23. junij 1997 številka 2 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA s poštovani bralci, Soboški dnevi so v ospredju junijske številke javnega glasila, ki ga naslavljamo vsem občanom Mestne občine Murska Sobota. Soboški grad pa vam tokrat na naslovnici predstavljamo zato, ker je prizorišče prireditev, ki se bodo zvrstile od 25. do 29. junija 1997. Napovedujemo jih na notranjih straneh, kjer je poudarek na intervjuju z novim županom Antonom Slavičem, mestnih četrteh, gospodarskih in kmetijskih temah ter zapiskih na straneh za socialo, kulturo in šport. V branje pa vam ponujamo tudi poročila s sej mestnega sveta: predvsem tiste o avtocestnih pobarvankah in še časovno svežo o sprejemu odloka občinskega proračuna. Namesto risank pa fotokroniko in dogajanje v sliki in besedi na zadnji strani. Za zanamce smo fotodokumentirali neobičajno pilotiranje po soboški prometnici, v počastitev jubileja Aerokluba Murska Sobota pa je na letališču v Rakičanu nastala fotoreportaža Jožeta Pojbiča, ki je naš urednik fotografije. Odgovorna urednica glasila mestne občine, ki ga izdaja njen svet, vam želim prijetne počitnice in napovedujem septembrski izid sezonca v upanju, da bodo Soboške novine naslednje leto izhajale mesečno. Kar pa ni odvisno le od sprotnega beleženja dogodkov, ampak predvsem od sredstev za informiranje in vašega odziva ter pripravljenosti za sodelovanje. Brigita BAVČAR FOTOKR0NIKA Delavec podjetja Ingra (poletni pripeki navkljub zaradi zimske zamude) hiti z deli na ploščadi pred soboškim gradom, da bo končana do dneva državnosti 25. junija, ko se pričenjajo Soboški dnevi 97. Na otvoritvi ob 21. uri bo slovesni govornik župan mestne občine Anton Slavic, sledil bo spektakularni ognjemet, o ostalih prireditvah pa si lahko preberete v napovedniku zdaj že tradicionalne poletne prireditve v Murski Soboti. Pri prehodu železniških tirov mora babica na sliki dvigniti voziček z vnučkom, da jih lahko prečka. Pa še srečo mora imeti, da zapornice niso spuščene, saj bi sicer morala počakati. Podvoz ali nadvoz bosta, upajmo, kaj kmalu olajšala njeno in pot drugih pešcev ter omogočila neoviran prehod tudi voznikom in odpravila čakanje pred zapornicami. Letno kopališče v Murski Soboti bo s prekritjem bazena (v ospredju na fotografiji) lahko podaljšalo kopalno sezono in dogrevano s termalno vodo, upravičilo status termalnega kopališča, ki ga po novem ima, v zadovoljstvo kopalcev. Posebej, ker je v zadnjih poletjih kopališče le kratek čas služilo svojemu namenu zaradi muhastega vremena. V okviru akcije Veter v laseh - s športom proti drogi, ki poteka že drugo leto in je bila povezana s športnimi tekmovanji mladih, je bila v sejni sobi Mestne občine Murska Sobota organizirana okrogla miza o problematiki narkomanije in ostalih zasvojenosti. Vodila jo je predsednica občinske komisije za narkomanijo Nadja Ivanc-Miloševič, v razpravi pa so sodelovali vsi vabljeni udeleženci. Med najzanimivejšimi podatki je bil posredovan ta, da je v mestni občini okoli 4000 športnikov vključenih v raznotera društva in klube ter, da je polovica mlajših od dvajset let. Med 85 osnovnimi organizacijami oziroma športnimi klubi in društvi se udejstvujejo člani v 25 športnih panogah, v mestnem proračunu pa je za športno dejavnost namenjenih 60 milijonov tolarjev, ki so dodatno podkrepljeni še s sredstvi za investicije. Ker pa ostaja veliko mladih izven in prepuščenih sami sebi v svoji nemoči, smo enkrat spet prepričani prepričevali prepričane. O tem, kakšno vlogo ima Center za socialno delo, kakšno UNZ (Urad kriminalistične službe in Policijska postaja), Zdravstveni dom in Zavod za zdravstveno varstvo, Župnijski urad in Rdeči križ, bi še lahko naštevali. Gre seveda za ljudi in občutljivo temo, saj moramo v prvi vrsti narediti svoje kot roditelji, šele zatem lahko pričakujemo ukrepanje vzgojiteljev in pedagogov ter za to pristojnih služb. V praksi in ne le teoretično ter kot debatni klub z dobrim namenom in slabimi možnostmi ob boleči izkušnji, da postaja Murska Sobota, ki je najcenejše mesto za nakup droge, leglo zasvojenosti z mamili na eni, na drugi strani pa je registriranih narkomanov malo, kakor se jih tudi odločno premalo zdravi oziroma vključuje v druge aktivnosti. Centra za zasvojence pa še vedno ne premoremo! Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET. Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2. Izdajateljski odbor: Ernest Ebenspanger, Anton Slavic, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof, Franc Meolic, Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper. Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovna zasnova Franc Mesaric, fotografije Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, grafična priprava Atelje Antolin, tisk Pomurski tisk d.d. Murska Sobota. Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič. Naklada: 7000 izvodov. Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. SREDA, 25. 6. - DAN DRŽAVNOSTI Ob 19.00 na vhodni ploščadi soboškega gradu KONCERT BIG BANDA M. Sobota Soboški BIG BEND je bil ustanovljen leta 1973 na pobudo Ernesta LUKAČA, ki ga vodi še danes. Orkester goji jazz, zabavno, resno, rock pa tudi narodno glasbo in ima za sabo preko 80 samostojnih koncertov. Ob 20.00 PLES KADETOV - baletna predstava članov Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba Ob 21.00 SLAVNOSTNI NAGOVOR župana Mestne občine Murska Sobota ANTONA SLAVICA in OTVORITEV prenovljene grajske ploščadi Ob 21.15 na glavnem odru TOTI BIG BAND s pevko ALENKO GODEC Ob 23.00 OGNJEMET v soboškem parku ČETRTEK, 26. 6. Ob 17.00 na glavnem odru ČAROVNIK BINČ in OTROŠKE GLASBENO-PLESNE SKUPINE iz OŠ Kuzma in Beltinci ter tamburaška skupina OŠ II Murska Sobota Ob 19.00 na glavnem odru ADI SMOLAR - koncert koroškega kantavtorja Ob 21.00 makedonski kralj Romov FERUS MUSTAFOV na glavnem odru s svatbeno glasbo Ob 23.00 poletni kino na grajskem dvorišču - projekcija romantične srhljivke SVETNIK PETEK, 27. 6. Ob 17.00 na glavnem odru PLESNI KLUB DEVŽEJ Murska Sobota Ob 17.30 gledališče ANE MONRO -kriminalka za otroke SEBIČNI SVIZEC Ob 18.00 PINGI SHOW (Plesna šola Maribor) - različne zvrsti, od standardnih plesov do jazza Ob 18.30 TEXMEX - ameriški rock brez meja, ki ga izvaja prekmursko-avstrijski bend Ob 19.30 KRATKA ZGODOVINA PALICE IN PLAŠČA - gledališka predstava za staro in mlado Ob 21.00 ŠUKARI in ZORAN PREDIN -MENTOL BOMBON v živo Ob 23.00 MIA ŽNIDARIČ & STIVE KLING TRIO SOBOTA, 28. 6. Ob 17.00 Plesna slikanica za otroke ROKERETA v soboškem parku Ob 18.00 akademska folklorna skupina FRANCE MAROLT na glavnem odru Ob 19.00 POWER DANCERS Ob 20.00 CUBISIMO - SALSA IN AFRO- CUBAN JAZZ, Zagreb Ob 21.00 PETER LOVŠIN s KRIŽARJI in predskupino HAILENSTEIN - koncert rock glasbe NEDELJA, 29. 6. Ob 17.00 na glavnem odru ROMANA KRAJNČAN - glasbeni koncert za otroke Ob 19.00 ŠTAJERSKIH 7 in VINKO ŠIMEK - narodnozabavna glasba s humorjem 4 INTERVJU Z NOVIM ŽUPANOM IZZIV IN ŽELJA NAREDITI ŠE KAJ VEČ Gospod župan, danes, 2. junija 1997 je vaš prvi delovni dan na Mestni občini Murska Sobota po tistih majskih po izvolitvi, potem ko ste se že razdajali na funkciji prvega človeka v mestni upravi in direktorja BTC ter v drugih podjetjih, pred tem. Kakšen je občutek in ali gre v bistvu za nadgradnjo vaše izkušnje podpredsednika Izvršnega sveta občine Murska Sobota za gospodarstvo, kar je prednost, kajti županska ni le častna, ampak izvršilna funkcija prvopodpisnika občinskih računov? Glede mojega občutka lahko rečem, da gre za nadgradnjo moje nekdanje funkcije podpredsednika Izvršnega sveta. Okolje mi je »domače«, pretežen del postopkov sprejemanja odločitev poznam, ostalo pa bo na meni. V predvolilnih nastopih ste med drugim dejali, da boste - če boste izvoljeni (in čestitam vam, da ste) - občino vodili kot podjetje, kar bo gotovo v prid davkoplačevalcev, saj niste le politik, ampak gospodarstvenik. Ta pa se zaveda, da ne gre le za umno porazdelitev, ampak tudi pridobitev občinskih proračunskih sredstev za naložbe, pri katerih je polovico dolžna prispevati država, pri kateri je mogoče najeti tudi posojila. Prejšnji župan jih ni najemal. Bo tako tudi v času vašega županovanja v tem mandatu? Nimam predsodkov do najemanja posojil, če so sredstva pridobljena na ta način, vložena v hitrejši razvoj občine. Žal v tem trenutku ni potrebe po posojilih, ker je v velikem zaostanku vrsta izvedbenih projektov. Zato je moje prvo delo pospešiti izdelavo »papirnatega« dela. Prav bi bilo, da ima občina kakšen projekt tudi v zalogi. Kratki čas je omenjen zato, ker je poldrugo leto mandata res prekratko za zadovoljitev vseh želja občanov. Je pa to usoden čas za odločitev ob gradnji avtoceste in železnice ter druge infrastrukture. Ta je bila morda v veliki občini malce zanemarjena, saj se je bolj kot v Soboti gradilo ceste na Goričkem, pa tudi na mestno središče se ni mislilo dovolj in zoperstavljalo praznini tam, kjer je bilo nekoč mestno jedro. Bo zdaj drugače? Bo drugače. Intenzivno sem se vključil v izdelavo zazidalnih načrtov in priprave na prve naložbe v okviru mestnega jedra. Nekaj posegov na cesti bo že letos, računam, da drugo leto več. Kako bi komentirali dejstvo, da ima mestna občina sicer nov vhod, ne pa tudi hiše po vzoru mestih na Zahodu, ki so najimpozatnejše stavbe? Mislim, da objektivno finančni položaj tega zaenkrat ne dopušča. Prednost moramo dati stvarem, ki so vendarle nujnejše. Ker pa so vsaj tako kot zidovi pomembne tudi vsebine, povejte prosim, ali bo šlo bolj za kontinuiteto dela v mestni občini, ali pa boste kot »nova metla« tudi pometli, če bo potrebno, tam, kjer se je nabralo preveč smeti. Načrtujete v kratkem kakšne kadrovske spremembe, predvsem na življenjsko vitalnih oddelkih, kot je na primer okolje in prostor na občini, ki bi morala imeti lastni nadzor nad naložbami, ki predstavljajo več kot tretjino proračuna? Da. Načrtujem določeno spremembo v smeri kakovostnega dela občinske uprave, vendar ne gre za »čiščenje«. Kako ste zadovoljni s predlogom proračuna za leto 1997, ki je bil objavljen tudi v Soboških novinah in je nastajal pod žu- panstvom sedanjega podpredsednika Državnega zbora, vašega strankarskega kolega Andreja Gerenčerja? Pri sestavi predloga proračuna nisem bil, zato ne poznam vseh osnov za izdelavo