"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Vugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zve« - - glasilo prosvetne matice j. s. z. IT.— NO. 1533. «"«•»« » >»..1.,!.» «,.,,„ _—- ___.__ " '* —" CHICACO. ILL., 27. JANUARJA (January 27), 1937. ROOSEVELT več ko 40 milijonov ljudi 0r0panih dobrin življenja Po štirih letih obljubovanja spet le nova obetanja. - Stranka brez programa Stanovanjsko vprašanje. — Beda med najemni- ! mi farmarji in dninarji v južnih driavah NADALJEVAL VLOGA MUROV V ŠPANIJI V SVOJEM inavguracijskem govoru dne 20. januarja je pred tednik Roosevelt izjavil, da bo nadaljeval z napori ■ za zboljšanje življenskih razmer ameriškega ljudstva. Priznal je, da živi v pomanjkanju 40,000,000 prebivalcev le ••tele, ali ena tretjina. Nimmjo ne prilike za izobrazbo, manjka jim hrane in obleke. Milijoni žive v hišah, ki »o neprimerne aa človeška bivališča. Snaga jc v njih nemogoča. Medicinska veda je izredno napredovala, toda milijonom ljudi so njene pridobitve nedostopne, ker nimajo sredstev niti sa dostojno preživljanje. Moderna tehnika je omogočila ljudem komfort, o kakršnem niso nekoč niti sanjali. Toda za več kot tretjino ameriškega prebivalstva ne eksistira. Milijone in milijone ljudi nima I fit^iSar- d* bi Si m°?,i.?riVOirti Vraj t0,ili0 P.°treb- Afrike P° •• —1 - * Tisti, ki trdijo, k0t Jlh d°,OCa Za nUJnC *ivljenskl standard. d. „ bori g..».r.l Fr.nco katoliško ver. v Španiji, vselej gabijo po čemu je treba v ta namen mohamedancev ia Afrike in Hitlerjevih Beda V južnih driavah luleron.kih čet ia Nemčije. Na »liki ja skupin. Murov v akciji obram- . v bo kaloliike cerkve, duhovnikov in nun" v Španiji. Tako bi tolmačili V južnih drŽavah Živi stotisoče najemnih farmarjev in klerikalci. V resnici jih je general Franco najel, da mu pomagajo spraviti irjev v revščini, oropani vseh dobrin, ki jih nudi civili Publiflhrd We«ldy st 2301 S. Uwndsle Ave. LETO—VOL. XXXII KRPANJEM fašistična aroganca ne pozna nobenih mej ali koncesij "Nacijski Berlin in fašistični Rim sta centralna os, okrog katere se suče vsa Evropa," izjavljajo fašisti NA POVELJE VVilhelma Goeringa, Hitlerjeve desne roke, i Nemčiji velike trgovinske in jenacijHki poslanik v Rimu Ulrich von Hassel arogantno i ekonomske koncesije v Ktio- izjavll, da "Berlin in Rim sta postala centralna os, okoli Katere se suče vsa Evropa." Dalje i-zjavlja, da je Nemčijo in ta.ijo odločila "usoda", da se borita proti "krivim doktrinam", ki pr hajajo z vzhoda — torej iz Rusije. Kot papige ponavljajo vsi Hitlerjevi naciji, da sta Nemčija in Italija "centralna os", medtem pa se mrzlično pripravljata. da si osvojita "nova ozemlja". Goering se je zadnje dni mudil pri Mussoliniju v Rimu, :;r— --------------— - . —- — kjer sta konferirala, kako si J,h naJbo,i podpira angleška šističnih držav je enaka. Vrgla "razdelita" Evropo, da se bo h,adnost naPram njihovim am-(sta vso silo, da postavita faši- Kini in IVI TTaaia^i n/.iirl .1 - _ /n____ _ v špa piji. Nemčija bo aktivno sodelovala v eksploatacijah abesin-skih naravnih zakladov in v ta namen že kooperira z italijansko družbo, ki je bila ustanovljena v Milanu. Ideologija obeh glavnih fa- Najdrznejši vojaki v armadi generala Franca v Španiji so Muri i« padni Evropi "za vsako ceno' Španijo naaaj v posest izkoriščevalcev. P»«ja Kot navadno vsak Rooseveltov govor, je bil tudi ta pre- ;n udrihati po njih s krepeljci, ko hitro vprašajo za večji kos ptoten z bodrtlnimi stavki in obetanji. Nedvomno je napravil kruha in za izboljšanje delovnih razmer, •a ljudstvo, ki ga je poslušalo, velik vtis. Kaj bo Rooseve!t storil za odpravo bede? Tega ni pove-- Vse odvisi od bodočnosti in — demokratske stranke. Ta je brez SOCIALNEGA programa. Karkoli bo v kongresu sprejela koristnega, bo storila pod Rooseveltovim pritiskom. Povsem logično je. da se ptiči enakega perja združujejo in grozijo ostalemu svetu, da ga spravijo pod svojo pest. Na ostalih državah Evrope pa je odvisno, če se bodo pustile poteptati pod peto brutalnega fašizma. Evropsko delavstvo, kjer ima ie količkaj demokra-Predsednik Roosevelt bi delavcem v teh borbah pomagal tlčnih pravic, ne bo dovolilo lahko znatno več kakor pomaga. Njegovi govori so lepi in nje- takega podjarmljenja brez bogov glas je prikupen, ampak delavci se bodo morali naučiti ja. v katerem bo gotovo podle- pičice v vsem. Oba režima jsu boljših odnosa jev med obe-„ ... . smrtno sovražita demokracijo, ma državama v bližnji bodoč- ?> lemi izjavami sta ta dva kar onadva nazivata "komuni- nosti Mussolini obišče Berlin, tas.stična poglavarja cemen- zem". Italija se mora tudi na Med vsemi temi fašističnimi in-tirala prijateljske vez, med nekak način oddolžiti Nemčiji, trigami pa krvavi mlada špan-Nemc.jo »n Italijo, ki ju vezejo ker se začasa njene osvojeval-iska republika — samo zato, skupni prijateljski interesi, ne kampanje v Etiopiji ni vme- ker jo je izvolilo ljudstvo za šavala v njeno roparsko vojno ljudstvo, in -zato, ker tako ve-in je bila proti sankcijam. Vs- leva fašizem in vsa črna reak-led tega bo Mussolini dovolil cija s papežem na čelu. Zboljšanje razmer je stvar delavcev samih _M . . • uciavci se ooao morali naučiti i«. * Kaierer - Predsednik je govoril o bedi v južnih državah. Demokrat- resnice, da si bode položaj izboljšali, kadar* se bodo oraanizi- gel fašizem. sk> .. ._____:___a i____* ..._____i: ______:___ ?» • ..... . . _ * ' rali v svojem gibanju politično in strokovno. Stranka gospodarjev ni in ne bo izvršila te naloge, neglede kako liberalen predsednik ji načeluje. ------1___ Arogantni fašisti so na nogah, ker čutijo, da se vsa Evropa trese pred njimi, v čemer •ka stranka ima v njih neomajno moč. Ako noče nič storiti v posameznih državah, ali bo v kongresu bolj liberalna? Prva štiri leta obetan j .. f Vse, kar je predsednik obljuboval v svojem drugem inav- furacijskem govoru, je obetal že dostikrat v prvih štirih letih tvojega krmarenja te dežele. In res — razmere so boljše, ker ti je kapitalizem z vladnimi posojili in podporo toliko opomogel, da so dividende spet omogočene. Ampak kaj pa dohodki r* * • , r t c c r> a *• povprečnega delavca? Predsednik sam priznava, da živi tret- UVOO°3 Vodjem USZK Stalinom in Trochijem V Čezdalje Večjem za- .tina prebivalstva te dežele v pomanjkanju. Tudi druga tretjina mnhtt — /!>.* .« ---:--------—i ti ne more privoščiti vseea, kar potrebuje, četudi ima ta dežela i izdelkov in živil v izobilju. O \ \Mi:\IH l.\ CILJIH »III 4.1- OIIIIA\ \AVI: V I NIOTI IIOI..IM \ISKI>l IMOMIMI M KATASTROFALNE POVODNJI IN ČLOVEKOLJUBNE AKCIJE Stanovanjski problem Stanovanjsko vprašanje je eno najnujnejših. Predsednik Roosevelt se ga je lotil že pred 4. leti. Ampak lotil tako, da je problem komaj načet in ne izgleda, da bo storil kaj več v svojem drugem terminu. Ako hočemo izbojšati življenske razmere ljudstva, moramo zadostno obdavčiti one, ki imajo preveč; može tistih dam, ki hodijo v kožuhih po petdeset tisoč dolarjev in ki trosijo za tvoje privatne zabave po pol stotisočaka, kakor pravi ameriški časnikar VVestbrook Pegler. Sistem, ki drzi ljudstvo v bedi Štirideset milijonov ljudi je v pomanjkanju radi krivičnega sistema in bodo v pomanjkanju, dokler ne bo odpravljen. Demokratska stranka je za ohranitev tega sistema in predsednik Roosevelt tudi. On ga fkuša le poboljšati in sicer kapitalizmu v korist. Nedvomno predsednik resn'čno želi izboljšati tudi življenske razmere obubožane ameriške mase. Ampak brez socialnega programa in brez SOCIALIZACIJE ne bo do-t«gel nič več kot v prvih štirih letih svoje administracije. Ko so se dninarji v Arkansasu in par drugih krajih na jugu organizirali, da si izboljšajo svoj položaj, je nastopila proti njim demokratska oblast in "linčarska justica". Povsod, mahu. — Izpovedi, ki v revolucionarnem pokretu nimajo primere Newyorški dnevnik Times, ki predlagal, da naj pristane v vezništva z Nemčijo in Japon-slovi za najboljšega v tej de- nadaljnih obtožbah, posebno sko, sabotažnega delovanja želi, posebno kar se originalnih z ()7- < di,a temu no,it'čnemu izurnan- vi, da ie Stal il drugi "cesare(iev i c to ustavo. Ko ie bPo na prvi cu zavetic v 1)'>1>:1 B ^ia". Izpovedi teh ljudi so' Vsoto .<10 000.000 ji v obravnavi obsojenih 16 boljše- vru je končno v U]1' izsiljene z mučenjem, pra-^t.h ne bo težko zbrati. obravnavi obsojenih 16 boljše- , riikih irnniriov n« ,mvt ^^ in v i . •• vi Trocki, in tr» šele po tednih M.^Kin p.onirje\ na smrt. se jc Na poslednji obravnav so . < i u i -J u • r- -i <..*>.» --- ----------*------------—' ll mah' skupine, dočim je 80 odstotkov delavcev pripravljenih vrniti se pod starimi pogoji. Ako se kompanijam posreči stav k ar je poraziti, se bodo po 1. aprilu, ko poteče pogodba, lotile boja tudi z I/e\visovot unijo U. M. VV. Ta je na boj pripravljena. Vsekakor smo letos na pragu velikih industrialnih konfliktov, od katerih odvisi bodočnost linijskega gibanja. ALI VAM JE NAROČNINA POTEKLA? Zaradi zaposlenosti s koledarjem upravništvo prošle tedne ni utegnilo poslati opominov onim, ki jim je naročnina potekla. To stori v kratkem. Mnogi naročniki obnove naročnino čim jim poteče, ne da bi čakali obvestila iz urada. Ti nam prihranijo delo in stroške. Drugi jo izroče lokalnim zastopnikom. 2al, da nimamo agitatorjev v vseh naselbinah. Kjer jih ni, ne preostaja naročnikom drugega kakor pošiljati naročnino direktno. Ako je številka poleg vašega naslova manjša kot pa je tekoča številka Proletarca, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Prosimo vas, da jo obnovite čimprej. Ako mogoče, skušajte pridobiti prijatelja ali znanca, da se naroči na Proletarca tudi on Naloga vseh zavednih slovenskih delavcev je, da pomagajo širiti svoje glasilo. Pridružite se njegovim agitatorjem tudi vi! PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladij« Jugoslovanska Delavika Tiskovna Druiba, Cbicaff«, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.<>0; za nul lat: l. «•; xa četrt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v nafom uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega ted*>* PREVAŽANJE ZVEZNEGA ZLATA V KENTUCKY proletarec PttbHihed every Wednesday by th« Yugos.av Workmen's P»»bliihln« Co , Inc. Eatalblished 190G. Editor................................Frank Zaits. Business Manager................ .Charles Pogorelec. SUBSCR1ITION RATF.S: United States: One Yesr $3.00; Sil Month« $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Yesr $3.50; Six Months $2.00. ~ proletarec 1301 S. Lawndalc Ava. ^—-CHICAGO, ILL. Telephonat ROCKWELL 2864 j= Zločinci v zločinski uredbi Nedavno je v Chicagu neki Schuster ubil policaja. Ker ga je aretiral. Zločinec je pobegnil, toda so ga čez par dni izsledili in prijeli, čaka ga smrt na električnem stolu. Iz sodnih zapiskov je policija v preiskavi dognala, da je. bil omenjeni Schuster že večkrat obsojen radi ropanja. Zadnje zaporne kazni ni se odslužil in bi moral biti v ječi, toda ga je oproiščevalna komisija spustila na svobodo, ker se je zanj zavzemal -vpliven politik". Časopisje"je takoj dvignilo krik proti vsem kaznjencem, ki so bili predčasno oproščeni in policija jih je mnogo polovila ter jih razstavljala ljudem, ki so bili okradeni in oropani. Tako je bil vsem radi enega kriminalca pečat zločinstva znova pri-tisnjen. Res je, da se mnogi zločinci nikdar ne poboljšajo. A res je tudi, da ječe niso poboljševalnice. Niti se država ne trudi, da bi dala obsojencu priliko po odhodu iz ječe postati koristen član človeške družbe. Dela ne dobe nikjer, ker jih spremlja znak zapora. Ko hitro v najemalnih uradih vzro na aplikaciji njegovo pojasnilo, da je bil v zaporu, je odvržena. In tako v drugem, tretjem in v vsakem uradu. Morda je bil v zaporu radi malenkostnega prestopka. A vendar ga je druž.ba popolnoma zavrgla. Ne da mu priložnosti za pošteno preživljanje. A na prostem pa vidi zločince, ki so ukradli stotisočake, vidi bogate zločince vseh vrst in svet jih respektira, ker so bogati. V zavrženem Človeku vre, ker je prepričan, da se mu godi krivica in v tem stanju marsikdo izmed njih res zaide na zločinska pota, katerim bi se drugače ogibal. Ameriške ječe in "poboljševalnice" so polne. Mnoge jetnike izpuste predno jim poteče kazen, da napravijo prostor novim, če bi se policiji posrečilo prijeti vse zločince, ki se pečajo z ropanjem ali s kakimi drugimi protizakonitimi poklici, kje bi dobila prostor zanje? Sodijo, da se v Chicagu preživlja kakih 80,000 ljudi s tatvino. V New Yorku nedvomno se več. Listi vsak dan poročajo o aretacijah. Ampak zločini se nadaljujejo, neglede na budnost policije in strogost sodnikov. Kajti policaji in sodniki ne bodo odpravili zločinov, pa če jih bi še tako hoteli. Ko postane družba pametna, bo odpravila vzroke, ki navajajo ljudi — posebno mlade ljudi, v zločinska dejanja. Obsojencem bo dala po prestani kaani priliko za pošteno preživljanje. KOMENTARJI Ameriška vlada je zgradila v Knosu v Kentuckjrju poaebno trdnjavo, v kateri bo branila »voja zlato, ki ga im« zdaj v Nrw Vorku, v Pbiladelphiji in nekaterih dru* gih mestih. Senator Glasa is Virgiaije pravi, da jo bo prevažanja zlate stalo okrog $600,000. On mtai, da je to neumesten potroiek ia da je zlato v newyorških shrambah prav tako varno kakor bo v Fort Knosu v K* nturkpju Na sliki je vladni truck, naložen s slalom, in tik njega oboroženi stražniki. Maškarada "Svobode", njena 20-letnica in skupna prireditev klubov 114 in 115 JSZ Detroit, Mich.