NOVICE MEHIKANSKI MUCENIKI. Mehikanski nadškof pokrajime Guadalajara Francesco Orosco de Jimenez se že aad eno leto nahaja v prostovoljnem prognanstvu, čeprav je mehikanski predsednik Calles poslal proti njeniu preko 10.000 ljudi, da ga privlečejo iz planinskega skrivališča. Nadškof je naslovil na svoje vernike novo pastirsko pismo. Sivi nadškof vstaja proti lažem mehikanske vlade, ki ga hoče dobiti v svoje roke živega ali mrtvega. Mehikanska vlada je namreč javno obtožila nadškofa, da podpihuje ljudstvo na vstajo. To ni resnica, pravi nadškof. Nikoli še ni bil naveden za to dokaz. Če bi mehikanska vlada poskušala to dokazati, lahko te dokaze zavrne tisoče in tisoče vernikov. Pastirsko pismo objavlja podatke o mučeniški smrti sedmih duhovnikov, ki so bili ubiti v zadnjem času. Gerano Sanchez je bil obešen. Sanchez in Roman Adame, župnik iz Rochistana, sta bila usmrčena v Yaulabici, kljub temu, da so verniki zbrali 6000 pezet za njihov odkup. Sabas Reyes je bil usmrčen z neronsko okrutnostjo, ko je vržil svojo dol- žnost. G. Robles, župnik v Tetoclanu, je bil pred smrtjo izpostavljen strašnemu mučenju. Župnika Kristobal Magallures in Augustin Calaco sta bila usmrčena v Colotlanu. Župnik Jose Isabel Flores je bil ubit v svoji župniji, kjer je služil preko 40 let. V Rim je prispelo pismo nekega ameriškega škofa, ki opisuje mehikanske razmere takole: »V okrajih in krajih, ki mejijo ob naše, trajajo še vedno preganjanja in mučenja katoličanov in duhovnikov. Vladni vojaki najbrže nimajo drugega povelja od svoje vlade, kakor samo, da mučijo nesrečni narod. Razrušili so cerkve in oltarje in uničili vse križe. Narod je pognan iz mnogih krajev v skupna taborišča, kjer ga je vlada internirala.« Neverjetno, a pišejo, da je res! O trgovcu Frideriku Topfer v Dessau na Nemškem poroča časopisje to-le: Topfer je bil med vojno pilot na letalu. Letalo se mu je pokvarilo v zraku, padel je na tla iz visočine in se smrtnonevarno ponesre611. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga zdravniki operirali, ne da bi ga bili omamili in vendar se je znal tolikanj premagati, da ni čutil nobenih bolečin. Pred nekaj dnevi se je dal pribiti z 18 cm dolgimi žeblji na desko in se je rned to proceduro smejal in kadil. Tako je ostal tri dni in tri noči. Ko so ga sneli s križa, se ni pokazala na ranah v rokah in na nogah niti kapljica krvi. Po šeslih urah ni bilo o teh ranab sploh nobenega znamenja več. Topfer more tudi pol jubno dvigati toploto svoje krvi nad 40 stopinj C, ne da bi to najmanj škodovalo njegovemu zdravju. Vedni nosilec liste Slovenske neodvtsne gospodarske slranke v Mariboru Zagorski izgnan iz mariborske oblasti: Javnosti je dobro Znano, kako je Franc vitez Zagorski — v resnici Ferenčak iz Rajhenburga ob Savi bil pri državnozborskih volitvah vedno nosilec in kandidat zgoraj imenovane liste. Iz njegove kandidature so bili volilci šale, a vendar je morala oblast postavljati njegovo volilno skrinjico na vseh voliščih v mariborski oblasti. Poleg politike za časa volitev je bil Zagorski posredovalec s prodajo pesestev in hiš. Nepreslano je imel opravka s policijo in sodiščem, kjer je presedel že nekaj mesecev. Mariborski policija je tega večnega kandidata izgnala iz mariborske oblasti za dobo 5 let. Celih pet let vitez Zagorski ne bo smel kandidirati v mariborski oblasti in bo morda osrečil — Ijubljansko. Požiga osumlien in aretiran. Pred tremi leti je izbruhnil požar pri pos. Ivan Rozmanu in Škrmjarju v Humu pri Ormožu. Kliub temu, da so domači s pomočjo gasilcev požar omejili, je vendarle napravil okoli 30.000 Din škode. Nesrečo je posebno občutil J. Rozman, ker so mu ognjeni zublji občutno poškodovali skoro popolnoma novo poslopie. Orožniki so šli takoj z vso vnemo na