predloga. Se boste pridružili številnim predlagateljem sprememb, ali pa boste določene proračunske postavke, glede na pooblastila, ki jih imate kot župan, kar sproti popravljali? Kar precej sprememb je bilo dogovorjenih že pred mojim prihodom. Vseh teh dogovorov na želim podreti, vsega pa Uidi ne bo možno sprejeti. K sreči se dnevi do poletja daljšajo in pričetek vašega županovanja sovpada z njimi. Ker je urnik napet in obveznosti veliko tudi zunaj občinskih zidov, povejte, kako doživljate birokratskih osem ur od 7. do 15. (oziroma z dolgo sredo do 16., krajšim Novi soboški župan je postaven visokorasel moški, po astrološkem znamenju devica. Čeprav na vprašanje o vzdrževanju kondicije Anton Slavic, dolgoletni podpredsednik NK Mura in sveži predsednik soboškega Turističnega društva, ni odgovoril, mu energije očitno ne manjka. Nasprotno, prav spodbudno ga je videti, kako sprejema vse tiste, ki vedo, da je bistvo oblasti tudi na lokalni ravni (pridobitev občinskih proračunskih sredstev) in se zato vztrajno zvrščajo pred njegovimi vrati. Zaseda isti županski stolček kot pred njim Andrej Gerenčer, zato je tisto o polmilijonskem sedežu novinarska raca. Kakšen je Tonček zasebno, ni predmet tega intervjuja z županom. Nastajal je v službenem času in še to korespondenčno, tako da je bila spodaj podpisana v zadregi, ker so nekatera vprašanja daljša od kratkih (a sicer jedrnatih) odgovorov. Vsemu skupaj je botroval še skopo odmerjen čas za pogovor in novinarsko prepričanje o tem, da ljudi na funkciji ni potrebno secirati samo zato, ker so javni delavci, pod kožo pa krvavi kot vsi smrtniki - tudi predstavniki medijev. In nazadnje gre za prvega človeka mestne občine, ki je ustanovitelj javnega glasila in je z županstvom podedoval tudi funkcijo predsednika Izdajateljskega odbora Soboških novin. Anton Slavic INTERVJU 2 NOVIM ŽUPANOM 5 petkom do 14. ure). Boste uvedli pričakovani drseči delovni čas tam, kjer je to mogoče po vzorih evropskega delavnika in uprav v večjih mestnih središčih? Ker je v Ljubljani npr. na ministrstvih in drugih službah težko kogarkoli priklicati pred 9. uro? Ni dolg samo četrtek, ampak so čez 15-uro podaljšani tudi drugi dnevi. Pa tudi petek ne traja samo do 14. ure. Tudi sobote in nedelje niso vse samo »moje«. Delovni čas bi bil v smislu večjega učinka bilo smiselno korigirati, vendar trenutno na najbolj izpostavljenih službah s tem ne bi nič pridobili, ker je 8 ur dnevno premalo. Kakšen je vaš dnevni ritem; sodite bolj med jutranje peteline ali vam bolj ustreza pozni večerni oziroma nočni čas? Predvsem mi ustreza beli dan. Ne prezgodaj in ne pozno v noč. Kako to, da ste postali prvi človek občine, sprejema družina in ali je šlo za vašo osebno, strankarsko ali skupno odločitev? V veliki meri moja osebna. Je to zdaj ogrevanje za celotni - štiriletni mandat župana Mestne občine Murska Sobota (kot je večkrat javno napovedal vaš protikandidat v drugem krogu nadomestnih volitev Ivan Obal), ali pa je odvisno predvsem od izkušnje, ki si jo boste pridobili do konca tega in v prihodnjem letu? Vse je odvisno izključno od rezultatov mojega dela. Osebni dohodek gotovo ni bil odločilen pri tem, da zamenjate direktorski stolček (ki je bil mimogrede že gibanično obdelan v Delu) za županskega. Kaj je pravzaprav botrovalo vaši odločitvi, da se spet vrnete v politiko po tistem, ko ste se dokazali kot uspešen direktor? Izziv in želja, da naredim še kaj več. Izvirate iz pokrajine ob Muri, si boste prizadevali, da bo Murska Sobota ne le središče mestne občine, ampak tudi regijsko središče, čeprav prvi pokazatelji na aktualno temo pokrajin kot druge stopnje lokalne samouprave, niso najugodnejši, ker se med devetnajstimi slovenskimi vse bolj veže na srednjepodravsko regijo, katere sestavni del naj bi po želji ljutomerskega župana postala tudi Prlekija? Murska Sobota je regijsko središče. Na nas je, da ta položaj še dodatno utrdimo. Kakšna bo velikost regije, po mojem ni temeljnega pomena. Ker ste kot župan tudi predsednik izdajateljskega odbora javnega glasila, ki bo v tem letu izšlo predvidoma le štirikrat, prosim, povejte ali bo v prihodnje drugače in bomo lahko namesto sezonca (ker pač izhaja štirikrat letno) brali mesečnik. In kaj bi vi postavili v ospredje v Soboških novinah, če bi jih urejali? Vsebino letošnjih izdaj smo že opredelili. Izvedli bomo tudi anketo, kjer bodo svoje želje izrazili občani. Temu bomo v največji možni meri prisluhnili, tako glede vsebine kot števila izdaj. Kaj bi želeli sporočiti bralcem javnega glasila Soboških novin, ki ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v mestni občini Murska Sobota, pa vas nisem vprašala iz bojazni, da ne bi presegla pristojnosti v mestni upravi zaposlene višje strokovne sodelavke za informiranje? Predvsem željo, da se aktivno vključujejo v aktualne dogodke, da ob svojih problemih prisluhnemo tudi drugih problemov tako osebno kot na ravni KS in mestnih četrti - in da mestno občino razvijamo v duhu medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Uspešno županovanje vam želim, dobro sodelovanje in hvala za odgovore. Brigita BAVČAR IZ SEZONCA MESEČNIK Izdajateljski odbor javnega glasila Soboške novine, ki mu predseduje župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, se je sestal 28. maja in sklenil, da bodo letos izšle štiri številke: poleg pomladne še junijska in podopustna v septembru, novembrska in predvidoma dvojna, predpraznična številka glasila pa v decembru. Izid, kot tudi obseg slednje, v letu 1997 je odvisen od proračunske rezerve, v naslednjem letu pa bo glasilo Mestne občine, ki ga izdaja njen mestni svet, predvidoma izhajalo mesečno. To pomeni, da bodo zanj zagotovili proračunska sredstva v okviru tistih za informiranje, s katerimi so lani pokrivali tudi plačilo objav na prvi soboški televiziji in Murskem valu, kjer so tako kot na obeh kanalih v okviru CATV Murska Sobota tudi predstavili dejavnosti mestne občine. Videostudio AS je vrtel posnetke zasedanj sej mestnega sveta, Kanal 10 pa poročal v okviru dnevnih informativnih oddaj Aktualno, v skladu s pogodbo pa je spremljal tudi ostalo dogajanje v mestni občini na različnih področjih. O podrobnejši porazdelitvi sredstev za informiranje bo na eni naslednjih sej podrobneje razpravljal pristojni odbor in izhajal iz rezultatov ankete gledanosti in poslušanosti, za katero so se opredelili vsi prisotni člani izdajateljskega odbora. Ker so obenem mestni svetniki in bodo glasovali tudi o rebalansu proračuna 1997 ter sredstvih za informiranje v proračunu 1998, so v bistvu tisti, ki režejo proračunsko pogačo medijem. O tem seveda nismo podrobno govorili na seji izdajateljskega odbora, čeprav je bila razprava burna, še bolj pa pogovor po njej, saj se nekateri zelo dobro zavedajo pomena informiranja, posebej pa lobiranja. Zato si lahko le želimo, da bo iz sezonca, ki je v novinarski teoriji in praksi redek (če ne edinstven primerek), glasilo Soboške novine v naslednjem letu postalo mesečnik in tako zadostilo pogojem svojega nastanka: da občane sproti obvešča o dogodkih v občini in da je tudi mesto objav in razpisov, kar pa je zdaj zaradi časovnega zamika izhajanja težko izvedljivo pravočasno. Županska funkcija je častna in izvršilna, Anton Slavic kot prvi mož Mestne občine Murska Sobota, pa zelo zaseden, saj je slavnostni govornik na številnih prireditvah in priložnostnih otvoritvah. Gornji posnetek je nastal na letališču v Rakičanu ob 50-letnici Aerokluba Murska Sobota, na Dan letalcev. AVTOCESTNA POBARVANKA Edina točka izredne seje mestnega sveta 26. maja v Murski Soboti je bila po ugotovitvi navzočnosti (seje se je od 26 udeležilo 24 svetnikov) pobuda za spremembo poteka trase avtoceste. Po lanskoletnem izglasovanju rumeno-vijoličaste trase naj bi na pobudo 15 svetnikov, ki jo je na seji podal Franc Meolic, mestni svet potrdil vijoličasto. Zato, ker naj bi bila za prebivalce Bakovec in Kroga ustreznejša od poletno določene, ki da se preveč približuje vodnemu zajetju kot odcep z avtoceste. To bo po načrtovanem postala cesta v Bakovce, zato prebivalce tega kraja upravičeno skrbi, kako bodo pri svoji poti v šolo in na delovna mesta vsakodnevno ovirani ter kako bo poskrbljeno za njihovo prometno varnost. Skoda je le, da na to niso opozarjali pravočasno in ne sedaj, ko je priprava dokumentacije v polnem teku, da bi na pomlad zares začeli graditi avtocesto. Številni predstavniki stroke na seji, med njimi Jože Novak, krajinarski arhitekt - direktor Urada republike Slovenije za prostorsko planiranje, so bili s svojimi argumenti dovolj prepričljivi, da je večina (16) svetnikov glasovala proti spremembi trase avtoceste, 4 so bili za, prav toliko pa se jih je vzdržalo. Tako bo za gradnjo odseka avtoceste med Vučjo vasjo in Radmožanci obveljala rumeno-vijoličasta različica. Ker je notranjščina naših novin črno-bela, tako kot je priložena fotokopirana skica iz gradiva za svetnike, vam podrobneje opisno predstavljamo dokument, iz katerega avtocestna pobarvanka ni barvno pre- gledna. je pa vsebinsko in za lažje razumevanje bo gotovo v pomoč pričujoč opis. »Rumeno-vijolična varianta se dobro navezuje na Mursko Soboto, prečka Muro v krajšem odseku, prevaja promet po krajših priključnih cestah in posredno povzroča manj vplivov na okolje. Poteka po kakovostnih območjih med Rakičanom in Gančani, je razmeroma dolga in posega v območje vodnega vira pri Vučji vasi«, je zapisano v povzetku Primerjalne študije poteka tras avtomobilske ceste na odseku Cogetinci-Radmožanci, ki jo je pripravil ljubljanski Urbanistični zavod, nanaša pa se na tako imenovani severni obvoznici. Ob rumeno-vijolični še oražni na pododseku Vučja vas-Radmožanci. »Vijolična varianta je nekakšna kombinacija severnih in južnih variant z daljšim prehodom prek reke Mure južno od Bakovec ter s približevanjem Murski Soboti. Kot taka ima nekatere slabe značilnosti južnih variant v območju prehoda prek Mure, sicer pa je sprejemljiva. Ker njene značilnosti v tem drugem delu prevzema rumeno-vijolična varianta, je bilo odločeno, da se vijolična varianta izvzame iz nadaljnje obravnave. Na osnovi spoznanega je kot najustreznejša rešitev na tem odseku predlagana rumeno-vijolična varianta, vendar z določenimi korekcijami«, citiramo primerjalno študijo in pridajamo