—Pevski zbor "Svoboda" priredi maškara-dno veselico v Slovenskem narodnem domu na John R. v soboto dne 30. januarja. Vstopnina 25c in maske dobijo na-; grade. Vabljeni ste vsi rojaki j in rojakinje, da se udežite. Eno nagrado bo dobila najpomembnejša grupa, eno najlepša in eno najgrša. Zabava 83 prične kmalu popoldne, maškarada pa zvečer. * Lahko rečemo, da smo de-, troitski Slovenci na kulturnem polju še vedno na prvem mestu. kar se tiče slovanskega živi ja v tem mestu. Pevski zboi j "Svoboda" vrši svoje delo že dvajseto leto. "Svoboda" letos obhaja svojo 20-letnico. Ta zbor je bil ustanovljen 10. maja 1017. Ustanovili so ga zavedni socialistični delavci in je ves ta čas kakor še danes odsek kluba 114 JSZ. Za seboj ima pester album raznih pesmi, operet in iger ter koncertov. Detroitski Slovenci imajo sporede tega zbora v živem spominu. Skrajšanje distanc Howard Hughes je preletel razdaljo med Lok Angelesom in New Yorkom v 7. urah 28 minutah. V pionirskih dneh te dežele je vzelo za prepotovanje iste razdalje tedne in mesece. Včasi je bila hitrica 60 milj na uro triumfalna brzina. Hughes je vozil 332 milj na uro. Preko Pacifika vozijo ogromna letala in še večja grade. Redne prometne zvoze fpo zraku so ustanovljene že par let med Evropo in Južno Ameriko. Ne bo dolgo, ko jih bomo imeli med Evropo in Zed. državami. Vzlic velikanskemu napredku letalske tehnike je vožnja po zraku še vedno nevarnejša kot pa z drugimi prometnimi sredstvi. V tej deželi so se dogodile v kratkem tri večje nesreče. Ko je ameriška vlada pred par leti sklenila prevažati pošto v vojaških namesto v privatnih aeroplanih, so prizadete aeroplanske družbe začele ^pritiskati na kongres, da jim koncesijo za prevažanje pošte vrne. Trije vojaški letalci so se pri prevažanju pošte ubili in privatne družbe so to dejstvo na vso moč naglašale, češ, vlada pošilja svoje ljudi šiloma v smrt. Toda kadar se dogodi nesreča s privatnim letalom, apelirajo iste družbe na časopisje, da naj o stvari le na kratko in omalo-važevalno poročajo. Kajti če pišejo o aeroplanskih nezgodah preveč, ljudi ostrašijo, »pa vzamejo rajše vlak. Gotovo je, da bi bilo nesreč a letali veliko manj, če ne bi bila obratovana radi dobička. Vsled nagona po profitu je pod-vzeta marsikatera vožnja, ki bi drugače izostala. , Družba ris-kira gmotno, ampak potniki riakirajo življenja. Ker se z letali vozijo večinoma imoviti ljudje, so radi zadnjih nesreč začeli p kampanjo za boljše reguliranje in nadzorovanje zračnega prometa. Kompanrje to razumejo in bodo skušale uvesti izboljšave, kajti drugače ne bodo imele koga voziti razen pakete in poštne vreče. Pri nekaterih družbah je promet vsled zadnjih nesreč padel več ko polovico. To jih je izpametovalo ali bi jih vsaj moralo izpametovati. Zbor "Svoboda" je bil že večkrat v stiskah, ali vselej so mu zavedni delavci priskočili na pomoč, da je zamogel nadaljevati s svojim delom. Tudi za letošnji spomladanski program ima v načrtu veselo spevoigro "Spominska plošča", ki je že bila igrana v Chicagu z velikim uspehom. Pri nas jo bo "Svobod a ** podala enkrat v marcu ali aprilu na svojem jubilejnem programu. S tem so kajpak zvezani veliki stroški. Vsled tega je zbor sklenil, da priredi maškaradno veselico 30. januarja, kakor že omenjeno. Zabava j*e prične takoj popoldne, maske pa pridejo na vrsto zvečer. Apeliramo na vse rojake in rojakinje ter prijatelje petja, da našo rtiaškaradn > veselico posetijo v velikem številu. Na veselo svidenje v soboto 30. januar ia! i. e Novi odborniki pev. zbora "Svoboda" za tekoče leto so: Rudolf Potočnik, predsednik; Janko Zornik, tajnik-blagajnik; Albert Naprudnik, zapisnikar; Anton Semec, arhivar; Marv Jurca, oskrbnica igralnih kostumov. Sklenjeno je bilo, da zbor še nadalje ostane včlanjen v Prosvetni matici. Proti birokratom v unijah Delodajalci niso edini nasprotniki organiziranega delavstva. Birokrati na vodstvu unij so mu prav tako opasni. Slučaj stavke mornarjev in pristankih delavcev do»kazu.je, da so visoko plačani "unijski" voditelji pripravljeni storiti vse v svoji moči, da si ohranijo pozicije, limozine in vse drugo, kar spada zraven. Birokrati, ki načeljujejo A. F of L., so danes bolj ovira kak or pa pomoč organiizatorfčni kampanji za pridobitev de lavcev v unije. Pravzaprav so le še ovira i«n — breme za blagajne umj*ke-ga delavstva. To stanje preneha, kadar pride v unije več socialistične ideologije, kakoršno smo poznali v njRi v predvojni dobi. Dlanes spet prodira vanje, kar je dobro za unije in za delavstvo v splošnem. Ko je sveta inkvizicija v Španiji sežigala žive ljudi na grmadi KALVARIJA SPANSKEGA NARODA Zgodovina Španije je pisana s krvjo in potrjena s heka-tombami nedolžnih človeških žrtev, ki jih je zahteval brezobzirni boj mogočnikov za oblast in posest. Državna vojna, ki sedaj divja v Španiji je posledica taistih vzrokov, z edino razliko, da se je Jjudstvo, kot še nikoli doslej, postavilo po robu in v bran navalu svojega protivnika, dočim mu je v prješnjih stoletjih bilo izročeno na milost in nemilost. Kako neusmiljen pa je bil ljudski protivnik, nas uče strahote svete španske inkvizicije, ki je pod krinko vere in pobijanja krivoverstva zapirala, mučila, morila in sežigala na grmadah nedolžne ljudi, da je potem cerkev lahko zaplenila zemljo »n imteje pridnih poljedelcev in meščanov. Pasti je moralo na tisoče žrtev, predno je iz koščkov zemlje, drug poleg drugega, nastala ogromna cerkvena in plemiška posest. To pa se je zgodilo, kakor nam povedo suhe številke, ki iih navaja zgodovinar Cuendas v svoji 1. 1020 v Parizu izišli knjigi "Zgodovina inkvizicije, tako-le; d -Tj JS rf > £ o c T r, 14H1.—1498 pod prvim jreneralnim inkvizi- c (i '2 T3 G •f g S > P »N S Sc fc s w * " s « > 5 ^ C8 t. v ^ O * »V. 3 C C torjem Torquemado 1 0,220 6,840 97,371 r. 149H.—1508. 7)oxi?»o 1,320 660 6,580 L. 1550.—1597. ,pod vlado kralja Filipa II. 3,990 1.845 1,850 L. 1597. —1621. |>od vlado kralja Filipa III. 1,840 692 10,716 L. 1621.—1665. pod vlado kralja Filipa IV. 2.852 1.428 14,080 1.. 1665.—1700. pod vlado kralja Karoln 11. 1,610 540 6.812 L. 1700.--1746. pod vlado kralja Filipa V. 1,600 760 10,000 L. 1 746.—1750. pod vlado kralja Ferdinanda VI. 15 8 190 L. 1759.—1 788. pod vlado kralja Karola ITI. 9 — 60 L. 17SK.—1808. pod vlado kralja Karola IV. < — — 50 NovUodbor kluba št. 114: Janko Zornik, tajnik-blagajnik; Lovro Sluga/organizator ; Leo Junko, zapisnikar; Mike («lad, zastpffnTk za tral Committee; John Berlisg. knjižničar. Nadzorniki: Mary Potočnik, Kathy Junko in Ka-thy Petrich. Zastopnika za Slovenski narodni dom: Lovro Sluga in Rudolf Potočnik. Tudi klub ostane še nadalje član Prosvetne matice. • Kluba št. 114 in 115 JSZ priredita veliko skupno veselico z varijetnim sporedom na velikonočno nedeljo, dne 28. marca, v Slovenskem delavskem domu na Livernois ave. Vsled tega apeliramo na rojake in simpatičarje našega pokreta, da si rezervirajo ta dan za nas, da nas posetite v velikem številu. Na agitacijo ta dan pride s. John Terčelj iz Pennsylvanije in gotovo bo tudi naš govornik na tej prireditvi. Zato že-sedaj kličemo vsem vam: Na veselo svidenje na velikonočno nedeljo v Delavskem domu! * V Detroitu in državi Michigan sploh so v teku velike stavke avtnih delavcev. Ako se bodo zavojevani delavci zavedali pomena solidarnosti in ako bodo delali in nastopali složno, tedaj bo zmaga na njihovi strani. Trdno upamo, da bodo zmagali. Med njimi je več socialističnih voditeljev, kot sta znana brata Reuther, ki sta se lani vrnila iz sovjetske Rusije in sta neugnana boritelja za stranko, še posebno pa sta vneta bojevnika na unijskem polju. Stavka avtnih delavcev je dosedaj zajela brezmala polovico detroitskih tovarn, in obeta se ljuta bitka, predno bodo delavci dosegli svoje zahteve. Janko Zornik. čudno, da ni med katoliškimi Slovenci v Ameriki nikogar, ki bi imel pogrni obsoditi pr j-pagando, ki jo vvše 'prečastiti' gospodje in njihova glasila v prid fašizma. Ako zmaga general Franco, to bo Mussolini-jeva in Hitlerjeva zmaga. Mar slovenski klerikalci v Ameriki še zdaj ne vedo, Raj počne fašizem v Italiji? če jim že ni za italijansko ljudstvo, vsaj na svoje ro jake na Primorskem s» naj bi spomnili! ♦ j. m. Trunk je v skrbeh, "koliko nabranih in nafehta- nih tisočakov bo res prišlo v Madrid in v Španijo". Očividno želi, da nič, kajti "kar j h ! bo prišlo (tisočakov), se bodo j porabili, da s<* uniči i i v zatre v Španiji in K v rop i vsaka prava demokracija . . ." Nu, pa imamo! Ako se Trun-ku ne meša, so borci za "pravo demokracijo Mussolini, Hitler, general Franco, portugalski diktator in nedvomno tudi Jože G rdi na. e Naciji v Nemčiji popravija-|jo sveto pismo, da s<> bo vje-Imalo "z nacijskimi idejami". To ni prvo popravljanje biblije. Ker katoličani molče, s tem molče priznavajo, da sveto pismo nikoli ni bilo božje razo-! det je, ampak človekovo del), i ki ga lahko poljubno spremi-| nja. * P. Bernardu se krči srce od tuge, ker slovenski socialisti kolektajo za španske komuniste in lev^arje, "ki v Španiji delujejo na to. da popolnoma iztrebijo z ognjem in mečem katoliške duhovnike, redovnice . . ." in pa "katedrale so porušili . . ." Falotstvo m<»d klerikalci nima meja! Kdo ruši Madrid? Kdo meče bombe na katedrale in na domove prebivalcev Madrida? Kdo je pobil sto tisoč in morda že mnogo več moških. žen in otrok? Patra Bernarda to ne briga. Njemu je le za duhovnike in nune. Zato kliče: "Katoličani, dvignimo se . . . v mogočno agitacijo za katoliški tisk!" * Gilbertski župnik Matija Bilban, star 74 let, jc umrl. V mlajših letih, posebno ko je bil župnik na Kvelethu. je storil vse v svoji moči, da zaduši delovanje naprednih slovenskih delavcev na železnem o-krožju. Kompanije so mu kajpada radevolje pomagale. Posledice so znane. * Nekateri Slovenci v Ameriki so se nričkali radi Cankarja. V Nemčiji pa so se lotili Kristusi, čegav je bil Kristus: židovski ali prot i židovski? Luteranski škof Hainz VVeidemann v Bre- menu, ki preureja biblijo, da jo usoglasi z nacijskimi idejami, dokazuje v nji, da Kristus ni bil Jud, ampak Galilejec. ča bi danes v Nemčiji tej trditvi kdo ugovarjal, bi ga zaprli. Naciji hočejo, da je bil Kristus arijec in da je mr/.il Žide — torej je bil arijec in sveto pismo naj se popravi v tem smislu. * V Španijo je pred civilno vojno prihajalo le malo turistov. Zdaj jih je kakih 40,000 samo iv. Italije in Nemčije. Španijo si "ogl rlujejo" pod poveljstvom generala Franca. * Mladi Al Smith, sin bivšega voditelja demokratske stranke, Ke je pred par leti preko mere napil, se seznanil z nekim dekletom in jo odvedel v hotel. Kmalu jc dobil pretilno ! pismo, da pride "škandal" v javnost, če ne plača $25,000. Fant je izsiljevalcem plačal $12,000, Od te vsote ie dobila dekle, s katero je grešil v hotelu, tisoč dolarjev. Ampak "škandal" se je vseeno izvedel, mladega Smitha je pustila žena. ker ji ni bil zvest, fant po je vložil tožbo proti izsiljevalcem. Je res nerodno, da se tak? stvari dogajajo v tako promi-nentni katoliški družini. Napoleon je s svojo vojsko leta 1808. na pohodu v Španijo zatrl sveto inkvizicijo. Karel Vavpetič-Mladogoraki. Silna povodenj* ob reki Ohio I^e redko se dogaja, da sredi zime zadene ameriško celino kakšna večja poplavna katastrofa. Baš sedaj je ob reki Ohio od Pittsburgha v Penn-sylvani.ji do St. Louisa v Miss-ouriju prizadetih veliko obvodnih mest in vasi. Poplava je zadela nekatere kraje hujše kot lani. V Portsmouthu v Ohiu na primer je voda narasla tako visoko, da je preplavila veliko steno, ki je napravljena pred mestom za slučaj • povodnji. Mesto je poplavljeno, kakor mnoga druga, ki niso imela takih naprav. Največ trpijo revni sloji, ki navadno živijo v bližini reke v kočah in slabih stanovanjih. Zbežati so morali v mrazu na višje kraje, da si so rešili golo Življenje. "Štirideset milijonov ljudi v bedi" Predsednik Rooseveit je dejal v svojem govoru, ko je bil ustoličen za drugi termin, da v Ameriki "trpi štirideset nrlijo-nov ljudi pomanjkanje