delo, da izsledijo zločinca, ki je podtaknil ogenj. Vendar je bil ves njhov trud dolgo zaman. Orožniki pa navzlic prvim neuspehom niso popustili, temveč so imeli vse osuml jence pod nadzorstvom. Te dni se jim je končno nabralo toliko obtežilnega gradiva, da so mogli aretirati ne kega Matevža Žibrata. Odvedli so ga v sodne zapore v Ormožu, kjer bo počakal na prvo porotno obravnavo. Srečna dediča. Italjanska ročna delavca brata Scarboni sta podedovala po stricu svoto 89 milijonov lir. Pcvski tečaj, namenjen pevovodjem in pevcem šmarsko-rogaškega okoliša, se vrši dne 14. in 15. februarja v Drušlvenem domu pri Sv. Križu na Slatini. Začetek dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne, po prihodu vlaka. Predavajo: dr. Dolinar, prof. liajuk in Gašparič. Za prenočiščaje preskrbljeno. Priglasite se tfkoj nadžupnemu uradu Sv. Križ na Slatini! Dva vloma v Mariboru. V noči od sobote na nedeljo je nekdo razbil veliko izložbeno šipo na izložbi krojača Cverlina v Volkmerjevi ulici. Iz okna je odnesel eno že gotovo moško obleko. Na obleki že ni toliko škode, pač pa na veliki in debeli izložbeni šipi. Neki poštar je šel v noči tam mimo in je videl, kako sta se kretala pri izložbenem oknu en cigan in ena ciganka. Šel je sumljivca javit na stražnico pri glavnem kolodvoru. Ko je dospela poiicija na označeno mesto, sta cigana seve že opravila svoj posel. — V noči od nedelje na pondel jek je bilo vlomljeno v prostore mestnega električnega podjetja v Frančiškanski ulici. Vlomilec je odnesel manjšo ročno blagajno, v kateri je bilo neka j nad 2000 Din gotovine. Na blagajni je bila monlirana električna žarnica. Tcžka nesreča parnika pri šibeniku. V soboto zjutraj je na odprlem morju, nedaleč od Šibenika, eksplodiral tovorni p_:nik »Avala«. Ladja je pristala na Dugem Ratu pri tvornici sulfita, kjer je natovorila večjo količino cianamida ter je holela nadaljevati pot v Šibenik. Blizu otoka Zlarina je cianamid eksplodiral. Sprednji del parnika je zletel v zrak. Kapitan, sam težko ranjen, je pustil parniku, da plove sam dal je. Tako se je »Avala« zadela v pečine Magarna. Poleg kapitana Pariča so težko ranjeni še trije mornarji. Neki kurjač je pri eksploziji najbrže odletel v zrak in utonil. Ostalo moštvo je nepoškodovano. Ranjenci so bili prepeljani v splitsko bolnico. Poroka. V torek dne 31. januarja, sta bila poročena v baziliki Matere Milosti v Mariboru Franc Mirt iz Senovega z Marijo Sotošek iz Velikega kamna. Poročal je ženinov brat č. g. Jožef Mirt, ravnatelj dijaškega semenišča v Mariboru. Mladima novoporočencema želimo obilno božjega blagoslova! Neprevidno ravnanje z orožjem. 181etni Avgušlin Zorjan, kmetski sin iz Zg. Velke pri Mariji Snežni, je ravnal neprevidno z nabasanim revolverjem. Med igračkanjem se mu je sprožilo orožje in je krogla zadela neprevidnega fanta pri levem očesu, mu prebila lobanjo in prodrla v sredino možganov. V petek so reveža prepeljali v mariborsko bolnišnico, pa je vsaka pomoč zaman, ker je že nastopilo vnetje možganske mrene in tiči krogla pregloboko v nolranjosti možgan. Vlak ga je povozil. Čuyaj na progi Varaždin—Čakovec je našel te dni ncdaleč od čuvajnice štev. 29 ležati preko proge truplo neznanega moža. Kakih 20 korakov od trupla jc našel še odrezano glavo. Na lice mesta je prišla sodna komisija iz Čakovca, ki je ugotovila, da je bil ne- znanec povožen in ukazala, naj truplo pokopljejo. Slučajno je prišel mimo neki kmet, ki je v mrtvem spoznal svojega brata Ivana Zlatoreka, 241etnega čevljarja iz Šantorovca. Iz vseh okolnostih pa sklepajo, da je Ivan Zlatorek izvršil samoumor, ko se je ponoči vračal iz Puščina domov. Smrt pod vlakom. Na železniškem tiru v spodnjem delu Osijeka je našel železniški čuvaj Frulišič svojo hčer mrtvo pod