sklepe mestnega sveta, sprejete na 3. izredni seji, ki je bila 26. maja 1997: — Pobuda za spremembo trase avtoceste na pododseku Vučja vas-Radmožanci se ne sprejme - Krajevna skupnost Bakovci in Krog naj podata svoje zahteve k načrtovani trasi avtoceste na pododseku Vučja vas-Radmožanci. — Usklajevalni odbor za pripravo izvedbene dokumentacije za avtocesto s priključnimi cestami in pripravo lokacijskega načrta zbirne ceste Murska Sobota se razširi s predstavniki krajevnih skupnosti Bakovci, Krog in Rakičan In še razlogi za ponovno predlagano vijoličasto različico: — sklep Krajevne skupnosti Krog in Bakovec za spremembo trase, — ekološki vidik (bližina vodnega zajetja za regijo), — razdelitev mestne občine (Krajevna skupnost Bakovci je odrezana), — večja izguba kmetijskega zemljišča. Našteto in povedano v razpravi štiriurnega zasedanja na izredni seji mestnega sveta v Murski Soboti, ki so se je udeležili tudi podpredsednik državnega zbora in donedavni župan Andrej Gerenčer, poslanec Geza Džuban, predstavniki DARSA, DDC (družbe za državne ceste) ter ministrstva za okolje in prostor - poleg domačih strokovnjakov za prostorsko planiranje in upravnih delavcev - je prineslo dodatne sklepe: Avtocesta se mora toliko približati mestu, da bo omogočala razvoj občine in Murske Sobote kot regionalnega središča, ne sme pa deliti primestnih naselij. Čim prej je potrebno zgraditi most čez reko Muro in soboško obvoznico s čim krajšo dovozno cesto na avtocesto v rumeno-vijoličasti različici, ki jo zagovarjajo strokovnjaki Urada za prostorsko planiranje in DARS ter projektanti. POROČILA S SEJ MESTNEGA SVETA 7 SOGLASNA POTRDITEV MANDATA NOVOIZVOLJENEMU ŽUPANU IN ZAČETEK PREŠTEVANJA Majska seja mestnega sveta v Murski Soboti je bila v znamenju potrditve mandata novoizvoljenemu županu mestne občine Antonu Slaviču. Na nadomestnih volitvah po odhodu Andreja Gerenčerja med državnozborske poslance, je bil v drugem krogu izvoljen za župana s 4000 glasovi (od 7531 oddanih, kar je 45 odstotkov od 16.561 občanov, ki so imeli pravico glasovati). Nadomestne volitve so občinski proračun olajšale za 3.694.000 SIT, smo izvedeli iz poročila, ki ga je svetnikom podal predsednik občinske volilne komisije Bojan Žunič. Mestni svetnik iz vrst krščanskih demokratov Franc Zver pa je na seji opozoril na kršenje volilnega molka z zapisanim v Slovenskih novicah v soboto, 19. aprila in posnetkom tiskovne konference mestne občine na studiu AS. A to ni vplivalo niti na poročilo (ker volilna komisija ni dobila nikakršne pritožbe ali pisne pripombe) niti na soglasno potrditev mandata novoizvoljenemu županu. Anton Slavic se je zahvalil za zaupanje volilcem in svetnikom, potem pa v nagovoru poudaril, da se »osemnajst dni po izvolitvi občutku zmage pridružuje občutek odgovornosti, ki jo prevzema, in da bo nadaljeval delo dosedanjega župana. Pridal pa osebno noto in dajal prednost komunalni infrastrukturi. Bo tudi zahtevnejši partner do države ter podpisnikov pogodb v občini«. Pri tem je omenil kakovost izvedb, roke in ceno kot pogoje za odpravo neracionalnega trošenja proračunskih sredstev. Odpravil bo podrejanje strankarskim interesom v skupno dobro in sodeloval tako z mestnim svetom kot mestno upravo in četrtmi ter krajevnimi skupnostmi. To je seveda le izvleček iz povedanega, saj se je Anton Slavic tako kot v predvolilnih nastopih za volilce pripravil tudi za mestne svetnike in jih prepričal s povedanim. V nadaljevanju slovesne seje mestnega sveta, ki tokrat na dnevnem redu ni imela pripomb in pobud, so svetniki sprejeli tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza za permanentno izobraževanje v Murski Soboti in odlok o priznanjih mestne občine, ki določa vrste priznanj ter pogoje za njihovo podeljevanje. Priznanja so: umetniško oblikovana zahvalna listina, plaketa mestne občine Murska Sobota v obliki denarne nagrade (v znesku petih povprečnih neto plač v republiki Sloveniji za preteklo leto) zaslužnemu posamezniku ali skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo in naziv častni občan za izkazano čast. Potrebno soglasje svetnikov je za direktorja javnega zavoda Pomurske lekarne dobil magister farmacije Ivan Zajc, ki je svojo jedrnato predstavitev sklenil s povabilom na odprtje druge soboške lekarne. Za vršilca dolžnosti upravnik Mladinskega informativnega in kulturnega centra pa je bil ponovno izvoljen Tadej Džuban, ki se je tudi edini prijavil na razpis. Po pričakovanju se je zataknilo pri imenovanju članov ustanovitelja v svete šol mestne občine. Po burni razpravi je bil predlog vrnjen predlagatelju - občinski komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na hitro pa je bila izglasovana komisija za dodelitev sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje malega gospodarstva v mestni občini v sestavi: Karel Flisar, Josip Kelemen, Dušan Lutar, Franc Pucko in Marjan Rogan. Opazna razlika med uspešnostjo direktorja in zaposlenimi v Galeriji, svetnikov ni motila, potrdili pa so tudi predlog ministrstva za kulturo po katerem ima direktor Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti 27 odstotno uspešnost za »bistveno povečano število obiskovalcev in realizacijo nad pričakovano kvaliteto storitev.« 28. seja mestnega sveta se je končala v rekordnem času in želeli bi, da bi bilo tako tudi v prihodnje in da se svetniki ne bi začeli preštevati, kot se je to zgodilo ob imenovanju v svete šol. Ce bo vzdržalo ideološko ravnovesje, ki ga je s postavitvijo dveh podžupanov (Boža Kuhariča iz združene liste in Ivana Obala iz vrst krščanskih demokratov) vzpostavil prejšnji župan, pa bo jasno že na prihodnji seji. Brigita BAVČAR SOGLASNO SPREJET PRORAČUN 97 Odlok o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 1997 je soglasno sprejet. Na 29. seji mestnega sveta, dne 16. junija ga je izglasovalo vseh 25 prisotnih svetnikov, kar je nedvomno uspeh, po burni razpravi na maratonski seji s 16 točkami dnevnega reda, med katerimi bomo vsebinske, ki se nanašajo na ureditev mesta, podrobneje zabeležili po drugi obravnavi. Tokrat pa se osredotočamo na osrednjo - obravnavo in sprejem proračuna. Dodatno obrazložitev k predlogu proračuna v imenu predlagatelja je uvodoma podal načelnik oddelka za proračun in finance Bela PAVLIČ. Prihodki in odhodki proračuna za leto 1997 po končnem predlogu znašajo 2.054.659.000,00 SIT in se povečujejo glede na osnutek za 100.313.000,00 SIT oziroma 8 %. Vendar pa proračunski odhodki v celoti niso bili pokriti z izvirnimi prihodki, ampak se bodo v višini 82.519.000,00 SIT financirali s premostitvenimi krediti. Prihodki za zagotovljeno porabo se povečujejo za 12.445.000,00 SIT in to predvsem na račun pričakovane finančne izravnave, ki se povečuje za 11.765.000,00 SIT, za 680.000,00 SIT pa se zvišujejo tudi davki na dediščine in darila. Pri tem moramo poudariti, da državni proračun še ni sprejet in zato tudi ni dokončno definirana višina finančne izravnave, ki pa je bila izračunana na osnovi predlogov zagotovljene porabe posameznih ministrstev, kar pa še mora biti potrjeno s sprejemom državnega proračuna. Prihodki za druge naloge znašajo po končnem predlogu 671.509.000,00 SIT in se povečujejo za 46.189.000,00 SIT glede na osnutek: Prihodki od davkov in drugih dajatev se zmanjšujejo za 5.330.000,00 SIT in to na račun prejetih obresti, ki bodo manjše za 10.000.000,00 SIT in denarnih kazni, ki pa se povečujejo za 4.670.000,00 SIT. Ostala sofinanciranja investicij družbenih dejavnosti se povečujejo za 27.500.000,00 SIT, tako da znašajo 58.500.000,00 SIT in so namenjena blagovnemu kredit za telovadnico OŠ I (8.500.000,00 SIT), za telovadnico OŠ II (15.000.000,00 SIT) in za nadzidavo OŠ III (35.000.000,00 SIT). Krediti za ostale investicijske odhodke znašajo dodatnih 24.019.000,00 SIT glede na osnutek in bodo namenjeni za kritje dodatnih odhodkov proračuna, ki jih ni bilo mogoče pokriti z lastnimi prihodki. Odhodki so se v končnem predlogu povečali na 2.054.659,00 SIT oz. za 100.313.000,00 SIT, kar znaša 8 %. Sredstva za delo občinskih organov so ostala na ravni prvega predloga in znašajo 235.400.000,00 SIT. Odhodki za izobraževanje se povečujejo 8 POROČILA S SEJ MESTNEGA SVETA Predlog proračuna Mestne občine Murska Sobota, ki ga je v I. obravnavi sprejel mestni svet na 27. seji, je bil dan v javno razpravo, ki se je končala 15. 4. 1997. Pripombe krajevnih skupnosti, mestnih četrti, mestnega sveta in drugih uporabnikov proračuna so bili v okviru realnih možnosti in realnih potreb upoštevani v novem predlogu proračuna. Del pripomb pa se je nanašal na naloge in projekte, ki se bodo morali vključiti v proračun naslednjega leta. Določene manjše potrebe, ki pa se bodo pojavljale med izvajanjem letošnjega proračuna in v njem niso upoštevanje, pa se bodo financirale v okviru razpoložljivih sredstev tekoče proračunske rezerve. Ker še ni sprejet državni proračun, tudi ni dokončno potrjena zagotovljena poraba za letošnje leto in finančna izravnava, prav tako pa tudi niso dokončno odobrena sredstva za financiranje projektov s strani republike. za 48.570.000,00 SIT, glede na osnutek proračuna: za nakup kombija za prevoz otrok v šolo in za športna tekmovanja. Investicije v adaptacijo OŠ III pa se povečujejo za 45.000.000,00 SIT. Ministrstvo za šolstvo in šport pa letos namenja za ta projekt 25.000.000,00 SIT, ostali delež sofinanciranja pa v naslednjih dveh letih. Odhodki na področju socialnega varstva se skupno povečujejo le za 120.000,00 SIT. Odhodki na področju kulturne dejavnosti se povečujejo za 14.643.000,00 SIT. Odhodki na področju športne dejavnosti se povečujejo za 13.500.000,00 SIT in to pri postavki investicije na področju športa, za dograditev slačilnic SRC Bakovci v znesku 1.500.000,00 SIT, za sofinanciranje slačilnic KMN Ledava-Černelavci 600.000,00 SIT, za sofinanciranje nakupa semaforja pri OŠ III v znesku 1.000.000,00 SIT, za nakup blazin Karate kluba 400.000,00 SIT in sofinanciranje izgradnje stadiona NK Mura 10.000.000,00 SIT. Odhodki na področju zdravstva se povečujejo za 1.630.000,00 SIT in to predvsem na račun večjih odhodkov za preventivne programe v znesku 380.000,00 SIT, za mrliške oglede v znesku 250.000,00 SIT in za sofinanciranje investicij v zdravstvu (Zdravstveni dom) se znesek povečuje za 1.000.000,00 