in bedo." Dejal je, da vidi milijone brez dela, milijone, ki stradajo, milijone, ki nimajo najpotrebnejših stvari za svojo eksistenco, medtem ko imajo nekateri vsega preveč zato je on še vedno za "socialno pravico", za katero se bo še naprej bojeval. Predsednik je v lepih besedah orisal položaj dežele, povedal mnogo, kakor že večkrat. Toda besede, samo besede, ne pomenijo nič, dokler se vlada, ki ima ves aparat v svojih rokah, ne zgane, da bi te lepe besede uresničila, da jim bi dala meso in kri. tako da bi tisti "štirideseti milijoni bednih" od njih kaj imeli. Štirideset milijonov bednih ljudi pomeni, da je ena tretjina vsega ameriškega prebivalstva prizadeta. Predsednik pa še nadalje apelira na "dobra srca" magnatov, naj se zganejo, naj postanejo res dobri in naj dajo delo brezposelnim — sicer deželi preti druga ekonomska katastrofa. Videti gorje je ena stvar, podvzeti akcijo človeku, ki jo bi lahko, do se gorje odpravi, je pa druga stvar. General Motors korporacija slepomiši "Milijonarji" v Zed. državah Leta 1935 je bilo v tej deželi nad 10,500 milijonarjev, na podlagi tolmačenja, da je milijonar vsakdo, ki ima najmanj $50,000 čistih dohodkov na leto. Magnati General Motors korporacije, ki upoalujejo v rajnih krajih dežele — največ v Michiganu, nad 100,000 delavcev, ao za poravnavo, pod pogojem, da oatane vee kakor je bilo pred »tavko. Pravijo, da bi unijo avtnih delavcev morda prisnali, ce bi bila v nji rea večina njenih delavcev. Toda delavci ao proti uniji, in dokaz ao podpisi na poaebnih polah, v katerih na družbo apelirajo, naj obrat obnovi. Take pole a podpisi so poalali tudi predaedniku Rooaeveltu. Verjetno je, da ao kompanijaki ljudje rea dobili pod eno ali drugo pretveso precej podpiaov in prav tako resnično je, da niao vsi delavci ca unijo: e-nl salo, ker bodo sanjo tet« če bo tmagala. drugi se hoje jiamer pri botaih, in mnogi, ker ae boje rm delo. Vzlic ©mah-Ijivcem in zavedenim ljudem pa je unija toliko močna, da je bila v mnogih tovarnah v atanju uataviti obrat popolnoma. Na tej aliki ao "aedeči stavkarji" v Flintu. ŽELEZNA REKA Proletarec, January 27, 1937. SPOR RADI MODELOV IN STROJEV ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel iz ruščine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK (Nadaljevanje.) Na travniku ae je pojavila majhna gruča; tisti, ki so spadali k vrstam z železnimi obrazi, so v gruči, ki se jim je približevala, prav lahko spoznali svoje poveljnike, kajti bili so jpraiv tako omršaveli, kakor oni sami. Tudi vojaki, ki so stali na drugi strani, so lahko »poznali svoje poveljnike, ki so bili videti prav tako zdravi, ki so bili prav tako porjaveli kakor oni sami. Med poveljniki je stopal Kožuh, ki je bil posušen in omršavel prav do kosti, ki je bil razcapan kakor vsak bosono-iec, ki je bil obut v škornje, iz katerih so mu pokukavali prsti. Z glave so mu viseli ostanki nekdanjega slamnika. Vsi so stopali proti vozu in so se gnetli okrog njega. Kožuh je stopil na voz, je potegnil ostanke slamnika z glave in je z dolgim pogledom objel železne vrste svojih ljudi, neštete v stepi izginjajoče vozove, žalostne obraze beguncev, ki so izgubili konje in vozove, naposled pa še vrste glavne armade. V njem se je oblikovala globoko skrita, podzavestna, skoraj zadovoljujoča ga misel, ki pa ji ni hotel pogledati v obraz: "Razpadajo . . ." Vsi, ki so stali daleč naokrog, so zrli vanj. "Sodrugi !M ' Vsi so vedeli, o Čem bo govoril, vendar pa se je v slehernem srcu zažgala živa iskra. "Sodrugi! Pet sto kilometrov smo prehodili lačni, nagi, bosi. Kozaki so nas pošteno pestili. Ne kruha nismo imeli, Ine krme, ne municije. Ljudje so umirali, padali so v prepade, umirali so, zadeti od sovražnih krogel. Streliva nismo imeli. Z golimi rokami smo se morali boriti!" Vse to so vsi vedeli. Saj so vse sami doživeli! Vendar so zaživele pred njimi Kožu-hove besede kot docela nov doživljaj. "Svoje otroke smo morali pustiti v gorah ..." Nad glavami, nad vso ogromno vojsko je nekaj zapihalo, nekaj je vztpsuetalo, sleherno srce se je skrčilo: "O ..., o . . ., o naši otroci!" Morje se je zazibalo od konca do konca. "Naši otroci, naši otroci!" Njegov pogled se je sivo zasvetil. Počakal' je ter dejal: "Koliko jih je poginilo od krogel v stepah, v gorah, v gozdovih!" Vsi so se odkrili. Nad množico se je razprostrla mrtvaška tišina. Kmalu pa so razklali tišino ženski glasovi, ki so naraščali ter so se naposled spremenili v glasno stokanje. Kožuh je stal nekoliko trenutkov s povešeno glavo, nato se je zravnal ter zasekal v molk: "Pa zakaj so bili voljni ti tisoči, vsi ti de-settisoči toliko trpeli in mučili se, zakaj?" Nekoliko trenutkov je molče zrl v množico, nato pa je zdajci razkril nekaj, kar ni nihče pričakoval. "Trpeli smo za sovjetsko vlado, zakaj sovjetska vlada je delavska in kmečka vlada. Delavci in kmetje nimajo razen nje nikogar na svetu." Iz neštetih pljuč se je iz vil vzdih. Napetost je postala neznosna. Z železnih obrazov so skopo padale posamezne solze: prav počasi so polzele tudi po obrazih vojakov, ki so pripadali h glavni armadi, po obrazih starčkov. . . V dekliških očeh so se solze bliskajoče iskrile. . . za delavsko in kmtčko vlado .. ." "Tako je torej s to stvarjo! Zato smo, zatorej, trpeli, se bojevali, svoje otroke žrtvovali!" Kakor da jim je nepričakovano padla mrena z oči! Kakor da so prvič spoznali neko globoko skrivnost! Stara Gorpinka se je rinila k vozu, ter je odrivala vojake, ki so stali naokrog, na levo in desno. Jokala je, si brisala solze in kričala: "Dajte, dobri ljudje, rada bi vam nekaj povedala! Umaknite se, povedala bom..." "Počakaj, Gorpinka, ne segaj staremu v besedo, dokler ne konča svojega govora! Potem tbo<8 lahko tudi ti govorila!" Gorpinke pa ni bilo lahko potolažiti. Raz glavo so ji viseli sivi, skuštrani lasje, ruta ji je zdrknila na vrat: "Bojujte se, dobri ljudje, bojujte se proti gospodi in proti častnikom! Samovar smo izgubili! Ko sem se poročila, mi ga je dala stara mati za doto ter mi naročila, naj ga varujem kakor punčico svojega očesa. Zdaj ga nimam več ... Pa nič ne de, čeprav bi šlo vse k vragu! Samo da živi kmečka vlada! Vse življenje smo garali, pa nismo vedeli, zakaj! Pa moji sinovi, moji sinovi . . ." Starko so solze kar dušile, ni pa vedela ali so bile solze žalosti ali solze veselja, ki je tako nepričakovano zasijalo. Zopet se je rzvil iz prsi človeškega morja močan, vendar pa vesel vzdih, ki se je razlil tja do konca stepe. Gorpinkin mož je mrko gledal in nepričakovano stopil na voz. Možakar dobro ve, kaj hoče .. . Starec je, ki se ne da tako lahki) ugnati. Ves je prepojen z duhom po zemlji in smoli; roke so mu trde kakor konjska kopita. Splezal je na vrh voza ter se najprej začudil, da stoji sam nad vso to množico. V prihodnjem trenutku pa je na to pozabil ter je z glasom, ki so ga utrdile vremenske s le, z glasom, ki je škripal kakor nenamazairvoz, dejal : "Staro kljuse smo imeli, kljuse, ki je bilo dobro, čeprav je bilo staro. Vsi veste, kako to gre . . . Cigan pogleda konja skozi želodec in obisti, pogleda mu v gobec in pod rep, pa pravi, da nima več nego deset let. Naše kljuse pa je imelo tri in dvajset let! C), imenitno kljuse smo imeli . . ." Starec se je zdajci zasmejal. Prvič se je zasmejal. Tisoč drobnih gubic se mu je zarezal o okrog oči. Smejal se je otroško, pobalinsko. Res, njegovi okorni, zemljeni pojavi se je ta smeh prav malo prilegal. Gorpinka je osupnila; udarila se je po bedru: "O, ti moj ljubi bog! Povejte mi vendar, ljudje božji, kaj se je zdaj zgodilo!? Vse svoje življenje je molčal; kp me je vzel, je molčat! ko me je pretepal, je molčal, zdaj pa ti — čveka! Ali je ob pamet?" Starec je razpršil razposajene gubice okrog oči. Kosmate obrvi so se mu namršile. Njegov glas je zopet zadonel čez vso stepo: "Ubili so nam kljuse! Mrtvo je! Vse, prav vse, kar smo imeli v vozu, smo izgubili. Potem smo morali pešačiti. Komat sem bil najprej vzel s seboj, a pozneje sem ga pustil nekje na potu. Samovar moje stare in vse naše premoženje smo izgubili. Povem vam pa, bog naj mi bo priča . . ." — njegov glas se je silovito razgibal —" ... da mi ni žal! Vse naj pobere zlodej! Vse to je za našo kmečko vlado! Brez nje bi morali poginiti in obviseti kakor mrhovina na ograji!" % Mrzle solze, kakršne lijejo iz oči živali, so zgrabile starčka zagrlo, da je moral umolkniti. Kakor vihar je zadonelo od konca do konca: "Ha-a-a-a . . . Naša lastna vlada! Naša kmečka vlada! Naj živi sovjetska vlada!" Navdušenje se je razlilo čez vso stepo. "To je torej sreča!" je zagorelo v Kožu-hovih prsih. Njegov obraz pa je bil še vedno železen in miren, čeljusti še vedno trdo st s-njene. "To je torej tisto!" je pršelo neznansko veselo po železnih vrstah razcapanih, omrša-velih bojevnikov. Zato smo, torej, gladovali in zmrzovali, ne samo zato, da bi bili rešili svojo kožo!" Celo matere z ranjenimi srci, ki se ne dajo ozdraviti, s solzami, ki se ne morejo nikdar posušiti — o, kako bi mogle kdaj pozabiti na pohlepno režeče se škrbine gorskih globeli! — celo matere . strahotne spomine pokopale nekje globoko v sebi ter so priklicale iz svojih src tiho žalost, ki se je lepo prilegala temu velikemu in slavnostnemu občutju, neslišno objemajočemu neizmerno, čez stepo razprostirajočo se ljudsko množico. Tisti pa, ki so nasfčeni in dobro oblečeni stali na drugi strani, nasproti sestradanim, nagim bosonožcem, so se v tem velikem trenutku čutili osirotele . . . Solze so jim lile iz oči, pa se niso prav nič sramovali. Njihove vrste so se porušile ter zagnale nalik lavini, ki vse preplavlja, proti vozu, na katerem je stal razcapani, omršaveli Kožuh. Iz stepe je zadonel nov klic: "Oče nas, pelji nas, kamor hočeš, bojevali se bomo do poslednje kaplje krvi!" Na tisoče rok se je dvignilo proti njemu, samo nekaterim izmed vseh teh tisočev je uspelo dvigniti ga na ramena, nad glave . . . Dvignili so ga ter ga nosili naokrog. Stepa se "je daleč, daleč naokrog tresla, človeški glasovi so trepetali: "Hura! Hura! . . . Hura-a-aa . . .! Naš stari! Naš Kožuh!" Nesli so ga tja, kjer so stale ostro zravnane vrste, kjer je stalo topništvo, nesli so ga med konje in eskadrone. Jezdeci so se vrteli na svojih sedlih ter so nenehno kričali. Obrazi so se jim od navdušenja popolnoma izpremenili. Nosili so ga med begunci in njihovimi vozovi. Matere so mu molele svoje otroke . . . Naposled so ga prinesli nazaj in so ga pa-zno položili na voz. Kožuh je odprl usta, da bi bil spregovoril. Vsi so ga osuplo pogledali. Kakor da so ga prvič videli. "Saj ima modre oči!" Ne tega niso ne rekli ne zakričali, zakaj zaman bi bili v tem trenutku poskušali oblikovati svoja spoznanja in svoja čuvstva . . . Imel je prav zares modre in ljubke oči, ki so trosile otroški smeh. Tega, torej, niso rekli, pač pa so zakričali: "Naj živi naša starina! Naj živi naš Kožuh! Za njim gremo tudi do konca sveta! Bojevati se hočemo za sovjetsko vlado! Bojevali se bomo s plemiči, z generali, s častniki!" (Dalje prihodnjič.) Vesti o povodnji, prireditvi in stavki Pravijo, naj ne podpiram) španske ljudske vlade in njenega delavstva, ne jim dajati Bridgeport, O. — Ko to pi- pomoči. Poročila pa govorijo, sem, dne 18. januarja, pri h a- da imajo jeklarski baroni- pol- jajo poročila po radiu in v časopisih, da bo reka Ohio narasla do 40 čevljev, kar pomeni, da bodo vse nižine v njenem območju poplavljene, nekateri kraji pa so že pod vodo. Deževalo je dalj Časa neprenehoma! in kakor bi iz škafa izlival. Deževje, je trajalo brezmala ves teden. Vladni izvedenci in inženirji ter vremenoslovci na- na skladišča bojnega materiala. Za koga? Za delavce, ako bodo zastavkali! Joseph Snoy. Poročilo družabnega kluba SDC. Chicago, lil. — "Chicago je velika vas, težko se je boš pri- povedujejo, da bo voda nara- vadi1'" »<> mi rekli, ko sem se ščala in v nekaterih krajih dosegla rekordno višino. En« izmed zahtev unije avtnih delavcev v ponujanjih za premirje je bila, da družba ne sme odpeljati strojev in modrlov iz nobene tovarne, kjer je stavka. Druiba je naobratno zahtevala, da morajo stavkarji zapustiti tovarne predno se prične pogajati. Sporazum na podlagi teh dveh točk je bil dosežen prosli teden, a je trajal le dan ali dva, ker je ravnatelj General Motors korporacije izjavil, da se bo pogajal tudi z neunijskimi delavci, ne samo z unijskimi. V posredovanje za poravnavo stavke je nato posegla poleg michiganskega governerja Murphyja tudi delavska tajnica Frances Perkins. — Na tej sliki je stroj v avtni tovarni v Flintu, Mich. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Strabane, Pa. — John Ter- Library, Pa. — Nick Triller čel j je poslal 2 naročnini na je poslal vsoto za prodane ko-Proletarca in naročil še 15 ko- ledarje, zraven pa je priložil ledarjev, ki smo jih poslali na- še 4 naročnine ter celotno čla-semu vrlemu zastopniku kole- narino Prosvetni matici od Li-darja Johnu Trohi. brarv izobraževalnega in za- Cleveland, O. Anton Janko- bavnega doma. vh. je sporočil, da se mu zdi, j Clevel.„d, O. - John Kreda našega koledarja n. ftio za- ^ je v,oto za )dane dost, v metropolo Narod kolt>darje> kj jih j bj, naroei, jih je se ';> m 10 garnrtur, k,u() ,, .,7 ,s/ n knj,* Cankarjeve družbe. foii] 5 garnitur knytg Cankar. Chicago, lil. — Joseph Ob- jeve družbe, lak se je zglasil v uradu in izročil tri naročnine. Chas. Pogorelec je dobil 8 naročnin. West Mineral, Kans. — John Marolt se sicer ne javi pogo-stoma, toda kadar se, tudi nekaj pomeni. To pot se je odzval s petimi naročninami. Malo jih je, ki bi bili naročniki in agitatorji Proletarca od začetka. John Marolt je eden izmed njih. Dasi nosi že sedem k rižev na plečih, je za delavsko agitacijo še vedno mlade-niško navdahnjen. Prireditev društva št. 4 S. N. P. J. na Neffsu dne 16. januarja je zelo dobro uspela. Vse mladinske koncertne točke so bile dobro izvajane. Mislim, da prireditelji niso pričakovali tako velike udeležbe. To je pač lepo, da rojaki v tako velikem številu pošečajo društvene in klubove prireditve tudi iz zunanjih naselbin, kajti le v skupnetfi, vzajemnem delu je uspeh. • Vsled slabega vremena ni bila seja kluba št. 11 JSZ v nedeljo 17. januarja dobro obiskana. Toda komur je delavsko gibanje pri srcu, ga tudi slabo vreme ne bo odvrnilo od poseta. To so pokazali zunanji člani, iz Bartona s. Skoff in iz BI aina s. Vitez in s. Mihelčič. poslavljal od prijateljev rudarjev v Oklahomi in se podal proti Chicagu. Po par tednih mojega bivanja v tej veliki vasi sem pričel premišljevati, kako to, da v mestu kot je Chicago, kjer je tisoče Slovencev, Še nimajo svojih prostorov, kjer bi se shajali ob prostem času, se zabavali in vršili svoje kulturne in izobraževalne naloge. Po par mesecih bivanja na zapadni strani mesta sem se dodobra seznanil z našimi sodrugi in naprednimi skupinami. Zelja vseh je bila, da bi ustanovili svoj 'delavski dom, toda denarja ni bilo. Pred dobrim letom in pol se nam je ponudila prilika, ki se nam je zdela dobra, zato smo se je oprijeli. Danes imamo majhen toda prijazen delavski dom — Slovenski delavski center. Meseca aprila 1036 smo u- Strabane, Pa.--John Troha je poslal denar za prodane koledarje. Vseh skupaj je razpe-čal 115, kar je za njihov kraj izredno lepo število. Poslal je tudi obnovitev naročnine na list za društvo št. 138 SNPJ. John je eden tistih ljudi, ki rad pomaga vsaki dobri stvari. Pri prodaji koledarja se on lahko kosa z vsakim. Upam, da bo o-hranil naklonjenost našim publikacijam tudi v bodoče. Diskuzije na tej seji so bile iz- stanovili klub, čigar ime je redno dobre. Razpravljali smo Družabni klub Slovenskega kajpak o tekočih ali sodobnih centra. Ta klub je zgradil na problemih: o stavkah, o špan- stavbišču Centra lepe grede za ski situaciji in pomoči od stra- balincanje. V spodnjih prosto- ni nas ter o dogodkih v delav- rih ima klub prijazno urejen Sugarite, N. Mex. — Anton Girard, O. — John Tancek prožen je obnovil naročnino je poslal vsoto za oglase v Ho- in naročil 2 koledarja, le dar j u in zraven priložil dve! West A||i8t Wis> __ vincenc naročnini za list. Pugelj je poslal vsoto za ogla- Krayn, Pa. — Louis Sterle je pred kratkem naročil 5 izvodov koledarja. Prodal jih je takoj in pisal še po 6 iztisov. Leadville, Colo. — Tudi iz gorate države Colorado dobimo včasi kak glas. To pot je pisal John Fajdiga, obnovil je naročnino na list ter naročil en koledar. Herminie, Pa. — Ta kolona '»i ne bila popolna, ako l>i ne se v ko arju in priložil tudi 2 naročnini. Pravi, da se kmalu vidimo v Chicagu, kamor pride na sejo odbora SSPZ. skem gibanju sploh. * Ker naš klub nikakor ni mogel in ne bo mogel v bližnji bodočnosti dobiti primernega datuma za kakšno svojo prireditev, je bilo sklenjeno, da priredi veliko veselico na mednarodni delavski praznik 1. maja, na soboto. Vsi navzoči so se zavzeli, da bomo skupno delali in agitirali za majsko proslavo našega kluba na vse načine, da bo uspeh čim večji, tako da bomo naš delavski praznik proslavili na impozanten način. Pripravili se bomo, da bomo praznovali naš praznik s takim programom kakor še nikdar prej. Vsled tega tudi opozarjamo vsa okoliška društva in napredne rojake v vzhodnem Ohiu, da se pridružijo nam dotični dan, da bomo skupno obhajali Prvi maj. Obenem tudi apeliramo na vas, da ne prirejate svojih veselic na isti večer, kar bi sicer škodovalo obojim. Ves program z vsemi podrobnostmi bo pravočasno objavljen. * Kakor je razvidno iz časo-Canonsburg-Strabane, Pa.— pisov, je General Motors kor- Jacob Pavčič je poslal 6 naročnin in pravi, da se v kratkem spet zglasi. Pueblo, Colo. — Frank Bol- tezar je poslal obračun za prodane koledarje, katerih sta bilo Toneta Zornika v njej. Po-!razpečala « Frankom Pogorel- slal je obračun za koledar, jce™ ,eP° Število. Prispeval J^ | valijo na' stavkarje. knjige Cankarjeve družbe in tll(,i S1-00 v tiskovni fond lista, i poracija skušala delavce glede skupne konference potegniti. Iz tega se razvidi, koliko smejo ali morejo delavci zaupati delodajalcem in avtomobilskim magnatom. čitali smo tudi. da je ta korporacija onra- prostor za člane, ki se pri mizah radi razgovar.jajo in čitajo, ali se pa zabavajo z raznimi . igrami. Klubovi prostori imajo to prednost, da so poleti zelo hladni, pozimi pa gorkl. V splošnem je namen tega kluba: gojiti družabnost ter pomagati Centru, ki je last posameznih delničarjev, klubov in raznih naprednih društev. V soboto 16. januarja 1936 se je vršila letna seja družabnega kluba, katere se je udeležilo lepo število članov in članic. Tajnik V. Ločniškar je med drugim poročal, da ima klub sedaj 177 članov in članic in je v prošlem letu prispeval nad tisoč dolarjev za predelave v Centru. Odbor kluba ni prejemal nobenih plač, nekaj malega se je plačevalo le oskrbniku. Na seji ie bilo sklenjeno, da ostane članarina kakor dozdaj, to je $1 na leto. Sedanja članarina poteče vsakemu 30. aprila. Novim članom, ki pristopijo med tem časom, se za čas pred 30. aprilom 1937 ne računa nič, pač pa bo članarina veljavna do 30. aprila 1938. V novem odboru so: Frank Alesh, predsednik; John Hujan, podpredsednik; Rok Bo-' žičnik, tajnik-blagajnik; Joseph Turpin, zapisnikar. Nadzorniki: Math Kure. Vinko West Aliquippa, Pa. — Bar poslal zraven tudi 10 naročnin na list. Tony is alvvays the | tol Verant je po^slal eno naroč-same old "war horse". Keep nino; pravif (la hače novi ime-up vvith the good vvork, Tonv! °osljite svojcem v stari hraj Ameriški družinski koledar Moon Run, Pa. — Tudi tukaj vse ne spi, posebno še ne s. Mjchael Jerala. katerega zadnje čase večkrat opazimo v naših izkazih. To pot je poslal 2 naročnini. Imperial, Pa.—Frank Augu-stin je poslal vsoto za prodane koledarje in naročil še enega, ker je prodal tudi svojega. Co||inwood, O. — Kadar tukajšnji soc. klub kaj priredi, smo gotovi, da bo šel prebitek za dobro stvar. Na božični večer je priredil veselico, od katere prebitka je prispeval $20 za junaške borce v Španiji (Listen, Lojze, isn't that avv-ful?); v isti namen sta nabrala sodruga Skapin in Maslo nik naročnikov, ker misli obiskati vse one, ki jim je potekla naročnina, in zraven bo skušal dobiti tudi nekaj novih. Le naprej, Bartol! Prostora v imeniku je še veliko in tudi naši svinčniki so ošpičeni, da jih vpišemo notri. Chicago, lil. — V kratkem bomo poslali opomine onim, ki jim je potekla naročnina in u-pam, da jo bodo vsi obnovili. V tekočem letu moramo ne samo obdržati sedanje število naročnikov, ampak ga dvigniti na višino, kot je Proletarec še ni imel zadnjih sedem ali osem let. To bomo lahko dosegli, če bomo šli na delo z odločnostjo, da hočemo doseči ta cilj. Ameriškega družinskega ko-.$26.00 (bojim se, da bo našeiledarja imamo še par sto izvo-maziljene in nemaziljene faši-jdov. Kdor ga še nima, naj se ste okrog "A. S." in "A. D." požuri z naročilom. Knjige s kap zadela). Dalje je klub pri- tako pestro vsebino in za tako spev al tiskovnemu fondu Pro- mal denar ne dobite nikjer, letarca $5^0f^rov;izijo od pro- Tudi knjig Cankarjeve družbe d«ntto ~lToTe7tirrfFv pa st a po ki o- imamo še nekaj izvodov na ro-nila tiskovnemu fondu Andv ki. Naročite si oboje in pripo-Božič in Joe Maslo, prvi *2. ročite jih tudi svojim prijate-drugi $1. lijem in znancem Ločniškar in Matt. Videgar; ... , . .. . . . namestnika pa sta Joseph Ob-nizira a pobojnike, ki naj na- , , . T . ~ . 4 . , , . lak m Justin /ajc. Namestnik tajnika je Anton And res. Po končani seji se je udele- Tako je; storila po vseh mestih, kjer je v njenih tovarnah v teku stavka. da bi na ta način izvala nemire in stavko zlomila. Vse to pa znova dokazuje, da se bo moralo delavstvo v vseh slučajih zanesti le nase, ako bo hotelo kaj doseči, šele potem se bo lahko zaneslo na oblasti, to je, kadar jih bo s svojo organizirano močjo prisilila, da bodo stale na njegovi strani. Zaneslo se pa bo lahko na oblast šele takrat, kadar bo ime lo v postavodajah svoje zastopnike, ki bodo delali za delavske interese. To je edina pot: politična in industrijska organizacija. To je ponovni dokaz, da sem imel prav, ,ko sem pred volitvami pisal v Proletarcu in Pro-sveti, da ni veliko razlike med starima strankama. To omenjam zato. ker so me nekateri kritizirali radi mojih izvajanj. Baš sedanja stavka pri General Motors je jasno pokazala, da sem imel prav, še bolj pa se bo to videlo, ako pride do jeklarske stavke. Vse to skupaj bo pokazalo in potrdilo, da obe stari stranki vedno in povsod služita le kapitalističnim nteresom, ne delavskim. žencem servirala okusna večerja in pivo brezplačno. — Rojaki se vabijo, da pristopijo v ta klub. Za dolar, ki ga boste plačali kot celoletno članarino, vam ne bo žal. V. Ločniškar, bivši tajnik. Devet milijonov brezposelnih Kakor izjavlja glasilo Ameriške delavske federacije, je sedaj v Ameriki okrog devet milijonov delavcev brez dela. Dasi so razne industrije, zlasti težke, uposlile mnogo delavcev v zadnjih mesecih, se število brezposelnih zelo počasi niža. Medtem pa se dvigajo cene življenskim potrebščinam in dobički lastnikov tovarn. Delodajalci so dosedaj popolnoma ignoriral Rooseveltove apele, da bi postali "dobri" in bi Zaposlili brezposelne delavce. Oni se ne zmenijo za take apele, zmenijo se le za velike profite, kar bi Roosevelt lahko že vedel. Kadar naročate knjige, po-služite se Proletarceve knjigarne. Problemi revolucionarnega socializma Spisal Haim Kantorovitch. — Prevcl Anton Garden. NAMESTO SNEGA DEŽEVJE IN POVODNJI (Nadaljevanje.) Demokracija v času krize Kadar desničarski socialisti pojo slavo sedanji demokraciji in se nikdar ne utrudijo nam pripovedovati, kako važna je demokracija in civilne svobod-ačine za delavski razred, s tem le tratijo čas, črnilo in energije. Sleherni socialist, ne glede kako levičarski in revolucionaren je, priznava važnost civilnih svobodščin za razredni boj. Zavedajoč se razrednega karakterja sedanje demokracije, poznavajoč vse njene defekte, jo je kljub temu sleherni socialist pripravljen braniti pred njenimi sovražniki na desnici. Boj proti fašizmu, ki je danes glavno vprašanje v socialističnem gibanju, naravno pomeni boj za ohranitev demokracije in civilnih svobodščin. Ako nastane nevarnost za demokracijo in civilne svobodšči-ne, bodo levičarski socialisti v sprednji obrambni liniji. Levičarski socialisti so se vedno borili proti antidemokratični agitaciji komunistov, katere s > slednji, kot znano, zadnje čase opustili. Jasna marksistična analiza tendenc nazadujočeea kapitalizma pokazuje, da delavstvo bolj in bolj postaja edini bra-nitelj demokracije in civilnih svobodščin, medtem ko se nazadujoči kapitalizem bolj in bolj nagiblje k fašizmu. Zelo razširjeno mišljenje, da gresta kapitalizem in demokracija vedno roka v roki, je bilo že popolnoma ovrženo. Kapitalizem se drži demokracije le toliko časa, dokler služi njegovim namenom, kakor hitro mu pa postane nevarna, jo zavrže. « Zgodovinske izkušnje so pokazale, da ie demokracija a-doptirana le v normalnih in mirnih časih. Preboleti ne more nobene globoke krize. V času krize se demokracija vedno umakne kakšni formi diktature. Med vojno je bila demokracija skoraj popolnoma odpravljena, kakor tudi izgine povsod, kjer je efektivna stavka. Za primer vzemimo poročilo o razmerah v Harlanu, Kentucky, med stavko rudarjev. Odbor, katerega je imenoval governer Lafoon, je dognal : "V okraju Harlan vlada pravcati teror . . ., ki je financiran na splošno po skupini premogovnih operatorjev v dogovoru z nekaterimi javnimi uradniki, žrtve