagi 5. točke 130. člena statuta občine Kočevje po predlogu sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. maja 1973 sprejela
SKLEP:
1.
Imenuje se komisijo za ugotavljanje vrednosti stanovanj v naslednjem sestavu:
1.) KNAFELJC ing. Anton -predsednik
2.) KAMBIC Mirko - član
3.) JANES Branka - članica
II.
Naloga komisije je, da zagotovi čimprejšnjo izvršitev točkovanja stanovanj v skladu z odlokom o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kočevje ter daje popisovalcem strokovna pojasnila zlasti v spornih primerih."
III.
Sklep velja od dneva sprejema.
Številka: 36-6/73-3/1
Datum: 21. 5. 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje MIRO HEGLER, l.r.
DOLENJSKI LIST - Št. 24 (1211) — 14. junija 1973 STRAN