SIT. Odhodki za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem se povečujejo za 3.040.000,00 SIT in znašajo 36.390.000,00 SIT. Ob tem se zmanjšujejo sredstva za urejanje kmetijskih zemljišč na račun odškodnin za vodovarstvene pasove za znesek 1.100.000,00 SIT, povečujejo pa se za 2.000.000,00 SIT sredstva za pospeševanje obrti in podjetništva in pa pri investicijah se dodatno zagotavljajo sredstva v višini 2.140.000,00 SIT za ureditev informativno turistične pisarne pri Turističnem društvu M. Sobota. Skupni odhodki za cestno komunalno infrastrukturo znašajo po predlogu 452.800,00 SIT in se povečujejo za 16.000.000,00 SIT, od tega se povečujejo stroški vzdrževanja cestno komunalne infrastrukture za 11.800.000,00 SIT. Posamezne korekcije planiranih odhodkov pa so nastale pri: — vzrdževanju lokalnih cest, ki znaša po predlogu 25-300.000,00 SIT in se povečuje za 2.700.000,00 SIT in to na račun dodatnih odhodkov za preplastitev ceste Černelavci-Polana; — vzdrževanju vaških cest, ki znaša po predlogu proračuna 5-000.000,00 SIT in se povečuje za 1.500.000,00 SIT in to na račun večjih odhodkov za zimsko službo vzdrževanja cest v KS in za manjša popravila cestišč; — investicijah v obnovo cest in prometnih ureditev KS, ki znašajo po predlogu 25-100.000,00 SIT in se povečujejo za 1.000.000,00 SIT, kar je namenjeno dodatno za ureditev cest in pločnikov v KS; — investicijah v izgradnjo kanalizacijskega omrežja, ki znašajo po predlogu 11.000.000,00 SIT in se povečujejo za 4.800.000,00 SIT. Na osnovi teh povečanih sredstev so skupna sredstva 11.000.000,00 SIT namenjena za dokončanje idejnega projekta kanalizacije Bakovci—Krog 1.400.000,00 SIT in za idejni načrt ureditve kanalizacije za naselje Markišavci in Polana v znesku 1.600.000,00 SIT. Odhodki za druge javne potrebe se po predlogu proračuna predvidevajo v znesku 41.510.000,00 SIT in se povečujejo za 1.810.000,00 SIT. Za dodatne potrebe financiranja KS in mestnih četrti je bilo namenjeno 510.000,00 SIT, za vzgojo in varnost v cestnem prometu je bilo zagotovljeno dodatnih 300.000,00 SIT in za potrebe dejavnosti mladih je bilo dodatno zagotovljeno 1.000.000,00 SIT za delovanje Mladinsko informativnega in kulturnega kluba. Sredstva rezerv so v skupnem znesku 19.500.000,00 SIT ostala nespremenjena, zaradi spremenjene višine prihodkov proračuna pa se spreminja stalna proračunska rezerva, ki se obračunava 0,5 % od prihodkov in znaša 10.273.000,00 SIT. Za tekočo proračunsko rezervo je predvideno 9.227.000,00 SIT, ki se bo koristila za odhodke, ki v predlogu proračuna niso bili predvideni oziroma so bili planirani v nižjem obsegu (npr. sredstva za informiranje v višini 2.000.000,00 SIT). DOPOLNITEV ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1997 Zaradi spremembe obsega prihodkov in odhodkov proračuna se v 3. členu prvi odstavek spremeni in se glasi: Prihodki proračuna mestne občine za leto UGOTOVITVE IN STALIŠČA NADZORNEGA ODBORA Proračuna mestne občine za lete 1997 je sprejemljiv tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Vzpodbudna postavka v strukturi prihodkov je finančna izravnava, ki se v primerjavi a letom 1996 nekoliko povečuje, na odhodkovni strani proračuna pa se sredstva po namenih razporejajo v približno enakih relativnih deležih kot v prejšnjem letu. Nadzorni odbor ugotavlja da so v proračunu za leto 1997 predvidene investicije v osnovno zdravstvo; glede na pomen, ki ga osnovno zdravstvo ima, skromno zajete in deluje, kol da je področje osnovnega zdravstva na idealnem nivoju, dejstva pa so drugačna. Zanemarjanje vlaganj v to dejavnost siromaši standard vseh prebivalcem mestne občine. lz proračuna občine ni razvidna gospodarsko razvojna naravnanost oziroma prestrukturiranje. Nadzorni odbor meni, da bi proračun občine moral biti razvojno naravnan v področje gospodarstva, turizma in kmetijske dejavnosti. IMENOVANJA IN MNENJA Na 29. seji mestnega sveta so bili v svete osnovnih šol s strani ustanoviteljice - Mestne občine Murska Sobota - imenovani: Drago Šiftar, Tibor Cigiit in Ludvik Škaper (OŠ I) Ana Svetec, Alojzij Strupi in Rudolf Horvat (OŠ II) Marjan Vlaj, Ivan Karoli in Janez Obal (OŠ III) Alojz Smodiš, Jože Meolic in Stanko Kovač (OŠ Bakovci) V svetu vrtca M. Sobota bodo: Marjeta Gomboc, Nadja Ivanc-Mi-loševič in Brigita Perhavec. Pozitivno mnenje za ravnatelja vrtca je dobil Dane Katalinič, medtem ko ga Erni Lukač za ravnateljico glasbene šole v Murski Soboti, svetniki niso dali. POROČILA 9 PREGRETOST V SEJNI DVORANI V razpravi o proračunu so sodelovali vsi predsedniki odborov mestnega sveta in svetniških skupin ter strank. Ce povzamemo bistvene pripombe, so se te nanašale na (objektivno) pozno sprejetje proračuna, ki ga je tako kot višino proračunskih sredstev za investicije v šolstvu (predvsem športno dvorano pri OŠ I in ostale osnovnošolske objekte) komentiral sam župan mestne občine. Anton Slavic je zagotovil večjo gospodarnost ter nadzor, predvsem pa revizijo projektov in podpis preciznih pogodb ter drugačno porazdelitev proračunskih sredstev v naslednjem letu. V tem bi bilo namreč sprejetje proračuna zamaknjeno na jesen, če bi ga želel temeljito pregledati in spremeniti določene postavke v večji meri, kot se je to zgodilo zdaj. Predvsem pri investicijah v komunalno infrastrukturo, ki je povzročila, da je v pregreti dvorani zavrela kri in je bil proračun označen za strankarsko obarvanega. In to zaradi tega, ker so štirje lastniki nekdaj spornih parcel za Šiftarjevim mlinom po besedah svetnika dr. Stefana Ščapa (ki je tudi predsednik mestne podružnice SLS) imeli prednost pred prebivalci ulice Ob progi, v kateri domuje. Predsedujoči Rudolf Horvat, član LDS, je sejo mestnega sveta prekinil, svetniki so v njenem nadaljevanju zahtevali imena (Martin Horvat, Jože Kuhar, Jože Kovač in Vili Čerpnjak) stanovalcev, ki jim po tripartitni pogodbi urejajo kanalizacijo iz lastnih in sredstev sklada stavbnih zemljišč. O tem je prisotne seznanil njegov vodja Drago Ružič, tako kot s celotnim programom in finančnim načrtom za tekoče leto, dejavnost stanovanjskega sklada pa je predstavila predsednica njegovega upravnega odbora Nadja Ivanc-Miloševič. Ta je tudi dosegla, da se 6 milijonov tolarjev za reševanje stanovanjskih problemov v mestni upravi zaposlenih izloči iz skladovih finančnih postavk. Za plinifikacijo mestne občine še vedno ni projektne dokumentacije razen za del med centrom mesta in Lendavsko ulico, kakor tudi ne odločitve, če bo za izgradnjo plinskega omrežja v Murski Soboti ustanovljena družba ali pa bo delo dobil koncesionar. Za gospodarstvo in kmetijstvo je, po mnenju posameznih razpravljalcev, poldrugi odstotek proračuna premalo, zagotovljeno pa je bilo, da bo v naslednjem letu sredstev več. Že letos pa je bilo na pobudo predsednika pristojnega odbora sprejeto, da se za informiranje v lokalnih medijih iz proračunske rezerve nameni dva milijona tolarjev, tri milijone pa za ureditev soboškega parka. Po več kot 6-urnem zasedanju mestnega sveta je (upajmo da) bila osvojena umestna pobuda najstarejšega svetnika po krajšem dnevnem redu, kajti 16 točk je bilo odločno preveč za koncentracijo in vzdržljivost v vroči sejni dvorani. Brigita BAVČAR ZA VEČ PRORAČUNSKIH SREDSTEV INFORMIRANJU Odbor za informiranje, ki se je sestal v maju, je obravnaval porabo proračunskih sredstev za informiranje v lanskem letu in zahteval točno poročilo o tem, koliko denarja so dobili posamezni porabniki, da bo lahko pripravil predlog za tekoče leto. V predlogu odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota 1997 je zapisanih 8, na pobudo pristojnega odbora povišanih na 10 milijonov tolarjev. Lanska poraba sredstev za informiranje je 5.664.428 tolarjev, od katerih je bilo za televizijo namenjenih 3.973.207 tolarjev, radio 757.059 tolarjev, časopis 848.662 tolarjev in CD ROM 85.550 tolarjev. lz finančne realizacije je razvid- DO ENOTNEGA KONCEPTA S ŠTIRIMI MNENJI Do sklepa delitvene bilance - javnih zavodov nekdanje občine Murska Sobota tudi na junijski seji sveta županov iz občin pravnih naslednic ni prišlo, in se bo ekspertna skupina (kakor je bila poimenovana komisija za delitev premoženja) v sestavi Franc Cipot, Tibor Cigut, Rudolf Horvat in Janko Halb končno morala sestati in doreči nedorečeno. Predvsem tisto, kar se nanaša na dediščino vloženih proračunskih sredstev nekdaj velike občine v javne zavode. Pri tem je bilo v ospredju podjetje Komunala Murska Sobota, katerega poslovanje sta podrobno predstavila v. d. direktorja Mirko Šabjan in računovodja Anton Stropnik. Ker pa ne gre zgolj za številke, ampak tudi politično voljo in pametno odločitev, kako priti do enotnega koncepta na osnovi štirih mnenj, o tem, kako deliti premično in nepremično dediščino, si bo kazalo res vzeti čas. Saj gre tudi za vodno zajetje in vodovod, oskrba s pitno vodo pa je življenjskega pomena za vse in ne le za občane mestne in drugih občin ter ne glede na meje nove lokalne samouprave, ne bi smela biti ogrožena, kakor tudi ne prezrt napredek z odvozom smeti in kosovnim odbiranjem odpadkov ter narejenim v skupno dobro, zdaj pa razdrobljeno, kot so novonastale občine, med katerimi predvsem manjše težko zagotavljajo sredstva za vse potrebe. Tako je bilo na dnevnem redu tudi neplačevanje stroškov opravljenih analiz voda Zavoda za socialno medicino in higieno, ki pa jo po daljšem uvodniku direktorice Zorice Turk-Levačič vsebinsko izzvenelo kot opozorilo, da je vodooskrba preresna stvar za politično merjenje moči in nemoči ter kot taka zahteva vso resnost pristopa pri reševanju problemov. Tudi ogroženosti občanov tam, kjer vode v sušnih mesecih (predvsem na Goričkem) primanjkuje ali pa je že onesnažena v toliki meri, da je zdravju škodljiva, kot je to v občini Beltinci. Centraliziranost vodooskrbe na eni in razdrobljenosti občin na drugi strani že ima svoje negativne posledice, varovalne pasove pri zajetjih in tako skupinske kot individualne vodovode pa je potrebno nadzorovati,kakor tudi sproti analizirati pitnost oziroma kakovost vode, ter opravljeno delo plačati. Pošteno pa je potrebno porazdeliti skupaj pridobljeno in to ali po predlogu nekdanjega občinskega računovodje in pomočnika sekretarja za občo upravo soboške, zdaj pa župana občine Moravskih Toplic, ki ga je na seji sveta nanizal