tega terorizma so rudarji in njih družine." Harlan je del Združenih držav, katerih demokracijo čuva posebna skupina devetih starih odvetnikov. Kar je v Harlanu odkril odbor governerja Laffona, so v drugih krajih odkrili drugi odbori. V večini slučajev seveda ni bilo ne odborov ne poročil. Kaj se je zgodilo z demokracijo v Harlanu? Odpravljena ni bila. Bila je le "položena na stran", dokler ni i minila kriza. Seveda je bila to lokalna kriza. Toda ali je kakšen dober razlog za mišljenje, da ne bo prišlo do sličnega terorja v času splošne krize, ko bo namesto skupine rudarjev, ki zahtevajo višje plače proletariat zahteval podržavljenje industrij? Mar niso izkušnje v Nemčiji, Italiji, Avstriji (in Španiji—prev.) in naraščanje fašističnega gibanja povsod pokazale, kaj bo kapitalistični odgovor, kadar mu bo pretila nevarnost socializma? Po dolgi, in temeljiti analizi tendenc sodobnega ekonomskega in političnega življenja je profesor Harold J. Laski prišel do sledečega zaključka: "Kadar bo politična demokracija skušala transferirati to lastništvo (namreč lastništvo sredstev produkcije—H. K.) družbi, bo kapitalistični razred, če bo mogel, izrabil moč vlade za odpravo demokratičnih institucij." Besede: "Če bo mogel" imajo le en pomen: Ako bodo mase pripravljene boriti se za demokracijo z demokratičnimi sredstvi, če bo treba, ker bo demokratična pot tedaj že blokirana. Militantni socialisti ne spadajo med alarm iste v našem gibanju, ki vidijo, da bodo sence fašizma neizbegljivo pokrile vse kapitalistične drŽave. Ko je komunistično gibanje pričelo pripenjati fašistično znamko na vsakega, ki se ni z njim strinjal, ali na vsako stvar, za katero ni maralo, smo ga mi bridko kritizirali. Mi verujemo, da ni samo bedasto, marveč pozitivno škodljivo na- Po.Mklino nizke cene ZA NAJNOVEJŠE VZORCE PLINSKIH PEČI LAHKI PLAČILNI POGOJI Malo vplačilo. Preostanek v malih zneskih z vašim računom za plin. Ravno zdaj ima va*a Public Service prodajalna na izložbi mnogo plinskih peči izvrstne kakovosti. Prihranili si boste denar, ako se poslužite te razprodaje. Malo vplačilo vam bo kuipilo moderno, najnovejšo peč. Preostanek pa lahko plačate v malih zneskih s svojim mesečnim računom za plin. Nova kuhinjska peč vam bo napravila kuhanje prijetno, peko pa pravo zabavo. Pridite danes in oglejte si mnogo privlačnih vzorcev, ki se vam nudijo po posebno nizkih cenah. Public Service Company OF NORTHERN ILLINOIS zivati NRA, VVagnerjev delavski zakon, Guffyjev premogovni zakon in slične liberalne reforme za fašistične. Tako izrabljanje besede "fašist" le porazi lastni namen. Namesto ostrašenja mas, so komunisti s svojimi "strašili" dosegli le to, da si je povprečni delavec mislil: Ako je to fašizem, tedai sem z njim! Prav tako nevarno je, ker je prav tako nerealistično, ako vidimo fašizem v vsaki stvari, katere ne maramo, kakor je nevarno uspavati mase z zmotnim mišljenjem, da Amerika ni Nemčija itd. V luči revolucionarnih izkušenj v povojnih letih je treba zavreči tako an-tidemokratfrčno propagando komunistov kakor propagando "nič-c!\rugega-kakor-demokra -cija". Demokracija je najdragocenejše in najvažnejše sredstvo (vveapon) delavskeura razreda v boju za novo družbo. Toda sama na sebi ni dovolj, da bi garantirala uspeh. Demokracija in reforme Teorija socialnega reformiz-ma je v jedru sledeča: Pod demokracijo ima boj za reforme široko polje; ker v nji ni meje, nudi onim, ki hočejo reformirati današnjo družbo, najbolj radikalno — socialistim — vse prilike za dosego svojega cilja povsem na miren, legalen in demokratičen način. Po tej teoriji je socializem rezultat številčne akumalacije reform. V predvojnem socialdemo-kratičnem gibanju je bila ta teorija poznana kot "revizioni-, zem". Socialdemokratje so se proti njej borili z veliko vnemo. Na nekem nemškem kongresu, kakor tudi na mednarodnem socialističnem kongresu, je bil revizionizem oficiel-no obsojen. Dobro je, ako si sa-mopostavljeni dediči socialne demokracije zapomnijo, da sta bila voditelja boja proti revi-zionizmu Kari Kautsky in George Plehanov. Kaj so bili njih argumenti proti revizionizmu? V kratkih besedah se lahko sumirajo takole: Da obstoječa demokracija nudi delavstvu velike prilike v boju za takojšnje pridobitve, ne dvomi nihče. Da se mora delavstvo poslužiti obstoječe demokracije v svojo korist, ni nobenega vprašanja, ni pa resnica, da te reforme aktivnosti nimajo meje. Njih meja je kapital izem. Boj za reforme je lahko miren, legalen in demokratičen, dokler traja boj za reformiranje kapitalizma. Toda svoj karakter spremeni kakor hitro postane boj za odpravo kapitalizma. Vse reforme v tem ali drugem socialnem sistemu so za reformiranje sistema, ne za odpravo istega. Bodočnost je mogoče napovedati le na pn način: z učenjem iz preteklosti. Zgodovina ne pozna niti enega slučaja, da bi se vladajoči razred odpovedal brez boja na življenje in smrt, ali pa dovolil, da bi ga odpravili na miren način. Da je vselej izgubil, je resnica. To je neizogibno, ker boj na življenje in smrt med starim in novim se nikdar resno ne prične, dokler staro ne preživi ne le svojo dobo, marveč postane breme in ne pripomoček družbi. DanaSnji vladajoči razred se seveda lahko nauči iz zgodovine in se poda svoj i usodi. Toda pričakovati kaj takega bi bilo naivno. Hotenje po življenju je tako veliko, da navadno zaslepi najdalekovidnejše. (Dalje prihodnjič.) Radi deževanja ja nastala prošli leden v mnogih Illinoisu in Penni je moralo zapustiti domova. Na »liki Ur*jih Zed. držav povodenj. Vač »to tisoč ljudi v pri- j« ulica v Cincinnatiju, O., kjer te je moralo umakniti zadetih krajih e Ohiu, Indtani, Kentuckyju, Mitaouriju, is domov vsled povodnji 20,000 ljudi. IZNAJDBE. KI SO PREOBRAZILE SVET IN ŽIVLJENJE POSAMEZNIKOV IN DRUŽBE Francija pomaga španskim beguncem Finančni komitej francoskega parlamenta je dovolil deset milijonov frankov (M60.000) za pomoč španskim beguncem, ki so pribežali v Francijo. __ Ameriški družinski koledar 1937 je knjiga, ki jo vam toplo priporočamo Malo je dežel na svetu, v katerih bi bilo toliko prizadevanj za nove iznajdbe in tz-boljšavanje prejšnjih, kakor ga je bilo in ga je v Zed. državah. Koncem prošlega leta je minilo sto let, od kar je bil v zveznem kongresu sprejet prvi zakop za patentiranje iznajdb. Ob tej priliki je FLIS priredil sledeči članek: Zgodovina ameriških patentov je v velikem obsegu zgodovina izrednega gospodarskega in industrial nega razvoja Zed. držav tekom zadnjega poldrugega stoletja. Izobilje prlrod-nega bogastva dežele, njene ob&irne poljedelske možnosti, ogromna gozdovja in bogati rudniki so gotovo prispevali k temu hitremu industrialnemu razvoju. Pogum, energijo In možgane za tako delo so dali ljudje vseh narodnosti, ki so ustvarili današnji ameriški narod, ali vzpodbujo k njihovi delavnosti in iznajdljivosti je dal sistem patentov, ki je omogočil, da so Iznajdbe koristile vsemu narodu. Kongres sme uveljaviti postave o patentih na podlagi u-stave. ki pravi, da je kongres pooblaščen sprejeti zakone za pospeševanje "koristnih ved". Prvi patentni zakon je bil sprejet 1. 1796. Pod izvirnim zakonom je »bilo do 1. 1836 Izdanih kakih 55 patentov, ko je kongres ustvaril sedanji patentni sistem. Rok veljavnosti patenta je bil določen na 17 let. Tekom tega roka lastnik patenta uživa monopol, ki mu zagotavlje izključne pravice za izdelovanje, rabo in prodajo. Po tej dobi postane patent javna lastnina in vsakdo ga sme svobodno izrabljati. Novi načini izdelovanja in iznajdbe se ne morejo več izgubiti, kakor se je to nekdaj dogajalo. Nekatere epohalne iznajdbe so bile napravljene in patentirane celo pred patentnim zakonom 1. 1836. Tako je Benjamin Franklin izumil 1. 1752 svoj strelovod in kasneje uve-del sloviti Franklinov tiskarski stroj. L. 1786 je John Fitch eksperimentiral s prvim par-nikom. ki je bil kdaj zgrajen in 1. 1794 je Eli Whitney dal Ameriki in svetu svoj cotton gin, stroj za izločevanje semena od bombaža, ki je omogočil bombaževlno. T.. 1807 je Robert'Funtonov parnik napravil svoj zgodovinski izlet po reki Hudson in par let kasneje jc John Stevens izumil dvojne vijake za parnike. L. 1827 je John VValker izumil moderne vžigalice. Po ustanovitvi patentnega sitema 1. 1836 so hitro sledile Unajdhe, ki so popolnoma iz-revolucionirale način življenja BaUhvin zgradil svojo prvo lo-jtentična smola, hidroplan, te-komotivo. L. 1836 je Samuel jlevizija in druge iznajdbe spa-Colt patentiral revolver. Leta dajo v tekoče stoletje. Skupno 1839 je Charles Goodyear u- število patentov, izdanih od u-stvaril novo veliko industrijo, stanovitve patentnega sistema, ko je dobil patent za vulkani- znaša več kot milijon. Povpre-zacijo gumija. L. 1843 je Char- čno se vsako leto izda v patent-les Thurber zgradil pisalni nem uradu v Washingtonu pri-stroj in i. 1844 je Morse odpo- bližno 50,000 novih patentov, slal svojo prvo brzojavko. Ti-j Ameriška iznajdljivost je ve-skalni stroj na dva cilindra jejlikansko prispevala k moder-patentiral R. Hoe 1. 1845 in ni svetovni civilizaciji. Umest-prihodnje leto je Elias Ho\ve no je, da se spominjamo tudi i-zumil in patentiral šivalni velikega dolga, ki ga Ameri-stroj. Električna lokomotiva in kanci dolgujejo iznajditeljem stroj za izdelovanje ledu sta se drugih narodov. Da navedemo udejstvila I. 1851, ko sta bila ' nekatere izmed stotin inozerti-izdana patenta ameriškim iz- skih iznajdb: prvi parni stroj, najditeljem. Izmed drugih a- iznašel Watt na Angleškem 1. po vsem svetu. Samuel F. Mor- W>tgbt uresničila sanje se je iznašel električni brzojav že I. 1832 in v istem letu je Saxton uvedel prve magneto-električne stroje in M. VV. meriških iznajdb pred Civilno vojno naj navedemo čevljarski stroj (George McKay), dvigalo (E. G. Otis), diamantno vrtalo in razne poljedelske priprave. Tekom civilne vojne je John Ericson, švedski priseljenec, zgradil pno oklopnjačo. Po civilni vojni se je večina , iznajdb nanašala na stroje za štednjo "ročnega dela v industrialnih procesih in v poljedelstvu. Mnogi patenti so bili izdani za nove poenostavljene procese in produkte, ki so po-dvignili občni komfort v Zed. državah: peči, šivalne stroje, stroje za izdelovanje čevljev in druge stroje, ki so omogočili masno produkcijo obuval itd. Da le navedemo nekatere j odlične ameriške iznajdbe one ; dobe: zračna zavora, patentiral G. \Vestinghouse 1. 1869 in avtomatična zračna zavora 1. 1872. L. 1873 je E. Jannv u-vedel vozno natikalo, 1. 1877 je V. Otto patentiral stroj na plin. O. Mergenthaler je leta 1884 uvedel linotype. L. 1873 je Thomas Edison patentiral svoj prvi <|uadruple\ brzojav, kateremu je sledilo veliko drugih njegovih patentov, vštevši oni za fonograf 1. 1877, za mikrofon 1. 1877, za filament v električni svetilki I. 1878, s katerim je začela električna razsvetljava po svetu, in za kine-oskop I. 1893, s katerim je začela današnja kinematografi-čna industrija in umetnost. Prvo telefonsko napravo je patentiral Emil Berliner 1. 1877. VVaterman je patentiral svoj fountain pen 1. 1884, Vhn Se-poele in S»prague poulični tramvajski voz I. 1884, Bur-roughs seštevalni stroj 1. 1888. Električni indukcijski motor je iznašel Schallenberger 1. 1888 in Nikola Tesla je dal svetu 1. 1892 pni motor za alternatno strujo. Eastman je I. 1888 patentiral svoj "kodak" za brzo fotografiranje, Lake je I. 1894 iznašel podmorski čoln in Sel-den je 1. 1895 patentiral prvi avtomobil. Ob začetku novega stoletja sta Orville in VVilbur 1765. in predilni stroj, izum Angleža James Hargreavesa 1. 1763 Prvi bicikel je zgradil Branchard 1. 1779 in prvi plinov balon 1. 1783 Francoz Poročilo zastopnika A. Zornika Herminie, Pa. — Na svoji redni seji dne 3. t. m. je društvo št. 87 SNPJ sklenilo, da še nadalje ostane v Prosvetni matici in da prispeva letno $6, kakor lani. a Tukaj je moje poročilo za prodane knjige in prejeto naročnino v skupnih številkah: 232 naročnin na Proletarca, 235 iztisov Majskega Glasa, 188 knjig Cankarjeve družbe. 250 Družinskih koledarjev, 63 naročnin na Prosveto, 16 naročnin in 780 številk N. L., 404 brošur N. O. Soc. Party in 102 State Office Soc Partv of Pa. Skupna vsota dohodkov $880.