vlakom. Kakor domnevajo, ne gre tu toliko za nesrečen sludaj, temveč za samournor. To se da sklepati iz lege trupla, v kateri je bilo najdeno. Ako bi dekle po nesreči zašlo pod vlak, bi jo vlak pahnil v stran. Toda glava je bila naslonjena ravno na tračnico. Vlak je privozil in ji glavo odrezal. Smrtna nesreča na železnici. Na Svečnico okoli polnoči je osebni vlak povozil Terezijo Novak, ženo čuvaja Antona Novaka in sestro afriškega misijonarja g. o. Musarja, v bližini postaje Sava. Vračala se je po tiru domov v Renke. Skoraj gotovo se je vlaku napačno umaknila, stroj jo je pred seboj valil do 150 m daleč in vso razmesaril ter obleko raztrgal. Imela je pri sebi 1250 Din denarja, ki je menda tudi izgubljen. Poglavitni porotniki za I. zasedanje pcrote v leiu 1928: Žnidarič Vekoslav, Grabe; Josi>p Muršec, Kaniža; Zver Alojz, Srednji Gasteraj; bauman Aiirko, St. llj; Dogovnik Josip, Gačnik; I'ock lvan, Trate; liakan Stefan, Nedelica; Kren Alojz, Hač; Fluher Ljudevit, Molava; Geršak Ivan, Crna; Kolman Josip mlajši, Slivnica; Janžekovič Anlon, Gaber•niik; Toplak Ivan, Dolnja Lendava; Kranar Franc, Zamarkova; VisočnLk Ivan, Meljski brib; Stebih Martin, Grlinci; Herga Janez, Gabernik; Balek Jožef, Neradnovci; Vaupoti<6 Franc, Pluj; Florijančič Jakob, Sv. Miklavž; Feuš Ivan, Cezanjevci; Kegl Franc, Čagona; Pavlin Franc, Spodnji Duplek; dr. Glančnik Franc, Pelrovo selo; Zabovnik J., Ribniica; Cernko Jožef, Police; Tomažič Jurij, Veličane; Puklavec Bolfenk, Hermanci; Greiner Štefan, RoSpoh; Mlinarič Franc, Kristanci; Neudauer Konrad, Zgornja Ročica; Lenarčič Josip, Doliči; Primc Alojzij, Pobrežje; Krajnc Jožef. Soviče; Bračič Alojz Vrhloiga; Germuth Franc starejši, Rudečibreg. Kupci drž. vrednostnih papirjev (srečk) na obroke, pozor! V zadnjem času je bilo več pritožb, da nameč prihajajo razni agenli ter naplačujejo zaostale obroke. Zopet drugi pravijo, češ, da sle zadeli kakšen večji dobitek, pa je potrebno, da loz popolnoma izplačate in potem da se vam takoj pošlje izžrebani znesek. Koliko sem mogel dognati, so ti agenti navadno iz Hrvatske. Torej ne verjamite jira! Kdor pa še misli, da mora imeti takšno srečko, naj jo kupi od domačega potnika, kjer pa istega ni, naj se obrne do kakšne banke, ali pa na naslov: Alojzij Cestnik, zastopnik, Spodnji Breg št. 60 pri Ptuju. — Pomnite še to: Agentu ne smete v nobenem slučaju več plačati, kakor samo prvi obrok, in agent se mora za isto podpisati. Priporočljivo je, da od agenta zahlevale legilimacijo in si njegovo ime prepišite. Nadaljne obroke je plačevati po čekih, ki vam jih banka pošlje. A v nobenem slučaju komu drugemu. Toliko na splošno znanje! — Kdor pa želi še kakšna pojasnila, naj se obrne, če ni drugega v bližini, na Alojzija Cestnik, za pismeno je pri ložiti znamko 2 Din. Istotam se sprejme več poštenih potnikov. Nevarna požigalka pod ključem. Prejšnja leta je bilo v Medjimurju več požigov, toda razen v dveh ali treh slučajih, se sodišču ni posrečilo izslediti krivcev. V noči na 24. januar je izbruhnil požar v gospodarskih poslopjih Ivana Hambroša v Martinuševcu pri Šlrigovi. Le skrajnemu naporu sosedov se je posrečilo reSiti pred ognjem ostala poslopja v bližini. Orožniška patrulja iz Macinca, ki je takoj prišla na kraj požara, je pričela iskati za požigalcem in ga kmalu našla. Kmet Matija Levančič iz Martinuševca je namreč orožnikom sporočil, da je videl v k^kih 300 korakov od Hambroševih poslopij oddaljeni kleti Jakoba Novaka neko svellobo. Stopil je v klet in zasačil kmetico Franco Kraus ravno v trenutku, ko je hotela zažgat streho kleti. Orožniki so Krausovo aretirali. Krausova je priznala orožnikom, da je ona zažgala Hambroševo gospodarsko poslopje in da je hotela zažgati Novakovo klet. Razen tega je priznala še