v sedmih točkah ali občinskega tajnika mestne občine, predsednika njenega sveta (ki je bil svoj čas predsednik komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve), podpredsednika Izvršnega sveta za gospodarstvo, Janka Halba (ki je po odhodu predsednika prevzel krmilo občinske vlade v svoje roke), zdaj pa županuje v Rogašovcih. Pogajali se bodo torej politike vešči posamezniki in želimo si, da v dobro vsem, razdelili tisto, kar jim doslej še ni uspelo v delitveni bilanci. Brigita BAVČAR no, da je bilo v okviru sredstev za informiranje, za Soboške novine porabljenih 330.356 SIT, za Vestnikovo prilogo ob kulturnem prazniku pa 157.500 SIT. Med kanaloma v okviru CATV Murska Sobota, je Kanal 10 dobil 1,851.319 SIT in Videostudio AS 2,121.887 SIT, Murski val 846.195 SIT in Radio-Radio 148.681 SIT. Ker so v sredstva za informativno dejavnost ponekod vključena tudi plačila objav in oglasov v naštetih medijih, je bil umesten tudi predlog, da naj se to v bodoče izdvoji in plača iz postavke promovirane dejavnosti neposredno. Prav tako pa tudi krije predstavitev Murske Sobote v okviru informacijskega sistema podjetja Creativ Dobrodošli v Sloveniji in to na Internetu ter CD ROMU. Člani odbora za informiranje so izrazili tudi željo, da bi izhajale Soboške novine večkrat letno, da bi bili bralci sproti obveščeni o dogajanju v Mestni občini Murska Sobota. MESTNE ČETRTI V poskusni številki Soboških novin smo predstavili mestne svetnike, v prvi številki javnega glasila mestne občine je bila v ospredju mestna uprava, tokrat pa vam posredujemo seznam mestnih četrti s številom prebivalcev in gospodinjstev. Prav tako vam predstavljamo predsednike mestnih četrti (tudi s portreti in naslovi). Z vsebino dela sveta mestnih četrti mesta Murska Sobota pa vas bomo seznanili preko koordinatorja Silvija Podleska v prvi osebi ali pa s poročilom prve seje, na katero bomo povabljeni. Prepisovati zbir želja in zastarele zapiske je namreč neproduktivno in neaktualno za vsebinski prispevek na obravnavano temo. Posebej, ker se je težko znajti med rokopisi vzdrževanja in investicij brez točno ovrednotenega programa, ob petnajstih milijonih, ki jih občina namenja za delovanje mestnih četrti. Zato dajmo ljudem in času čas do septembra, ko bomo morda uspeli v svojih prizadevanjih predstaviti mestne četrti bralcem v vseh gospodinjstvih mestne občine, ki prejemajo to glasilo. KOMUNALNA UREDITEV MESTNIH ČETRTI Za realizacijo programa mestnih četrti v Murski Soboti, je iz zapisnika s seje predsednikov svetov mestnih četrti z dne, 7. marca 1997, razbrati, da ima prioriteto v okviru petnajstih milijonov tolarjev proračunskih sredstev v MESTNI ČETRTI CENTER javna razsvetljava v Slomškovi in na delu Cankarjeve ulice, ob kateri bodo uredili tudi cestišče pred bloki, ko bo urejen prepis funkcionalnih zemljišč. Prav tako je načrtovana ureditev cestišča Gregorčičeve ter Stare ulice. Granitne kocke na ulici Arhitekta Novaka naj bi nadomestil asfalt, k izvedbi del pa bodo pristopili, ko bo znana lokacija južnega kolektorja. Pločnik od Zvezde do Diane bodo uredili predvidoma s sofinanciranjem lastnikov lokalov in trgovin, poskrbeli pa tudi za kolesarsko stezo ter naročili projektno dokumentacijo za kanalizacijo v Slomškovi in Kocljevi ulici. Tudi v MESTNI ČETRTI PARTIZAN ima prednost v tem letu ureditev razsvetljave tam, kjer je predvidena enostranska ureditev pločnika ob Juša Kramarja in Trstenjakovi ter ulici Štefana Kuharja. Do nje bodo uredili tudi dovozne poti, poskrbeli za kanalizacijo Južne, Žitne in dela ulice Ivana Regenta, kar sodi v kratkoročni plan ureditve glede izgradnje južnega kolektorja. Javno razsvetljavo bodo uredili tudi v MESTNI ČETRTI LEDAVA (Plese in Ledavsko naselje) za kar bodo polovico prispevali občani, na obeh omenjenih lokacijah pa uredili tudi cestišče ter križišče med Ledavsko in Gregorčičevo ulico, ter v ulici Ob progi kanalizacijo. MESTNA ČETRT PARK bo dobila razsvetljavo v Prežihovi in Kopitarjevi ulici, cestišče pa bodo v okviru vzdrževalnih del uredili na Ciril Metodovi ulici. Med Kroško in Tomšičevo ulico bodo križišče asfaltirali, prav tako pa v MESTNI ČETRTI TUROPOLJE z asfaltom prevlekli Kajuhovo ulico ter uredili njen podaljšek vzporedno s Kroško in križišče le-te s Tišinsko. MESTNE ČETRTI 11 MESTNE ČETRTI IN NJIH PREDSEDNIKI TER TAJNICA Silvij PODLESEK koordinator sveta mestnih četrti Murske Sobote in predsednik mestne četrti PARK, stanujoč na Kopitarjevi ulici 1 Vladimir GOLDINSKIJ predsednik mestne četrti CENTER, stanujoč v Cvetkovi ulici 28 Franc PUCKO predsednik mestne četrti LEDAVA, stanujoč v Klavniški ulici 13 a Mirko ŠABJAN predsednik mestne četrti TUROPOLJE, stanujoč na Kajuhovi ulici 56 Martin ŽIŽEK predsednik mestne četrti PARTIZAN, stanujoč na Cankarjevi ulici 39 Helena TOTH dolgoletna tajnica krajevnih skupnosti, zdaj mestnih četrti v Murski Soboti SEZNAM MESTNIH ČETRTI S ŠTEVILOM PREBIVALCEV IN GOSPODINJSTEV CENTER Št. prebi Št. gospo- valcev dinjstev 1. Mladinska (2-18, 1-3) 26,2 10,1 2. Sodna 37 15 3. Gregorčičeva 259 100 4. Arh. Novaka 124 65 5. Slovenska 330 136 6. Cvetkova 422 135 7. Partizanska 174 80 8. Ul. ob progi 46 20 9. Ul. Jože Kerenčiča 71 30 10. Zelena 217 80 11. Staneta Rozmana 846 290 12. Trg zmage 17 6 13. Trubarjev drevored / / 14. Kardoševa 186 76 15. Št.Kovača (2-30,1-21) 59, 330 20,143 16. Grajska (1-13) 44 26 17. Lendavska (2-42) 341 137 18. Cankarjeva (2-50) 226 75 19. Stara 896 330 20. Mojstrska 210 80 21. Vrtna 404 160 22. Kocljeva 281 130 23. Zvezna 121 65 24. Slomškova 276 110 25. Nikola Tesle 32 10 26. Ozka 34 12 SKUPAJ 6.011 2.342 PARK 1. Cankarjeva (56-86) 55 35 2. Tišinska (2-18) 40 18 3. Kopališka (1-43) 63 25 4. Št.Kovača (32-40,25-39) 27,51 12,22 5. Nas. ljud. pravice 156 53 6. Miklošičeva 239 80 7. Bevkova 31 15 8. Ul. ob kanalu 7\ 30 9. Mikloša Kuzmiča 171 63 10. Štefana Kuzmiča 135 54 11. Prešernova 221 90 12. Kopitarjeva 64 26 13. Prežihova 42 21 14. Aškerčeva 58 28 15. Šolsko nas. 32 14 16. Šercerjeno nas. 121 40 17. Temlinova 59 24 18. Vrazova 68 25 19. Severjeva 64 26 20. Borovnjakova 35 16 21. Ciril-Metodova 129 54 22. Razlagova 306 130 23. Vrbišče 62 23 SKUPAJ 2.300 924 LEDAVA 1. Plese 11 6 2. Poljska 34 15 3. Industrijska 32 15 4. Panonska 3 1 5. Klavniška 47 16 6. Noršinska 6 2 Št. prebi- Št. gospovalcev dinjstev 7. Obrtna 8. Markišavska 9. Ledavsko nas. 118 46 10. Grajska (2-26) 42 18 11. Kopališka (par. št.) 12. Lendavska (1-73,44-64) 1.680,32 590,14 SKUPAJ 2.005 723 TUROPOLJE 1. Juša Kramarja (2-4) 7 2 2. Tomšičeva (2-60) 114 40 3. Trstenjakova (1-9, 2/a) 19 10 4. Cankarjeva (75-117) 77 40 5. Tišinska (1-31) 48 20 6. Cvetna 87 31 7. Generala Maistra 86 30 8. Kajuhova 131 16 9. Prvomajska 69 21 10. Prekmurske čete 60 21 11. Kroška 274 110 12. Zorana Velnarja 196 65 13. Matija Gubca 141 53 14. Jakobovo nas. 321 100 SKUPAJ 1.630 559" PARTIZAN 1. Cankarjeva (1-73/a) 123 40 2. Tomšičeva (1-29) 53 23 3. Juša Kramarja (6-28,1-29) 26,43 13,17 4. Mala nova 55 19 5. Finžgarjeva 115 32 6. Čopova 109 35 7. Vegova 18 8 8. Bakovska 24 12 9. Ivanocyjevo nas. 93 32 10. Trstenjakova (11-75,2-66) 88,110 36, 42 11. Sončna 22 7 12. Mladinska (5-47,20-62) 65,89 26,30 13. Rožno nas. 168 64 14. Ivana Regenta 114 38 15. Daneta Šumenjaka 58 26 16. Otona Župančiča 47 19 17. Štefana Kuharja 28 10 18. Talanyijeva 36 15 19. Žitna 65 27 20. Južna 42 13 21. Mirna 45 16 22. Dijaška 36 10 23. Polje 20 6 24. Zofke Kvedrove 26 11 25. Slave Klavore 35 11 26. Vinka Megle 33 8 27. Vrtnarska 44 15 28. Panonska (par. št.) 29. Miizge 5 2 SKUPAJ 1.835 663 a) Skupaj prebivalcev 13.781 b) Skupaj gospodinjstev 5.211 12 GOSPODARSTVO ŽELITE POSTATI PODJETNIK? Odločitev, da postanete podjetnik, je odvisna od vaše podjetniške ideje in možnosti za opravljanje določene dejavnosti, ustanovitvenega kapitala, poslovnega prostora, trga, znanja, predpisov in pridobitev ustreznih dokumentov. Pri vsem tem se pojavljajo različna vprašanja. Nekaj odgovorov boste našli v tem članku. Statusne oblike Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93) določa temelje na področju statusne oblike organiziranosti. Tako zakon omogoča: - gospodarske družbe - samostojnega podjetnika posameznika. Samostojni podjetnik posameznik (s. p.) je fizična oseba, ki odgovarja z vsem svojim premoženjem, ustanovitveni kapital ni potreben, registracija in nadzor potekata na davčni upravi. Vodenje poslovnih knjig je enostavnejše. Gospodarske družbe se lahko organizirajo v eni izmed naslednjih oblik: - kapitalske družbe d.o.o, (družba z omejeno odgovornostjo) d.d. (delniška družba) k.d.d. (komanditna delniška družba) — osebne družbe, ki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem družbenikov: d.n.o. (družba z neomejeno odgovornostjo) k. d. (komanditna družba) tiha družba Za vse gospodarske družbe je značilno, da imajo zahtevnejši postopek registracije, potreben je ustanovitveni kapital, ustanovitvena pogodba, plačilni promet poteka prek Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, obvezno se vodi dvostavno knjigovodstvo. Postopek registracije gospodarske družbe bo predstavljen v naslednji številki Soboških novin. POSTOPEK REGISTRACIJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA SAMOSTOJNI PODJETNIK postopek registracije se prične na upravni enoti, kjer bo imel podjetnik poslovni sedež (tam, kjer so poslovni prostori oz. če le-ti niso potrebni, pa tam, kjer je stalno prebivališče podjetnika) UPRAVNA ENOTA vloga (naziv, sedež firme, dejavnost) pogoji: tehnični, sanitarni, zdravstveni, notranje in zunanje površine, uporabno dovoljenje, strokovna usposobljenost; za gostinske obrate še odločba o obratovalnem času (izda UE), za prodajalne pa je potrebna odločba o delovnem času (izda občina, kjer je lokal) ugotovitvena odločba o izpolnjevanju minimalnih pogojev za pridobitno dejavnost (izda Upravna enota -Oddelek za gospodarstvo ter ekonomske odnose in razvoj) neobrtna dejavnost DURS, Davčni urad Izpostava M.Sobota priglasitev -------- (5 x obrazec 0,60 -priglasitveni list; obrazec 0,61 za overitev podpisa; ugotovitvena odločba upravne enote in odločba območne obrtne zbornice za obrtne in obrti podobne dejavnosti oz. domačo in umetno obrt) priglasitveni list priglasitveni list redno poslovanje ► OBMOCNA OBRTNA ZBORNICA