-26. poslano na pristojna mesta $141,49, čisti dobiček ali provizija je pa znašala $239.46. Pri tem niso všteti poštni stroški. Preostala vsota je morala zadostovati za potne stroke in podobne stvari. Iskreno se zahvaljujem vsem. ki so mi na mojih potovanjih šli na roko, tako da sem zamogel z omenjeno vsoto izhajati, število navedenih prodanih koledarjev velja za leto 1936 in 1937. Letnika 1936 sem prodal 30 komadov več ko letnika 1935, kar pomeni napredek, čistih dohodkov $110. Naročnin na New Leader nisem dobil toliko kot prejšnje leto, čemur je bil glavni vzrok prepir v stranki. * S tem letom so minila štiri leta, odkar potujem za Proletarca in napredne knjige ter tiskovine. Po mojem mnenju mislim, da sem izvršil svojo dolžnost in obenem dobro delo. Podal bi lahko račun za vsa štiri leta, toda nočem ponavljati, kar je že bilo objavljeno. Vendar bi moralo biti precej klubov aktivnih, da bi opravili to delo. Moja navada ni, da bi na potovanju ali kjerkoli sploh zabavljal ali čez koga govoril.Moj namen in cilj je le eno: širiti delavsko izobrazbo med našimi delavci, tako da bodo razumeli in vedeli kaj hočejo in kaj jim je potrebno ter do česa so upravičeni kot delavci in stvaritelji dobrin. Edino to jih bo privedlo do spoznanja, da bodo vedeli, kje Motgolfier. Predilnico na po- tičijo sredstva za potrebni pregon je dopolnil James Cart- obrat v sistemu produkcije in \vrith na Angleškem 1. 1785 in ! distribucije. — Anton Zornik. umetnost litografije je uvedel--- Nemec Schefelder 1. 1790.' ,, ii . v. ooo iot Stroj za vezenje, električna ^dbor kluba st. ZZZ JbZ baterija, stetoskop, galvano-, Girard, O. — Odbor kluba meter, pneumatični obroč, ace-^t. 222 JSZ za leto 1927 je sle-tilen, parno kladivo, varnostne deči: john R(>Ratai. tajnik-bla-vžigalice, anilinska barvila, rajnik (143 Smithsonian st.); Diesel motor, kakor tudi X- Anton Nagode, organizator: žarki, radium in brezžični brzojav, troje rzmed največjih iznajdb vseh časov, je vse prišlo iz inozemstva. FLIS. Zatiranje spolnih bolezni Oblasti mesta Chicaga z županom na čelu so se zavzele za zatiranje veneričnih (spolnih) bolezni in v ta namen izdelali zadevni načrt. Organizirati nameravajo posebne "klinike na kolesih" in zaprositi federalno vlado, naj financira ta projekt iz sklada WPA ali pa bo mesto našlo sredstva, da samo izvede ta načrt. ceve Naročite knjige knjigarne. iz Proletar- »Ht#MIMI<»»»tMMt>»» FENCI/s RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. LawndaU Ave. 'Chicago, III. Tal. Crawford 13SW Pristna la okusna domača jedila Cena amaraa. Postreiba tačaa. John Tancek, zapisnikar. Nadzorniki: Andre\v Krvina, Anton Dežman in Anton Nagode. Seje se obdržujejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Nagode-tovih prostorih, Avon Park. Podpisani je vsled pomanjkanja časa tajništvo odložil. Večkrat bi kaj pisal v Proletarca. pa ne do*bim prilike. Razume se, da bom po svojih močeh še vedno aktiven in gledal bom. da bosta klub in zveza napredovala. Dodam naj še, da bo John Bogataj obenem tudi zastopnik Proletarca. John Kosin. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PHOSVETA Staaa um e«lo lato $6.00, pol lata 13.00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (lc) je treba za oovo druitvo. Naslov za llit i" za tajniAtvo j« t 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. o 1 praktičnem letalnem stroju vsled iznajdbe aeroplana z motornim pogonom. Radio te-|lefon, vaeuum radio tube, sin- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te). Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. angelo cerkvenik: iivo.imsi | , ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA for Nadaljevanje.) • — Hela, tega ne prenesem v«č! je rekel odločno. Ti ljudje so rt« uslu-Žni. vsako Ae tako nepomembno željico mi izpolnijo. Vem. da se radi darujejo, čut m pa. da živijo v večnem strahu. Bojijo se, da me ne bi izvohali. — Motiš »e, Kmilio! pr. Schacher da bi se bal? Saj mu Jugo-zahodne bataljone, ki so nič ne morejo. Državni posla- porazmeščeni po ruski fronti, nec je. Poslednji je, ki bi se Obstoji jo . iz avstrijskih voja-bal. k&v italijanskih narodnosti. — Kako si se s to družino Zaradi nezanesljivosti so jih spoznala? izločili iz polkov, ki se borijo — Ingrid je pred dvema lo- na italijanski fronti ter so iz toma, ko je moral oditi njen sestavili posebne vojaške mož na fronto, prišla na vas k Vinice. Njegov prijatelj je me janski vojaški formaciji na ruski fronti. Tam ima prijatelja, ki me bo prav rad prevzel v svoje varstvo. — Kakšne italijanske mat ije pa je mislil. — Mislil je na tako — Samo datumi se morajo še vpisati. Pred dobrim mesecem Je pri prevozu s fronte med potjo umrl neki težko ra-i njeni nadlovec, Schmiedinger | po imenu. Ob prevozu sem bi-i la navzoča jaz sama. Pobrala j sem mu vse dokumente. Računala sem s to m ižnostjo. Vpisala bom samo še kraj, kamor vzgajajmo značaje! Politični razvoj, o* j bito d >- najijoljUfh sodrugov. tfV sodru--- — (ile-de bodočnosti me je potolažil. Obljubil mi je, rta bo "pridelil" kakšni itali« !><> potoval, trajanje bolniške- zvane moji sestričini, ki je poročena z nekim posestnikom pod Post-lingbergom pri Linzu. S sestri-čino sta si bili sošolki. Skupaj sta bili v nekem dunajskem internatu. Ob počet k u svet ovne vojne sem bila tudi jaz pri svoji sestričini. Tako sva se z Ingrid seznanili. Postala mi je najljubša prijateljica. Pozneje takoj spoznali? sem nalašč prosila za trenirko j _ Tiuli na t() bolnišnico, ker je Ingrid stotnik ter poveljuje takšnemu bataljonu. Pri njegovem bataljonu bi bil baje na varnem. Hela se s to nrslijo nikakor ni mogla sprijazniti. — Ali nista prav nič pomislila, da so pri tistih bataljonih ga dopusta in datum. — No, potem pa je vse v redu. I>r. Schacher mu je pripovedoval, da je bratovo posestvo zelo lepo in obsežno. Tudi mnogo gozdov je v bližini posestva. Izreden lov. — Lovec pa nisem, gospod doktor. — Vas bo pa gozd sam na sebi zanimal in kadar bo dobila sestra II''la dopust . — ... dopust? se je zasme-jala sestra Hela. Mogoče za rešetkami? — Tega pa ne, Hela! Se pa že ra jši kar javim. — Le ne pregoreče, gospod capitano. Vojna ne bo trajala večno in sestra Hela vam bo z h rešetkami ostala še najbolj zvesta! se je šalil. Se nekoliko gudki v zadnjm čaui opravičujejo .domnevo. Ha bo naše socialistično delavsko gibanje v državi igralo še veliko vlogo. (Vprav se polit čno ne moremo izživljati kot bi želeli, se ven ge pa morajo vzgajati vodilni sodrugi, ki moraio predvsem sami pravilno pojmovati ,zmi- Ol II I AM O\ roii Mil i.....-7" ' • ,. " "■ ■„ " <• • , m-mmm Wt U, here we are ujfain. Another Falcon Corner edKtd >by our Rt«d Falcon*. I>on't forget to nend your o 1 ,n,.!f,li,«n i c i letter«, poems, rtorie*, or anyttiin;< e! socializma, ki ne smejo ro-Uine that wouM itk« ----- yc J wouI<1 like printed. vor.ti eno in delati drugo in k' 8tnd »II >our letter« to Iren« Svet-iim delavsko Gibanje ne sme 2So I-»wiulale Ave., c'hi-dar opaža med našim delav-j služiti za (tetftuif prestiž, fetkal ,,lino,', pri vzgoji in preobrazbi delov- »odežel-l »,« li.,i ' ' " :....., . y"u the followinK | already juid their due« for ioueit.1 I nega ljudstva mora imeti vsak jltr.bled letter« to make them form vedno pred očmi ntrne,i five famou.s la»x>r socializma: ljudski — l"ad'rB? AnKWeM wiM Uv founir held on January the *ixteenth. Fifteen member« were prevent at the flr«t meeting gaided by our new of-flcer« . . . Many of the members have the month . . . After the meeting there wan a very fine di«cuMion about the Automobile Strike and the Civil VVar j in S »ain . . . Our ifuide, Anne Beniger, read us .scrnie article« about the Spanith Civil VVar . . . To celetorate ^ t h«' se fin 1 ann: v«'rjiary of our flight, , Tom Mooney Flight Three, we vvill havr a council »fire on Fei>ruary 6. • I>id you riarrange the jum govorili samo nemški. — Zdaj mi pa povej, koliko časa me še nameravaš imeti tu zaprtega? — Vse je odvisno od rasti tvoje brade. Povej mi. kako si bežal. -— Preprosto. — Preprosto? —Pravilno sem računal. Vedel sem, da tudi tukaj ne more biti drugače, nego je v Italiji. Stopil sem skozi glavna vrata. V eni roki sem držal kovčeg, v drugi stokronski bankovec. — Bankovec? Ali je vojak vedel, kdo si? — Vedel. — Ali je mogoče, da je kar tako gladko šlo? — Sam sem se čudil. Celo kovčeg mi je pomagal nesti do križišča. Dejal mi je: *'Za stokronski bankovec bi celo cesarja prodal ..." — Pa če bi bil alarmiral stražo? "Tudi na to možnost sem računal. Na ce**ti me je čakal ta- jw> večini tirolski vojaki? A ii mesecev, pa bo monarhija na-nista pomislila, da te bodo tam |l)rav^a za svojo zgodovino poslednjo piko. sva mislila, a — A,i res mislite? dr. Schacher je menil, da so — Za centralni sili — če se neki bataljoni sestavljeni iz sa- moreta sploh še tako imenovanih primorcev. Iti — ni nobenega izhoda. Saj V sobo sta stop la Ingrid in že vse vrag jemlje. Oblastniki dr. Schacher. Schacher je bil obeh držav se prav dobro za-1 . ... majhen, droben človek. Imel vedajo. da ni več nobene po- vseh kra|,h- k,er obstoja naše praktičnem življeniu!-je žive, črne, nemirne oči. ki meči, ravnajo pa, kakor tisti ^banJv« ustvariti kadre naših (Delavska Politika.) so Živahno begale od predmeta i jet čni-ki, ki so najsrečnejši, \'==z ■■'■'- ■ --------- -——-- -........t—:—. . ■— i „ i » The Falcont lo *w>sobno. da zavzame me- ^ v \ i u. ... . aie the Falcon« briiht and iray. sto. ki mu pripada. VVe aim helo in every wny. Radi tega vzgaiaimo znača- Join the Falcons, every one, r I • ie! Značaji morajo biti vodite- Anoznate razmer v Italiji. prinoanji petek Pri nas doma nrav tako vre, Chicago, III. — V petek 20. kakor tukaj. ™ ' Militarizem in kontrola porodov časopisi, revije in organiza- žensk v sovjetski Rusiji, da ro- cije naprednih žensk v Evropi de čimveč otrok. "Frauen- so sklep sovjetske vlade in reeht", glasilo socialističnega ločbe v novi ustavi za poostri- ženstva v Švici, pravi, da je bo- vsakdo izmed klubovih članov zastopal eno delnico vsaki, o-stale pa ta i nik in organizator, kakor lansko leto. dite vsi, ker je bodočnost in jazen v USSR, da jo napadejo sovražne sile, sicer upravičena, ni pa upravičen strah, da ji bo Iako zvani pro-,januarja ob 8. zvečer se bo na prospevanje te naše ustanove awndale Ave. vršil ^tlvisna od nas vseh. — Tajnik. _ ____ korporacije Sloven-1-- i laka Prav posebno velja to zh ski delavski-center. Nanj so 'inu.ua. ^v KaKor uiKa |. i ako zvani pro- januirja ol iod cupitaiHK/njjin; stovolici so tarče sovraštva in 2.101 S I.; adli v vodo./TTeiner posmeha malone vsakega vi- obtni zbor Železničarji za poviža-mezde tev zakonov o razporokah in kontroli porodov ostro grajale, posebno zato, ker se je prebi- PU Jj|J Torej nri va.,fttvo s0VJetske UniJc vzlic|v slučaju vojne primanjkovalo njim pomnožilo prošla leta za | fantov in mož. S svojimi po-mnogo milijonov. Vlada torej ostritvami zakonov, ki so imeli nima vzroka za pritožbe, da ji preti nevarnost krčenja prebivalstva. Vzlic temu je prosto- protektirati ženske in jim olajšati življenje, so se postavile z ozirom na rojstva na stali&če — Kdo je Reiner? Ka je avstrijske ubežnike, ki se bo- bili pismeno povabljeni vsi «lel- Ze,ezn,carJ' prekinila Hela. I juieio v italijanskih vrstah, če I niiarji njem -t- Poveljnik Juifo-zahodne- zdržita centralni sili Se eno le-' v _ , , , bataljona št. 2. Reiner mi j ■ to. se ho Italija zrušila Upori i ?evnem 7",u1 ,hodo .pf>" ?voji konf. •iporočii... i,0 na dnevjm rHl, » "j;. 