celo vrsto požigov, ki jih je lela 1927 izvršila v Medjimurju. Franca Krausova je bila prepeljana v sodnijske zapore v Čakovcu, kjer je bila zaslišana in je v celoti ponovila svoje priznanje. Izgovarja pa se, da je vse požige izvršila v snu in sicer na one noči, ko je bila duševno vznemirjena. Desetletnica upora avstroogrske mornarice v Kotoru je bila 1. t. m. Ta dan 1 1918 je na 40 vojnili ladjah, zbranih v kotorski luki in pripravljenih, da odplovejo na boj na visoko morje, izbruhnil upor 5000 avstroogrskih mornarjev, zaneten po dolgem vojnem trpl jenju, izbruhu ruske revolucije in Wilsonovem oklicu. Uporniki so admirala in častnike razorožili in deloma zaprli. zgodilo se pa ni nikomur nič in se ni prelila kapljica krvi. Mornarji so zahtevali takojšen mir. med tem pa naj bi se dovolili mornariški sovjeti in druge pravice po ruskem vzorcu. Upor ni bil organiziran ter kmalu zadušen po kopnih četah in diviziii drednotov, ki so pripluli iz Pulia. Štirideset pomorščakov je bilo postavljenih pred preki sod, štirje obsojeni na smrt in 11. februarja ustreljeni. Zaprte pa je osvobodil čez osem mesecev prevrat z ječe. Prvi ju^oslovanski trgovski aeropian. Kakor javl ja jo iz Pariza, se je na vzletišču Le Bourget izvršil v pondel jek krst pYvega jugoslovenskega trgovskega aeroplana. Krstni slavnosti so prisostvovali naš pariški poslanik Spalajkovič, generala .lovanovič in Pokorny, konzul Jankovič, francoski admiral Fortant, mnogo oficirjev in številno občinstvo. Po običajnem ceremonijelu je direkor Jugoslovai.ske zračne plovidbe d. d., pilot Sondermayer prevzel aeroplan, nakar je naš letalec Striževski izvršil 20 minut traiajoči okrožni polet. Aeroplan ie dvokrilnik francoskega fabrikata s 450 kon jskimi silami. To je knjžnica! Pariška narodna kniižnica ima 4 milijone 200 tisoč knjig. Skupa j zložene so dolge 90 km in 800 metrov. Torej približno toliko, kakor razdalja po državni cesti od Ljubljane do Konjicl 3 uri z avtomobilom! 10.000 let bi se moralo čitali, in sicer vsak dan po eno knjigo, če bi se hotelo vse knjige prebrali. Ko bi rastla pri nas drevesa tako hitro. Za ubnovilev določeno deblo banane je bilo ob 10 zj. gladko odsekano blizu tal. 20 minut pozneje se je ploskev, kjer je bilo deblo odsekano, že spremenila: sredi nje se je dvignila 2 cm visoka mladika, ki je obstojala iz tesno skupaj slisnjenili peres. Mladika je lako hitro rastla, da je še isli dan ob 6 zvečer, torej osem ur pozneje, du«egla višino 72 cm. Naslednji dan ob 5 pcpoldne se je njena visokost podvojila; pahna je slala v vsej svoji krasoti z razvilo pahljačo svojih treh peres pred osupnjenimi opazovalci naravne igie. Že devct lednov pozneje je dosegla banana navadno deselmetersko višino. Dijaška kuhinja v Mariboru je januarja prejela naslednje podpore: Alojzija Topolnik v Seluščih nabrala pri blagoslovljenju kapele 93 Din; Janez Vogri-.ec v Nadodah 100 D; okrajni zastop v Ormožu 250 D; hranilnica in posojilnica v Vuhredu 500 Din; občina Loka pri Zidanem mostu 250 Din; Jakob Klemenčič v Ivanjcih nabral pri pogrebu J. Trslenjak 80.00 Din; Sonja Rojnikova, vdova rač. nadsvetnika v Rogatcu, 600 Din; okr. zas!wp v Slov. Bistrici 300 Din; Alojz Rezmaii prof. 130; Mntij-a Kaučič iz Stavenskega rrha 40 Din; P. Jnnez Slerbak, minorit na Dunaju, 80 Din; Vipcencijeva družba franč. župnije v Mariboru 100 Din; hranilnica in posojilnica t Slivnici 200 Din. Vsem prijateIjem bednega dijašiva: Bog plati! Zadruga kroinčev v Mariboru naznania, da se bo v kralkem vršil prikrojevalni tetaj za krojače in šivilje pod vodstvom g. Aloizija Knafel, strokovnega učitelia iz urada za pospeševanje obrti v Luibljani. Kdor se hoče teg.i tečaja udeIežiti, se nai j vi pri načehuku zadruge krojačev v Mariboru, SlomSkov trg 5.