reprezentativno obrtno dovoljenje OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA vloga za izdajo odločbe in obrtnega dovoljenja -osnovni podatki o vlagatelju, dejavnosti, nosilcu in priložene listine o izpolnjevanju pogojev (državljanstvo, ugotovitvena odločba, spričevalo o šolski izobrazbi, potrdilo o preizkusu strokovne usposobljenosti, delovne izkušnje, dokazilo o plačilu stroškov) obrtna dejavnost (A lista) obrti podobna dejavnost (B lista) domača in umetna obrt (Obrtni zakon - Ur.l. RS št. 50/94; Lista A, Lista B -Ur.l. RS št. 76/94) redno poslovanje odločba o obrtnem dovoljenju Postopek se prične na upravni enoti, kjer bo imel poslovni sedež (tam, kjer so poslovni prostori, oz. če le ti niso potrebni tam, kjer je stalno prebivališče podjetnika ali kjer bo imel administrativni sedež). UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA Kardoševa 2 9000 Murska Sobota Uradne ure: ponedeljek, torek, četrtek od 7. do 15. ure sreda od 7. do 16. ure petek od 7. do 14. ure Vlogi za izdajo ugotovitvene odločbe o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti je potrebno priložiti: - dokaz o strokovni izobrazbi za zahtevano opravljanje dejavnosti (overjena kopija) za prosilca ali za delavca, — dokaz o pravici uporabe poslovnega prostora oziroma lastništvu poslovnega prostora: a) najemna pogodba za poslovni prostor z overjenim podpisom najemodajalca, če prosilec ni lastnik, oziroma soglasje lastnikov, če je več lastnikov ali zemljiškoknjižni izpisek ali kupoprodajna pogodba b) kupoprodajna pogodba ali zemljiškoknjižni izpisek ali najemna pogodba in za opravljanje pisarniške dejavnosti v delu stanovanja, fotokopija odločbe o dovolitvi opravljanja dejavnosti v stanovanju (izda UE Murska Sobota, Oddelek za okolje in prostor, II. Vhod, 1. nadstropje) • izkaz o opravljenem izpitu iz varstva pri delu (velja 2 leti), ni potreben za pisarniške dejavnosti (Ljudska univerza, Murska Sobota) GOSPODARSTVO 13 - izkaz o zdravstveni sposobnosti (kadar je to določeno z zakonom; izda ga dispanzer za medicino dela v zdravstvenih domovih ali zasebni zdravniki) in živilski pregled za dejavnosti živilske in gostinske stroke ter za kozmetično, pedikersko in frizersko dejavnost, - potrdilo o opravljenem tečaju iz higienskega minimuma (kadar je to določeno z zakonom za dejavnost živilske in gostinske stroke); izda Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Arhitekta Novaka; prijava za tečaj se pošlje pisno in mora vsebovati: ime in priimek, datum rojstva, naslov bivališča, zaposlitev, naziv in naslov sedeža pravne osebe, seznam zaposlenih v firmi z osebnimi podatki; - uporabno dovoljenje za poslovni prostor, objekt (oz. dokument, ki ga lahko nadomesti) za vse novo zgrajene objekte, gostinske obrate, trgovine, delavnice, ki so moteče za okolico - vzdrževanje in popravila motornih vozil, galvanizerstvo, livarstvo, tiskarstvo,... in v primeru, ko so potrebni večji posegi, zaradi katerih je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje ali pa se spreminja namembnost kmetijskega poslopja (izda ga UE Murska Sobota, Oddelek za okolje in prostor) — izjava o zaposlitvi delavca, če prosilec nima ustrezne izobrazbe in izjava delavca, da se bo zaposlil, - upravni kolek Vloga z navedeno dokumentacijo se naslovi na UE, Oddelek za gospodarstvo ter ekonomske odnose in razvoj ter odda na vložišču UE Murska Sobota (pritličje). Štefan CIGAN DAVČNI URAD RS, DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA, IZPOSTAVA MURSKA SOBOTA Kardoševa 2 9000 Murska Sobota Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00, sreda od 7.00 do 16.00, petek od 7.00 do 14.00 Stranke sprejemajo ob uradnih dnevih. Uradni dnevi so ponedeljek, sreda in petek. Priglasitev obrtne dejavnosti (lista A) in obrti podobne dejavnosti (lista B): - vpis v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov - priglasitveni list (obt. 0.60) v 5 izvodih (dobi se v knjigarni), obrazec mora biti čitljivo izpolnjen in v originalu podpisan - overjeni podpisi oseb, pooblaščenih za zastopanje (obr. 0.61) v 5 izvodih, en izvod pa mora overiti notar - ugotovitvena odločba o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti (izda Upravna enota Murska Sobota, oddelek za gospodarstvo) - odločba o obrtnem dovoljenju (izda Območna obrtna zbornica Murska Sobota) - dokazilo o plačilu upravne takse (upravni koleki) Priglasitev neobrtnih dejavnosti: - vpis v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov - priglasitveni list (obr. 0.60) v 5 izvodih (dobi se v knjigarni), obrazec mora biti čitljivo izpolnjen v originalu podpisan - overjeni podpisi oseb, pooblaščenih za zastopanje (obr. 0.61) v 5 izvodih, en izvod pa mora overiti notar - ugotovitvena odločba o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti (izda Upravna enota Murska Sobota, oddelek za gospodarstvo) - dokazilo o plačilu upravne takse (upravni koleki) Priglasitev dejavnosti domače in umetne obrti: - vpis v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov - priglasitveni list (obr. 0.60) v 5 izvodih (dobi se v knjigarni), obrazec mora biti čitljivo izpolnjen in v originalu podpisan - overjeni podpisi oseb, pooblaščenih za zastopanje (obr. 0.61) v 5 iz- vodih, en izvod pa mora overiti notar - odločba o obrtnem dovoljenju (izda Območna obrtna zbornica Murska Sobota) - dokazilo o plačilu upravne takse (upravni koleki) DURS potrdi priglasitveni list v 8 dneh od vloženega zahtevka. Datum vpisa je lahko po pravnomočnosti odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Območna obrtna zbornica Murska Sobota izda na podlagi priglasitve-nega lista, obrtno dovoljenje za obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti in dejavnosti domače in umetne obrti. S priglasitvenim listom in obrtnim dovoljenjem se lahko naroči žig in nato odpre žiro račun pri željeni banki. OBRTNA ZBORNICA MURSKA SOBOTA Slovenska 11 9000 M. Sobota Uradne ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 7. do 15. ure Obrtna dejavnost - list A in obrti podobna dejavnost - list B (Uradni list RS, št. 76/94) Vlogi za izdajo obrtnega dovoljenja (samo za dejavnost iz liste A in B) je potrebno priložiti: - kopijo potrdila o državljanstvu - soglasje Ministrstva za gospodarske dejavnosti za tujo fizično osebo (Navedeno ministrstvo izda soglasje tuji fizični in pravni osebi, če fizična oseba ali zastopnik pravne osebe predloži dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji in potr- dilo o opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika. Nato obe dokazili z vlogo za izdajo soglasja pošlje na Urad Republike Slovenije za obrt pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5/II, 1000 Ljubljana - dokazilo o strokovni usposobljenosti: - overjeno kopijo spričevala o šolski izobrazbi in overjeno kopijo delovne knjižice iz katere je razvidno, da ima nosilec najmanj tri leta delovne prakse (za nosilce obrtne dejavnosti lista A) oz. overjena kopija spričevala o šolski izobrazbi ali overjena kopija potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za nosilce obrti podobne dejavnosti (lista B) Informacije o preizkusu znanja in prijavo dobi stranka pri Območ- ni obrtni zbornici Murska Sobota. Ce oseba, ki želi opravljati obrtno ali obrti podobno dejavnost, ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, lahko zaposli delavca, ki izpolnjuje navedeni pogoj. Enako velja v primeru neizpolnjevanja pogoja o delovni praksi pri obrtnih dejavnostih. V tem primeru stranka kot prilogo priloži delavčevo spričevalo in delovno knjižico in podpiše izjavo, da bo delavca takoj, ko bo priglašen kot samostojni podjetnik posameznik, zaposlila in o tem obvestila območno obrtno zbornico z ustreznim dokumentom), - ugotovitveno odločno o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti, - dokazilo o plačilu nadomestila stroškov postopka, - dokazilo o pridobljeni licenci za prevoznike, za katere se le ta zahteva Domača in umetna obrt Vlogi za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje domače ali umetne obrti je treba priložiti: - kopijo potrdila o državljanstvu, - original ali overjena kopija mnenja Obrtne zbornice Slovenije, ali je izdelek štet za predmet domače ali umetne obrti (izdelek oceni Komisija za preverjanje izdelkov domače in umetne obrti v Ljubljani, Celovška 71, tel. 061 15 93 241, g. Lesničar), - soglasje Ministrstva za gospodarske dejavnosti za tujo fizično osebo, - dokazilo o plačilu nadomestila stroškov postopka 14 URADNI OBJAVE - KMETIJSTVO MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Na podlagi 14., 16. in 23. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS št. 28/95) in 1. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe hrane iz proračuna v Mestni občini Murska Sobota je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 16. 6. 