2 "lih !M!lvp;n^epaT,°"roAli te,l6n - Pa menda vendarle ne na se na vid, z s.mo i . v l1'*?..,n °„Aodoff.rn er Radek. Sokolnl- značilno to. da poSil a diktatu- 1.. - " ,J s.e. mT1',ze u_x,........... tela iz src. ^v. Bukharin in drujri. ki so ra v smrt ljudi, ki so jo sami c,Je za dp4avljanstvo- V f,s- kalnem letu, ki je za zvezne in da bo bržkone vrženih ven tisoče članov. To je opravičlji- Prav imate! mu je pritr-! Potapljajoč se v temo. Včasih ■, dila Hela — Mogoče pa bi vam utegnila jaz kaj pametnega svetovati? se je oglasila Ingrid. — Ali ste se kdaj ukvarjali ksi. Snežilo je, da nisi videla z gospodarstvom? ga je vpra-prsta pred seboj. V dobrih pe- šala. tih minutah sem bil že tukaj. — Se ne, a če ne bi bilo dru-Sprejeli so me, kakor da sem gače, bi se prijel tudi tega. njihov davni znanec. Prav ne-j — Kaj praviš, se je obrnila rodno mi je. Had bi jim vsa j i k možu, mogoče bi pa gospod drobec usluge, prijaznosti in capitano prav uspešno uprav-Ijubeznivosti povrnil. ljal posestvo tvojega brata v — Si že govoril z doktor- T.užicah pri Stepibergu? .'em - — Pisal mu bom. P>rat je že — že. — Kaj pravi? star in bolehen ter potrebuje počitka. — Pravi, da je moj položaj — No, tako bom naposled močno brezupen, da bi bilo ne- postal še kmet. mogoče prepričati vojaške ob- — V desetih dnevih bo brat lasti, kaj le resnica in ka j je j gotovo že odgovoril. V tem pol kovni kova domišljija. Poiz-Jčasu morate, sestra Hela. pri-vedoval je pri vodstvu svoje praviti dokumente za našega stranke. Svetovali so mu, naj popotnika. Za zdaj ga bomo se skrivam. Vsaka zakonita poslali na polletni bolniški do- pot — pravijo — bi bila nezanesljiva. — Tudi jaz prav tako mislim, Emilio. ■■ i ■■ ■ r i f pust. — Dokumente ima že v svojem kovčegu. — Kako pravite? Emilio st-rr SPITE TRDNO, VZIVAJTE VAS0 HRANO TRINEITS EL1XIR OF BITTER WINE Mnogokrat odpravi neprebavnost in zaprtnico — NAROČITE HI PROSTI VZOREC — • i | Triner'« Bitter Winc Co. I 544 H. WcIIm St.. C hicago, III. I I Poflljite mi brezplačni vzorec. i Ime ...................' ■ i I Naslov ..................... V >Mh lekarnah je njen pogled nekam zbegano zablodil skozi okno čez snežne planjave. Občutka strahu ter nečesa težkega se ni mogla otresti. Tudi Berenini je bil potrt. Nenadno je vzrojil. — Kakšni ljudje! Kako so bedasti! Da ne morejo spoznati, kako je vse to neznansko nizkotno in podlo, kako se bo naposled vsa ta vojna blaznost maščevala nad tistimi, ki jo dopuščajo, nad tistimi, ki danes zavoljo nje najbolj trpijo. Hela je tiho spregovorila: — Emilio, včasi se mi zdi, da je ta vojna nujna in neobhodna. Nujna in neobhodna, kokor vse zlo, ki danes tlači delovnega "človeka. Prepričana sem. da bi se bili tej vojni vsi radi izognili, pa se ii niso mogli. Razvoj jo silne.iši od ljudske volje, ljudskega razuma, silnejši nego vse tisto, kar imenujemo: hotenje. — ("'e bi ljudje res hoteli onemogočiti vojno ... — Hoteli bodo, karlar bo prišel čas! Umolknila sta. Na fronti je bobnelo. Re-j floktorji so s svojimi mlečnimi' žarki križarili po nebu. Ena ura po polnoči. Emilio in Hela sta se objela. Obema je šlo na jok. Gledal je skozi okno za njo, dokler se ni izgubita med temnimi hišami. (Dalje prihodnjič.) bodisi na zatožni klopi ali pa pomagali graditi in bi Prejko- ^ p pofjatke bTio konča-ivo ««enje, ako se vrši v na- v zaporu, mogli „dat. svoje ne počeli z opozicionalci isto, - ^ JS^.S menu ohraniti stranko čisto in 148,118 aplikacij za "prvi pa- ^^ ven motne Primesi, pir" in 167,127 za "drugi pa- AmiPak Je vendarle čudno (ko-pir", to je. za popolno natura- mur se zdl' nam ne) : "čemu lizacijo. V istem fiskalnem le-!,iud ie sillj° v Branko, katere delo in se zvezati z Japonsko | če bi oni bili na krmilu. "Pro-in Hitlerjem? Je nevrjetno vz-'letarecM bo o drugem moskov- ic izpovedim obtoženih, da so krivi vsega, česar se jih dolži. Take tragedije so posledica skem procesu pisal obširneje, ko dobi o njemu verodostojna poročila. 1'iMMallAM li\ t lLJI V L. I«>:*7 1.) Več kulturnega drla — to /r\ ver delavskih prireditev s prosvetnimi sporedi in predavanji v delavskem duhu. 2.) f er a p i t ar i je za Prosvetno matico in ver podpore za izvrševanje njenih nalog. i) f er agitacije za "Proletarca*\ na katerega se delavci lahko zanesejo, da ho njihovo glasilo i v najkritičnejših rasi h in brezpogojno soriali-stirno. i.) I er dela v nanorih razneravati med I jud' stvo dobre slovenske knjige. ki jih ima v zalogi Prah 't ar reva kn jigarna. 5.) Več boja proti odkritim in prikritim nasprotnikom, ki vsak po svoje drla je. da uničijo ali vsaj onemogočijo uspeh našemu pokret u. 6.) l eč načelnosti in soglasja v klubih JSZ in manj osebnosti in malenkostnih šf>etirov. 7.) I rč boja proti brezbrižnosti. kajti ta je delavstvu najnevarnejša hiba. It.) Več delavske ideologije v tlrlavskih podpornih društvih in v unijah. 9.) I eč volje za dosego uspehov v naših naporih in bojih, kakor smo jo imeli d osi r j. 10.) In končno, več članov in somišljenikov, ki so voljni in sposobni vršiti vse to delo. tu je dobilo državljanske pravice 141,265 ljudi. Italijanski vojni budžet Italija bo y tekočem fiskal-jnem letu potrošila za militarizem sledeče vsote: za jačanje armade na suhem nad $131,-000,000; za posebne izdatke vojnega ministrstva $94,348,-000; za vojno mornarico $65,-812,600; za vojaške zrakoplove $84,977,100; za vojno (pa-triotično) propagando $3,106,-350. niso nikdar hoteli in se niso nikoli brigali zanjo?" Nobena diktatura se ne trudi pridobivati člane v svojo stranko, a vsaka jih dobiva toliko, da mora od časa do časa "čistiti", da vrže ven nepoštene in nezanesljive. Koliko taka čiščenja zaležejo, bo pokazala šele zgodovina dežel, ki jih vladajo diktatorji. Socialist se ne spozna po besedah, ampak po delu in v zvestobi do svojega gibanja. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovora. PHONB: CICEUO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: A t 3724 W. 26th Street 1:80—3::i0; 8:30—®:30 Dai.j T*|. Crawford 2212 A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—8:00 p. m. Daily Tel. Canal t I 00 NV*ilnesda> and Sundaj b' appoimments oolj Roaidenc« Tel.I Cr«wford 8440 If ■• aoiw«r —vC»'I Au.tin 8700 U i:;«" ■"!««'« ■ ■ ■ ■ ■ • BARFTINCIC & SON T»l 1478 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. d m*'m. m m m m m ■ ^ m ■ ■ii'in 'il ii tt li li i i mi i IniniiHliMIBWWBWWWi Milvvaukee Leader 1 Največji ameriiki «orialisti?nl | dnevnik. — Naročnina: 88.00 na leto. $.1.00 za pol leta. 81.50 za tri meneče. Naslovi 840 W. Judm« Ave. MILWAUKEE, WIS. A Uw«.Kly Devoted to the Interest of the VVorkera OFFICIAL ORGAN OF Yu gosi a v Federation S. P. PROLETAREC fcOUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1533. Published w«akljr at 2301 S. Lawndale At«. CHICAGO, ILL , January 27, 1937. VOL. XXXII. A FEW FACTS OF SPANISH HISTORY VVhen the Fascist* unlea-hed thi« to announce their presence," tht« dogs of war in Spain. liberal and radi.al eeonomrsts gave those vvilling to reaJ plent.v of opportunity to un-derstand the "vvhys" and the 'Vhere-fores" of the barbaric slaugther. They learned of the alnvost unbe-lievabie feudalism that "flourishe J" F isnish H hop«, 72 in all. proteste I. •alling the lavv an "insult to the Catholic church." Then the V »tkan hinttd of a "rapprochement" vvKh Don Jaime, who had au?ceeded Don Carlo«, hi« father, an the representa-tive <>f Spani h "legitimacy" an I in a wvetern European state, of the , Catholic oithodoxy. Thr CarlUts to-terrible oppreasion of the masses and day ure f ghting in the ranks of the huge vvealth of the oppreal for the purpose. H«» probably had in mind the pos-s;>ility of »imilar vvild notions get-tin^f into the heads of his Russian muzhiks. If the czar could only come back for a visit in Europe today! By 1916—probahly earlier—the in being ho near the end of your la- j only real force in Spain was the bora. We are just beginning." anny "junta," committee system. Hovv true his words were ALphonso pro babi y appreciates now. Only the "end" is not exactly as he figured it would be. Litberty of conscience, now accept-ed ain in 1910 permitted "dissident churehe« ETHIOPIA STILL FIGHTING This clique of militarists ran the couivtry until the present people'« government came to povver. These junta*, by 1922, had learned some aound lcfsons from the uniori »pringing u»> in Spain. Th«y had a rtriet co>4« that for ed every infan try off ker to btlong, or be tried by a tribunal of hi* fellovv officers (the closed shop). The.v also had a rule that no promotion be authoiized in tile army i»ave by scniority (another sound union pninciple, as applicd to hiring and firing vrorkers). The army officers had thus set up n form o4 militarv syndicali»m vvhich set up a state vvithin a state. Th? aimy was, until recent reform« were inrlituted, a ne«t of j>osts for the sons of the middle ciasaes and an >n-rtrument of political bullyinK- In 1927 the Socialist party was re-coffnised when it was called to colla-borate in the government. \Vith a i uthless dietator like Primo de Hi-vera ruunintr thirw. the Sociali-t part.y saw no o|>portunity of accom-plishinjf anythintr. It refused to be du ped aml declineil to co-operate with him. The theory that a people*s government need not be toleiated when it ifoes agionst the wishes of the am»y -i nothing nevv in S|>ain. In 1874 u Republican "cortes" was turne«! out into the street* of Madrid by (.»en. Pavia and the Bourbon* were re-^torelnrli Ah Voii i am For voiii* liairiy HORACE MANNS EPIGRAM Horace Mann, the great pioneer educator, said, "Be ashamed to die until you liave won some victory for humanity." His contribution to humanity wa< in the realm of education. He took charge of the | ublic schools of Mas-sachuretts in 18.17, and of Antioch College in 1853. As 1937 is the one-bundredth anniversai*>' of his entry into educptional vvork, that entry and his ( ducational carecr are being celebrated this vear. His advice—be ashamed to die until you have won some victory for humanity—ris good for all tirne. There ar»» those, a> we aH know, whose outlook ujnin life does not seem to be any different from that of an insect or a wild beast—pure!y selfish. They look out for themsolvea* they have no high motives, they have •no altruistic špirit, they do nothing J for the good of the race. Sueh a life is not worth livmsr. T. M I.. By Norman Thomas The wcrkeri ara on Iha march. Crra) utuci hang in tha balanca not or|y in Spain but haro in Amarica where under mora peaceful circum-i »tanca* the worker» challenga tha might of graat Corporation« in tha autoinobi!« irdu»try and in shipping. { Wa are proud of tha work that So-ciali*t» are doing in all the activitias of those who atruggla for thair own emancipation. But it i« necciurjr to tay plainlf to American Socialist« that if thajr realljr believe in Socialism no out* •ide activity can ^l«ne for their fail-ure to »upport tha Partjr. Good Socialist work requira» good Socialist orga niaation. We are dreadfully handicapad by the «lownest with which the national budget it being raisod through tha sala of Dabs stamps. This is a con* solidatad budgat including most of the Party activities. Other drives muit ba carried on to support loeal and rtata organiaations and Social* ■ at prets. They cannot fail. In tha face of the issuaa which center at VVashington it will be a dafaat for us if we must close our modest but efficient office there. Yet we shall have to do that thing urlet« thi« budgat is raisad and raited at once. And we shall hava to curtail our work in other ways at least as damaging. We have our im« portrnt difference« of opinion with the Communists concarning soma of their method« of Party organiaation, but we ought to emulate them in the loyalty and auccest with which they • upport Party activitie«. THE SECOND TERM OF THE "NEVV DEAL" AND WHAT? Intentions of the President Are Good, But How About Little Real Aetion?—A Party VVithout a Program to Serve the People The inaufuration of President Rooaevelt on Wedneaday, Jan. 20, waa a wet affair. He and the onlooker* were drenehed. There wti an unneceaaary parade. The ridiculous tophats, affected only by peraona vvho think they are better than othera but are not, ient a tinge of ab»urdity to the democratic procedure. The inaugural address vvas one of the pre-sident'a well-known niče apeeches in whic;i he profeaaea graat intentions but does not follow them up with commensurate aetion. Thia ia something the people are accustum-ed to. They hear the wordt, and they aee the lameneaa of the aetion. The worda »ound vvell. They seem to indicate that the presidential heart ia in the rifht plače. Yet those tena of milliona of poverty-atricken people that he apoke of are »till poverty-»tricken although the president vvas inaugurated in the same spot four years ago and has had that length of time to do aomething about it. He . admits that the goal has not been reached. But he might do aomething about it if the people themaelvea were to make it plain that they vvanted him to. In hia addreas he »aid he »aw tens of million« denied the greater part of the lowest standard of living, milliona of families with meager incomes, millions denied education and recreation and opportunity, a third of the nation ill-housed, ill-clad and ill-noo* rished. He said these conditions are a challenge to our democracy. They are. And something real should be done about it. Is there anything in the white house or congressional program vvhich, if put into practice by translating it into law, vvould abolish these conditions? There is not. Hovvever, there might be, if the people of this country vvould make a loud enough ncise. Suppose the people really, earne«tly and sincerely vvanted theae conditions to be abolished, and knevv hovv it could be dony and suppose they should beaiege the pre* sident and congress vvith delegation« and petitions and demands and printed matter. He is not insensitive to public opinion. He vvould, vve believe, respond and get into aetion. Therefore, it is more appropriate to urge the people into a right attitude than to eriti-cize him for inaetion. The people can hold him to the fulfillment of his vvell-soundmg vvords if they vvill. The Milvvaukee Leader. VVord has come to The London Daily Herald, the British Lal>or par-ty's new>paper, that MussoHnPs recent boast that the vvhole of A*»ys.«i-nia is now under Italian control con-flicts vvith the a:-tual oceu^ation of Fasci.st tioops. Ethiopia is under a ftriet c?nsov-ship and with the eyes of the worlJ traineant on the wt^tern plains of the Afričan country. Reports from The Dail.v Herald's corre.spondent in Africa reveal that gnerilla warfare kiils h und reds of Italian aoldiera every da.v in all sections, including the imnudiate vicini-ty of Addis Ababa. It ha* taken the Italians moro than five months to divperse native troops, loyal to Selassie, around Harrar. After these battles U Duce's troops never know what losses have been infHoted. These have been so drastic that the officers hide the details from the men. "The Italians never show their casualties even to their ovvn sol-diers," vrrltes The Daily Herald re-porter. "They pass them to Djibuti a t niflrht." "But first th«'V l;tnH tholr n ir-forcemen^. vrhom th -'- t-'c • »r» to their po«:t:ons hy a difere t ior! . io that the new bnf-he* never se;* the voundt I men t h • y are re-placinir." >iisi»i \t i:n in \>ii i A paro led convict eocnmits a erime. and ri>rht away there is a loud out-cry against the entire parole aystetn. Nothing is about those paroled eonvicts who >?o »-tiaight. VVhat is »till more to the point, nothing is said about the rotten break .that is given to those paroled. So long as so?iety puts a premium on cr me, what else can it expect? It is true that erime does not pa.v. A eriminal has to be a furtive dodger at all times, never at ea*e except when in jail. Either the police or the (J-men or his own fellow eriminals get him sooner or later. It is a fact that he can't vvin. If there are any exceptionst the.v prove the rule, but we cannot think of any exceptions at present. We are speaking of ordi-nary erimes, not the "higher" erimes vrhich big shots ^et avvay vvith. In s4»ite of this, soeiety drives an l leads the vveaker men into cri:ne by making it so hard for them to go straight. P'or one instance of the terrible social injustice of the period, witness the unemployed, marching and pleading for miscrable, temporary, unsatiafactory jobs, and being tuin-ed away from hiirh plsc^s. The t»eat-ment thev receive at VVa;-hingtou is r^n »nv'4' t:on r< r th ai to comnrft c" -e It -iti ihei • ev. ,ia.-iin,<» ere I't t h • t thev h ivp been -^o oatient anl law-abiding. Hovvever, it i? not to the credit (»f the n or anyone else to have |»atiently refrained from cast-ing 25,000,000 votes for production for use last fail. Thi- patierve of the majority of th<» j^ople in abatainin* from an orgy of erime has been vvonderful and speaks volumes of p na i se for their esnential good ehaiacter. There is a l-eign of cr me, never-theless, and it is ncarly all to be checked up to the deSit o/ the present pocial conditions. Instead of roasting the parole sys-tem let the knockers roa^t the social order vvhich fails to provide good jobs for all vvho need them. The Milvvaukee Leader. President Glenn Frank The fu;'t that President Glenn of fact politics vvere not the cause of Frank ha> been ousted from the Uni-, President (llenn Frank's di-missal ver*>;ty of VVisconsin by the Board of but, rather, the fevv personal selfish Regents, is not nevv or unusual. I re- jealousie* behind the few Reffents, call as far ba« k a* 1931 remark« vvho didn't . like President Glenn vvhi. h ha* «cme wny or other leake^l l Frank, because he vvas tmrcesaful in out that this was trying to be done. his undertakings and efforts. President Glecn Frank had alrend.v at that time a f* \v opponents on the H| lllllllllllllll........................^fl Searchlight I lil lili« Donalo 11 Lotrich .. Itri.........illlll The Slovene I^abor Center w»l!, cretary of the Cook County Socialist hohl its annual nieeting Friday, Jan 29 at the Center. Reports vvill be sub mitted and sueh steps taken as is necessary to improve the facilities Hut course it is difficult to say and serviees of the Center. Though Board of liegent who did not Tike what is behind the vvhole matter. but Uli\v ove|. on„ year oM our in. him. But somehovv thing-« dragged on us the caHe ^ so decidedly and ex- »titution has gained a remarkable 1 There seems to be no question in until 1937. pertly eovered. Perhaps the Board f0Howing and vvere it not for some comrade McDowell's mind but that As far a* iiufficiency is concetnei of Retents were ^eielv tirni of j unnecessaiy contingents the finan- j more Socialists vvill have to get out on President Gleen Frank'* part. j l™"™* /•millar face ^f | cial re-ailta would be even better | and help the -unions organize tile un- than they are. VVe sorelv needed sueh oi*ganized. If you hold a union card Party »poke brieflv of the vvork ef the Party. He emphasized, paiticu-larly, the good vvork a small group of Socialists have been able to do vvith the unions and at the meetings of the Chicago Federation of Labor. The chief need of progressives seems to be more agreement on t k* definition of progress. that is. an utfrlv ridiculous charge. I P*™*™* C-leen Frank and so de Does it take the Board of Rejfents I ^ .^at they needed a change. tleven years to fitid out vvhat a man j ,f lfhe>' d,d l"^ly a can do. whether or not he is c,uali- ^ange of scenery, then it vvould fied for the position? If it does, th«n h»v* ^n vviser for them to have -urelv thev themselves can't be con- w»,te(1 untl1 ^ at *"h,ch time the -ideri<1 verv competent in holding i ^n^ct vvould have been expired, their position/ aml •m,flj|'refuse to renevv it. If this , I personally do not think that!C(>uri,e had brt'n taken ^»toad, the | icoks Very promising. Governor LaFollette vvas behind the situation at all, and that as a matter rase wouldn*t look so confussing as it novv does. — Louise B. Jur«ey. premises and vvant all of our people j you should consult vvith other Šoto make full use of them. The yearly cialists in that trade or even in other reetipts vvere $.r».G5l.Hl and expendi- trades to agree on the best pollcy to turen $5,580.00. Current liabilities i pursue in your union. Regmlar meet-are shown at $21,995.02. A vvell re- irvgs of sueh groups are being held. presented meeting vvill give adde I Kig^h comrades have agreed to take impi tus for the coming vear vv hich .10 copies of the Socialist Call weekly for propaganda purposes and, there-by, help the Call circulation. DURANTY'S GUESS VValter LKii-anty, noted vvriter on Europe, ventures a fevv predictioni on Europes developments in 1937 in a recent tesue of the Nation. He states: "If the Germana or Italians continue to pour troops and planeš a nI tanks into Spain. the French vvill send three men and three tanks an I three planeš for every one the others »end. And they can do it more easily because they are much closer an I have come to underMaml that it is pleasanter to figbit a vvar in Spain than to fight it in northern F rane s. Thus the unhaippy S»j»anianls are the guinea-pigs of an experiment. If the Germans aml Italians dare to carry on, they will be foolish beeau,se ge> gi-aph.v is one of the things vvhich counts in vvar. If not. Frarico vvill share the fat<» of Kolchak or perhaps like Deniken be more lucky an i eacape. "As for Ru-!*.ia, vvhich is today the greatest povver in Euro|M», it hu* at last begun to realize thst one of the vvavs to avoid vmr is to purmie an aetive ]K>lkry. I do not mean that Russia has been as aetive in Spain as Hitler amert«. But I do *ay that the Ru«sians alao are beginning to feel that vvar on pomeone else's territory is mreferable to vear on one's ovvn. If the ( iermans are looking for trouble, tbey may find it rather «o&>n. "My belief is t-hat the Nazi-Fas-cisls vvill drop their S;rani>h experi-nunt, iut the «jue tion vvhich interests me now ;-« vvhether or not they can succes*fully pursue vvhat apipeared to be, and is generally as-sumed by vrcil-informed people in Europe to be. the next logieal step in Hitler'* aetion, that is, an attompt to reunite vvith Gei many the 3,500,-000 German- in Czecho-Slovakia. Three month« s ro it looked as if they could have dime this success-fully, vv-hich vvould have involved (Jerman dom i nation in Austria, Hun-gar.v aml Rumsaia . . . Three months ujp) rt seemed that the French vvoul 1 not have fought for the sake of Czecho-Slovakia. and it must not be forgotten that the Ru*;an pa t of mutual aasistance vvith Crfoho-Slo-vakia vvas eontingent upon French a sistanee too. Toda.v, I think, the situation has changed. For the first time Hitler's hitherto uninternipte I forvvard march has been *adly checked, not b.v the defeat of Frarveo at Madrid, but hy the tactical error of the agreement vvith Japan. vvhich trod on a British toe. That starterl the French iroing and that helped the Rus.vians to take «omp aetion—if the Ru^ian ne«d help, vvhkh I rather doubt—aml the remilt is that German plan« in regarrf to Ozecho-Slo-vak a are by no means likelv t«» succeed as they were before." Another important meeting this vveek vvill be the annual sto kholders meeting of the Jugoslav Building and Loan Association Saturday, Jan. 30 aNo, »t the Slovene Labor Center. This gathering, likevvise, is ex/eed-ingl.v important and every share-holder is urged to be present. Our building and loan association is an important economic. strueture. In the past it vvas recognized as a ne-cessai.v part of our progressive life nnd held a irool reputation for ful- are $1.00. f;l!ini: its contracts and cblivratons. i veonreanquet is being tendered Roy Burt and Frank Trac-ger. tvvo newly selcetcd national se-cretaries, at vvhich comrade Thomas vvill be the main ppeaker. The baiv-quet vvill be held at the VVorkers L.vceum, 2733 Hirsch Blvd. at 0:00 P. M. Reservations should be made in advance vvith Anton Garden, the County Office or the writer. Tickets A program is slso being All vvho possibly can. hou11 tro. vv ent Its sttendant drop in aaseis and income. To ket n thf* institution of ours funetioning and to regain for it homes, life and oiher property. That means ©ur govenunert stili has m«ny some of the lost pre tige and con- to r«lfill to ^>uild reservoir« anJ fidence we must definitel.v resolve at dsm off the floods using the povver the meeting Saturdnv that the eri- 0f the vvater to pav off the cost of tičal >toge has passed, that vve shall j the vvork. A let of that vvasted PVVA elect four nevv members to the Board WOrk vvould have been vei«y usaful of Direetors vvho vvill map out an aloni; tho 0hio -)ankSf thereby, avoid-aggi essive campaign of rehabitita-, jnK t ^ ^f sUffering and damage. tion and finall.v, that vve shall all lend our assistance to the vvork of | robu i ld ing. The ansvver to the quest-j ■ Tril^ 1 ■■ ■ v am m ' tion of vvhether vvant a firm ^ i | ^ II Ui ■ financial institution of our ovvn must be given by every stockholder Satur-day, Jan. 30. I\ SIV\I\ Our Social Studv Club held a fine dice rollinz contest and card party at the Center last Saturda.v afternoon. Many prizes vvere distributed. The clul) isn't a very largi- institution but the respietive service |n>sts vvere vvell manned last Sunda.v, vvhich Is gratif.ving. Some people enjoy rustlini? the ivories vvhich makes o point that, perhaps, vve could avrang • another contest or even tvvo more riurinar the next couple of months. It ma.v be a means (»f contaeting pros-pects for our club and goodnes* knovvs we could neatly stand another dozen good heads. • Hranch No. I JSF met la«t Frid®y night at thr Center and transacted a lot of business »including the se-lection »»f the entire staff <»f officers and eommitteees for 1937 in quick order. Justin /nj<' vvill carry on *he secretarial work for this year. Frank Ale*h eontinues as organizor. Angeline Zaitz vvill continue to record the proceedings. Arthur M c l)o vvell m-- Sure, at the rate them Spaniards are killin« each othar their country will soon be a« badly litered up with corpses as our hard road«. Gosh, some of those Madrid «ub-urb« must be almost as dangarous to live in as American community ce mps. Nobody has asked us yat vvhat ' hoi e Spanish Anarchists and Atha* ists are fightinc for, but if som« on« should, wm'd »ay for a piece of God'« earth to till; to earn their daily bread in the «weat of thair br«w w.'tLout beirf robbed by tha kind of people vvho crucified Christ. Vep. and vvhat a parado«. For tvvo thousand years the poor and oppre«* sed have listened fladly to tha mes* sage of the Carpenter vrh« died at Golfotha for riling up tha poople and yet it seems vvhenavar this kind is properly riled they start by kur«* ing dovvn the tempUs ereeted ia His neme. Could it be that they do this for the same reason Christ drove the money lenders out of the templa?