1997 sprejel SKLEP o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 1997 1. člen POLJEDELSTVO A) Jesenska setev Za jesensko setev se na področju poljedelstva uvede regresiranje nakupa priznanih sort pšenice, rži in ječmena. Višina regresa: predvidena količina višina regresa površina • fizične osebe 500 ha 180.000 kg 12 SIT/kg • pravne osebe 350 ha 115.000 kg 3 SIT/kg Upravičenci do regresa so fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem oz. sedežem v Mestni občini Murska Sobota. Regres lahko uveljavljajo le za kmetijske površine na območju mestne občine. Upravičenci uveljavljajo regres pri registriranih trgovskih organizacijah za prodajo semena, ki opravljajo to dejavnost na območju Mestne občine Murska Sobota. Zadnji rok za oddajo vlog je 30.11.97. Trgovske organizacije za prodajo semena so koristnikom regresa (kupcem) dolžne izstaviti račun in hkrati voditi seznam koristnikov regresa, v katerega vpišejo: ime in priimek koristnika regresa, prebivališče, vrsto ter količino nakupa semen, koristnik regresa pa je nakup dolžan potrditi s podpisom v seznam. Trgovske organizacije bodo sredstva regresa prejela po predložitvi seznamov koristnikov regresa. V izjemnih primerih, če je bil nakup opravljen pred sprejetjem regresa, lahko uveljavljajo regres tudi posamezni upravičenci. B) Regresiranje apnenja tal Višina regresa za apnenec in satoracijski mulj: predvidena , višina regresa površina Količina apnenec satoracijski mulj • za fizične osebe ca 150 ha 3 t ali 6 t 3 SIT/kg 0.70 SIT/kg • za pravne osebe ca 100 ha 3 t ali 6 t 3 SIT/kg 0.70 SIT/kg Regres za apnenje tal se uveljavlja na enak način, kot je navedeno pod točko A. V izjemnih primerih, če je bil nakup opravljen pred sprejetjem regresa, lahko uveljavljajo regres tudi posamezni upravičenci. Zadnji rok za oddajo vlog je 31.12.1997. C) Zelenjadarstvo Za pospeševanje zelenjadarstva in oskrbo mestne občine z doma pridelano zelenjavo se regresira nabava sadik. Po posameznih vrstah sadik je vrednost regresa sledeča: minimalna maksimalna „ količina (kom) količina (kom) regres/kom. paprika 16.000 48.000 5 SIT paradižnik 4.000 38.000 5 SIT cvetača 23.000 70.000 4 SIT solata, endivija 30.000 100.000 2 SIT radie 20.000 60.000 3 SIT zelje 16.000 80.000 3 SIT kumare (seme) 0.40 kg 2 kg 20 % cene Za tiste, ki sadike pridelujejo doma, se regresira nabavna cena semena v višini 20 %. Ce pridelovalec prideluje več vrst zelenjave, mora biti minimalna količina sadik 40.000 komadov. Potrdilo o tem izda terenski svetovalec. V primeru prevelike oziroma premajhne vrednosti prispelih vlog se zgornja meja temu primerno zviša oziroma zniža. Upravičenci do regresa morajo izpolnjevati sledeče pogoje: - stalno bivališče ali sedež firme v Mestni občini Murska Sobota - zemljišče v Mestni občini Murska Sobota - dokazilo o nakupu, ki mora vsebovati osebne podatke kupca - kupoprodajno pogodbo z trgovino oz. stojnico na mestni tržnici v Murski Soboti - upoštevanje zakonskih predpisov (vodenje evidence o škropljenju in gnojenju) - potrdilo terenskega svetovalca o ustrezni kvaliteti kupljenega semena (za tiste, ki sadike pridelujejo doma) Regres se uveljavlja na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri mestni upravi. Zadnji rok za oddajo vlog je 15.09.97. Č) Strniščni posevki S ciljem izboljšanja rodovitnosti tal in kolobarja, povečanja vsebnosti humusa, ozelenitve površin in preprečevanja izpiranja nitratov v podtalnico se regresira nabava semena za strniščne posevke. Vrednost regresa po posameznih vrstah strniščnih posevkov je sledeča: vrsta strniščnega posevka pravne osebe (SIT/kg) fizične osebe (SIT/kg) ajda 43 174 facelija 65 260 oljna redkev 49 196 ohrovt - ogrščica 38 152 ljuljka angleška 62 248 ljuljka mnogocvetna 47 190 landsberška zmes 57 228 inkarnatka 70 280 Upravičenci do regresa so fizične in pravne osebe z stalnim bivališčem oz. sedežem in kmetijskim zemljiščem v mestni občini. Regres uveljavljajo trgovske organizacije na podlagi dokumentacije, ki mora vsebovati: - osebne podatke kupca (ime, priimek in naslov kupca) - podpis kupca - vrsto, količino in vrednost nakupa. Zadnji rok za oddajo vlog na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri mestni občini Murska Sobota je 15. 09. 1997. URADNE OBJAVE - KMETIJSTVO 15 2. člen ŽIVINOREJA A) Govedoreja - Pokrivanje stroškov zdravljenja mastitisa Stroški zdravljenja kroničnega mastitisa na območju Mestne občine Murska Sobota v letu 1997 se sofinancirajo v celotni vrednosti. Stroški zdravljenja kroničnega mastitisa zajemajo stroške: vzorčenja, zdravljenja in laboratorijskih preiskav. Povrnitev stroškov zdravljenja uveljavlja Veterinarski zavod Murska Sobota na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota, na podlagi računa in mesečnega poročila o opravljenem delu. B) Regresiranje nakupa plemenskih telic in krav molznic: vrednost regresa (SIT) obnova iz lastne črede 30.000 nakup 40.000 Regres pripada za : Plemenske krave - prvesnice in breje telice ki: - so vključene v A kontrolo prireje mleka ali mesa in so potomke krav iz A kontrole - so po telitvi najmanj 100 dni v kontroli mlečnosti - so znanega porekla: potomke krav iz A kontrole in imajo znanega očeta - jih je območna selekcijska služba, v skladu z merili za oceno po selekcijskem programu za kombinirane in mesne pasme ocenila kot primerne za rejo. Rok za vložitev zahtevka na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do izkoriščenja sredstev, oziroma najpozneje do 15.12.97. Med upravičencem do regresa za obnovo iz lastne črede in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba v kateri je določeno, da upravičenec predmeta regresa ne sme odtujiti vsaj 3 leta. Ce ga zamenja, pa ni ponovno upravičen do regresa. Zahtevek mora vsebovati: - seznam živali, ločeno za obnovo iz lastne črede ali za nakup, potrjen s strani območne selekcijske službe - zaporedno številko ocenjevalnega zapisnika območne selekcijske službe - kopijo računa z natančnim naslovom kupca in prodajalca B) Prašičereja Za spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali za izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev se regresira nabavna cena v sledeči višini: vrednost regresa/kom. merjasci 10.000 SIT breje plemenske mladice 8.000 SIT nebreje plemenske mladice 5.000 SIT Upravičenci so fizične osebe s stalnim bivališčem in dejavnostjo na območju Mestne občine Murska Sobota, Pogoji za pridobitev sredstev: - vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih - dokument o izpolnjevanju pogojev iz prve alineje izda Živinorejsko veterinarski zavod Vloge za uveljavljanje regresa se morajo vložiti najpozneje do 15.12.97 na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota in morajo vsebovati: - potrdilo o stalnem bivališču upravičenca - dokazilo o nakupu z naslovom prodajalca in kupca - potrdilo o ustreznosti kupljenega plemenskega materiala v skladu z pogoji za pridobitev sredstev. Drobnica S ciljem pospeševanja razvoja dopolnilnih dejavnosti in pospeševanja reje drobnice v za to primernih območjih se uvede regres za nabavo kvalitetnega plemenskega materiala ovac in koz. Regres se uvede v sledeči višini: vrednost regresa/kom. samci 10.000 SIT samice 7.000 SIT Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. Pogoji za pridobitev sredstev: - vlagatelji so upravičeni do regresa za kupljene živali, ki pa morajo biti oštevilčene in morajo izhajati iz kontroliranih tropov - plemenske samice smejo biti stare največ tri leta, iz programa genske banke pa smejo biti tudi starejše - plemenjaki morajo biti znanega porekla in sicer: - plemenjaki vzrejeni na testni postaji v Logatcu, pregledani in potrjeni s strani republiške komisije za licenciranje - plemenjaki, vzrejeni pri drugih rejcih, pa potrdilo komisije na upravni enoti, v skladu s 13. členom zakona o ukrepih v živinoreji Minimalni nakup za začetnike mora biti: - 1 samec in osem samic Za nabavo posameznih živali mora upravičenec dokazati, da že razpolaga z velikostjo osnovne črede iz prejšnjega odstavka. Upravičenec ne sme zmanjšati staleža živali najmanj pet let. Zahtevek za regres mora vsebovati: - podatke o stalnem bivališču - dokazilo o lastništvu zemljišča ali pa notarsko overjeno najemno pogodbo (za najmanj pet let) o zemljišču, kjer se vrši gojenje drobnice, če gojenje ne poteka na območju Mestne občine Murska Sobota. - potrdila o ustreznosti živali v skladu s pogoji za pridobitev sredstev. Rok za vložitev vlog na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota je do izkoriščenosti razpisanih sredstev ali najpozneje do 15.11.97. 3. člen D) Regresiranje kemične analize vzorcev zemlje in krme Vsi vzorci se sofinancirajo v višini 50 % vrednosti opravljene analize. Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem in zemljiščem na območju Mestne občine Murska Sobota. Upravičenci uveljavljajo regres pri ŽVZ. Zadnji rok za oddajo vlog je 19.12.1997. 4. člen E) Sofinanciranje delovanja društev Za sofinanciranje delovanja društev s sedežem na območju Mestne občine Murska Sobota se v letu 1997 okvirno nameni 2.000.000 SIT. 5. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja v mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota. Pripravil: Predlagatelj: Oddelek za gospodarske Odbor za kmetijstvo in prehrano in negospodarske dejavnosti predsednik odbora Jože Meolic, l.r. 16 EKOLOGIJA EKOLOŠKI KOTIČEK V okviru Mestne občine deluje tudi Komisija za varstvo okolja pri županu mestne občine Murska Sobota. Komisija je imela v letu 1996 šest sej. V tem času se je ukvarjala z vprašanji: divja odlagališča, kontrola zraka, energetsko varčevanje, urejenost parka, otroških igrišč, pločnikov, parkirišč, stanovanjskih blokov ... Komisija je tudi odobrila sofinanciranje treh raziskovalnih nalog. V letu 1997 bodo nadaljevani projekti: kontrola zraka v Murski Soboti, energetsko varčevanje, razpisane bodo raziskovalne naloge, opozarjanje in predlogi za izboljšave v ekologiji v mestni občini Murska Sobota. Vsi, ki imate kakšen predlog ali opozorilo s področja ekološke problematike v mestni občini, jih pošljite na naslov: Mestna občina M.Sobota, komisiji za varstvo okolja pri županu mestne občine. DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA POMURJA V letu 1997 praznuje Društvo za varstvo okolja Pomurja 25-letnico delovanja. Tudi letos si je društvo zadalo obsežen program dela. 1. Skrb za ekološko vzgojo in osveščanje prebivalstva. 2. Spremljanje onesnaženja zraka, vode. 3. Odpadki. 4. Varovanje kmetijskih zemljišč. 5. Energija in varčevanje. 6. Krajinski naravni parki. 7. Zasaditev brežin Kučnice. 8. Štetje štorkelj. Kljub obsežnemu programu dela društvo upa, da bo izpolnilo svoj program, saj ima največ članov med vsemi društvi za okolje v Sloveniji. KRONOLOGIJA IN STROŠKOVNIK VSEH OČIŠČEVALNIH AKCIJ Očiščevalne akcije - sanacije »divjih« odlagališč so potekale v mesecu aprilu pod skupnim nazivom Naša občina -čista občina. V okviru te akcije so bila sanirana »divja« odlagališča: Pušča (Pušča I. in Pušča II) Krog (več odlagališč) Bakovci (več odlagališč) Markišavci Rakičan Černelavci Murska Sobota (pri Agroservisu, več odlagališč ob kanalu) Dela so bila izvedena v vrednosti 3.780.000,00 SIT in so bila plačana iz proračuna občine. Istočasno so potekale očiščevalne akcije po krajevnih skupnostih in sicer: KS Krog 5/4-1997 KS Bakovci 12/4-1997 KS Černelavci 19/4-1997 KS Nemčavci 19/4-1997 KS Markišavci 26/4-1997 KS Rakičan 26/4-1997 Za potrebe teh akcij so bili po vseh krajevnih skupnostih nameščeni kontejnerji, vodstva krajevnih skupnosti so brezplačno prevzeli PVC vrečke na podjetju Saubermacher & Komunala, v katere so lahko udeleženci akcij pobirali odpadke. Kontejnerske odvoze je plačala občina iz proračuna v višini 306.000,00 SIT. - Izvedena akcija zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov, ki je prav tako potekala na območju celotne občine v mesecu aprilu in je stala 829.374,00 SIT. Podobna akcija bo še ena in sicer jeseni. Izvedena akcija zbiranja in odvoza posebnih odpadkov, je obremenila proračun za 243.000,00 SIT, še ena takšna pa bo jeseni. Odpeljanih je bilo nad 80 zapuščenih avtomobilov z območja celotne občine. Akcije je vodila Mestna občina Murska Sobota v sodelovanju s podjetjem Saubermacher & Komunala in Turističnim društvom Murska Sobota. Vse akcije so bile napovedane preko medijev (Pomurski val, Kanal 10, Studio AS) in s posebnimi letaki, ki so bili razdeljeni vsem gospodinjstvom. Po končanih akcijah deluje Mestna občina Murska Sobota preventivno: a) preko delavcev javnih del, b) v izdelavi so table za prepovedano odlaganje, ki bodo nameščene na vseh saniranih lokacijah, c) s samonadzorom, ki ga izvajajo osveščeni občani v sodelovanju z vodstvi krajevnih skupnosti. Bogomir ROLA EKOLOGIJA 17 BAKOVSKA GRABA V TREH SLIKAH IN ČIŠČENJE OKOLICE Divje odlagališče pri tako imenovani Bakovski grabi je bilo 19. aprila 1997 takšno - polno smeti. Kosovne odpadke so v skupni čistilni akciji Saubermacher - Komunale in Turističnega društva Murska Sobota odpeljali, smeti pa zasipali, kar je razvidno iz spodnje fotografije. Tako podobo je dajala Bakovska graba 24. maja in lahko bi postala mesto oddiha v zelenem ob vodi, če je ne bi ponovno zasipali. Tokrat ne le z gradbenim materialom, ampak tudi drugimi odpadki, o čemer priča tretja slika, ki je nastala prav na svetovni dan varstva okolja, 5. junija. Komentar ni potreben, ker so kronološko predstavljene fotografije zgovorne že same po sebi. Dokumentirajo odnos do narave in dokazujejo kako nespameten je človek, ki si zastruplja okolje in ne dojema tistega, kar je bil moto letošnjega dneva varstva okolja: Za življenje na zemlji. Ne zaveda se, da pravzaprav škodi sebi in svojim potomcem in ko iz svojega dvorišča ali gradbišča vozi tja, kamor ne bi smel. Ali pa si morda misli, da pač svoje smeti lahko vozi drugim pred prag. Ne sicer dobesedno, toda skrajno nespametno početje potem rezultira v onesnaženosti voda in vsega kar nas obdaja, planet na katerem živimo pa je z nami vred ogrožen. Količina 1340 kubikov smeti oziroma za 400 ton kosovnih odpadkov ter ostalega, kar je podjetje Saubermacher - Komunala zbralo v pomladni čistilni akciji na območju mestne občine, je sicer veliko. Malo pa pomeni, če gre le za enkratne akcije, kakršna je bila omenjena v sodelovanju s turističnim društvom Murska Sobota, brez osveščenosti vseh. Torej ne le tistih, ki pobirajo, ampak onih, ki bi jih že v najzgodnejših letih bilo treba naučiti, da ne mečejo smeti naokoli. Saj je za šolarje na primer nespodbudno, da v okviru tako imenovanega družbenokoristnega dela pobirajo smeti za drugimi; niti doma niti v šoli pa se niso naučili, da jih pravzaprav ni lepo puščati naokoli. Res je, da je bila prav Murska Sobota med prvimi s kosovnim odbiranjem in je podjetje Saubermacher - Komunala prejelo ISO standard za gospodarno ravnanje z njimi, toda na področju starševske in pedagoške vzgoje je bilo očitno še premalo narejenega. Ne le, kadar čez našo ravnico zapiha veter, tudi sicer je še preveč smeti naokoli in vsaj tako kot pobirati, je ljudi potrebno naučiti, da jih ne mečejo naokoli in onesnažujejo okolja. Najbolj klavrna je namreč podoba takrat, ko listje ne zakrije vsega, kar je onečedil človek. Posebno skrb pa je potrebno nameniti posebnim odpadkom. Po gospodinjstvih so jih v minuli akciji Naše mesto - čisto mesto zbrali za 748 kilogramov, pri sanaciji divjih odlagališč pa se vključujejo tudi krajevne skupnosti. Upajmo, da jih bo v bodoče vse manj in da bo 3 milijone proračunskih sredstev v ta namen dobro naloženih, in da bo fotografij kakršne objavljamo vse manj. Pa ne zato, da bi mižali ob videnem - ne, zato, ker je čas, da se pričnemo zavedati škode, ki si jo delamo z onesnaževanjem okolja, v katerem živimo. ETAPNO DOGRAJEVANJE ČISTILNE NAPRAVE Delati so pričeli lani in najprej zgradili zadrževalni bazen za odpadne vode iz kanalizacije, ki ob večjih nalivih preplavlja mestne ulice. Zmontirali so dodatne črpalke, da bo prečiščena in razredčena voda lahko odtekla v strugo Ledave. Še letos je predvidena tudi gradnja za dehidracijo blata, ki ostaja pri čiščenju odpadne vode. Na Komunali pa razmišljajo o možnosti gospodarnega izkoriščanja odpadnega blata za pridobitev bioplina. Čistilna naprava je bila zgrajena 1970. leta in je bila v časih velikih predelovalnih zmogljivosti živilske industrije (ABC Pomurke in Agromerkurja) skoraj premajhna, zato so razmišljali o gradnji nove z večjo zmogljivostjo. Po osamosvojitvi Slovenije in izgubi južnih trgov ter prilagajanju proizvodnje prodaji pa so se zaradi občutnega zmanjšanja v predelovalnih obratih in klavnici strokovnjaki odločili le za posodobitev in povečanje zmogljivosti obstoječega objekta. Zaradi izjemno majhnega pretoka vode v Ledavi in mestni kanalizaciji v sušnem obdobju je poseg strokovno zelo zahteven, saj je potrebno povečati zmogljivost črpališča in zgraditi transformator. Do prihodnjega tisočletja pa naj bi prenovili tudi oksidacijski bazen in laguno za odpadne vode. Ob tridesetodstotni udeležbi države je lani mestna občina za gradnjo čistilne naprave porabila 200 milijonov tolarjev, letos pa je v predlogu občinskega proračuna zanjo in kanalizacijo mesta 172.700.000 tolarjev. Med višjimi postavkami za naložbe v letošnjem proračunu mestne občine je gradnja čistilne naprave in kanalizacije v Murski Soboti. Pri soboški čistilni napravi gre za etapno gradnjo, njena posodobitev pa bo stala od 550 do 650 milijonov tolarjev, kar pomeni, da ie to največja naložba do leta 2000. 18 TURIZEM MURSKA SOBOTA Dobrodošli Welcome Willkommen TURISTIČNO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA PREDSTAVITEV DRUŠTVA Turistično društvo Murska Sobota deluje na območju mesta že več let. Društvo bo delovalo prostovoljno in ljubiteljsko. K delu društva želimo pritegniti oziroma povabiti večje število meščanov Murske Sobote ter turističnih in gostinskih delavcev, ki bodo s svojimi predlogi in novimi idejami dajali pobude za še učinkovitejše delo. OBČNI ZBOR Redni letni občni zbor smo imeli 19. maja v hotelu Diana. Občni zbor je potrdil Poročilo o dejavnosti ter Poročilo o delu društva v letu 1996, Program dela in Finančni načrt za leto 1997. Na podlagi Zakona o društvih je občni zbor sprejel sklep o uskladitvi temeljnega akta Turističnega društva z Zakonom o društvih in sprejel nova PRAVILA. Ta opredeljujejo splošne določbe, namen in cilje društva, članstvo, organe društva, materialno in finančno poslovanje društva ter prenehanje društva. Občni zbor je potrdil razrešitev s funkcije predsednika društva Andreja Gerenčerja. Dolgoletni predsednik društva je za razrešnico zaprosil zaradi premnogih obveznosti v Ljubljani. Tako je občni zbor na javnih volitvah soglasno izvolil novega predsednika Antona Slavica. AKTIVNOSTI V LETU 1997 Sodelovali bomo pri vseslovenski akciji Pomladno urejanje in očiščenje okolja, ki ima za cilj urejeno in čisto okolje, angažiran odnos človeka do družbe in okolja, dvig ekološke zavesti, povezovanja turizma in naravne dediščine. Pomladno urejanje okolja je sestavni del celotnega projekta Moja dežela -lepa, urejena in čista, ki se izvaja vse leto, v tem okviru pa poteka tudi tekmovanje za najbolj urejeni kraj v Sloveniji. Prvi del te akcije - pomladno očiščevalno akcijo smo organizirali v sodelovanju z mestno občino ter podjetjem Saubermacher Komunala. Očistili so vsa divja odlagališča v mestni občini, naše društvo pa je financiralo odvoz kosovnih odpadkov v mestu. V središču mesta - v Slovenski ulici bomo ureditili TURISTIČNO INFORMATIVNO PISARNO, kjer bodo obiskovalci lahko dobili informacije o naši turistični ponudbi in spremljevalni servisni dejavnosti, ki jih iščejo turisti, možnosti organiziranih ogledov mesta, prav tako pa tudi informacije o turističnem in kulturnem utripu v mestu. Želimo, da bi to postal informacijski center za širše, ne le območje mesta. S sodobno računalniško opremo in ob sodelovanju s turističnimi delavci bi lahko usklajevali organizacijo različnih prireditev, tako da ne bi bilo več večjih prireditev v enem dnevu. Za obnovo obstoječega kioska (pred Agrotehniko), kjer želimo urediti to pisarno, bomo poskušali pridobiti sredstva iz proračuna, za opremo in druge stroške za usposobitev pisarne pa bomo zagotovili lastna sredstva. Društvo bo v okviru PTZ sodelovalo z drugimi TD iz regije pri predavanjih ter reševanju skupnih problemov. S tem sodelovanjem bomo svoje aktivnosti še bolj usmerjali v celovite analize turistične ponudbe kraja oz. regije in v dajanje pobud za razvoj dodatne turistične ponudbe v kraju. Sodelovali bomo na prireditvah, natečajih, akcijah, tekmovanjih, sejmih ter skupnih promocijskih nastopih, ki jih bosta organizirala Pomurska turistična zveza in Turistična zveza Slovenije. Vključevali se bomo pri organizaciji in usklajevanju turističnih prireditev v mestu in se ob tem zavzemali za kakovost gostinskih ter drugih spremljevalnih dejavnostih. K aktivnostim bomo pritegnili turistične podmladke z osnovnih šol, jim delno denarno pomagali in skupaj s PTZ sodelovali pri njihovem izobraževanju. Ob vpadnicah v mesto Murska Sobota bomo postavili pozdravne table, ki bodo turiste in obiskovalce že na obronku mesta sprejele z dobrodošlico. PRIREDITVE Soboški dnevi 97 od 25. do 29. 6. v soboškem parku Trezino senje 15. oktobra in Miklošovo senje 6. decembra. Božično-novoletni sejem v decembru s ponudbo božično-novoletnih daril. Silvestrovanje v mestu 31. decembra -po nekajletnem premoru želimo letos spet organizirati silvestrovanje meščanov na prostem. Darja PINTARIČ SOBOŠKO POKOPALIŠČE 19 MESTO POKOPOV Pokopališče je kraj, ki mu namenjamo posebno pozornost, je kraj, za katerega želimo, da bi bil nekoliko drugačen od drugega sveta; predvsem naj bi bil lepo urejen, ta urejenost pa naj bi odsevala na celotnem pokopališkem prostoru. Soboško pokopališče ni tako, kot si želimo, niti nima objektov primernih, dostojnih njegovemu namenu, zato smo pripravili program ureditve pokopališča in po njem tudi pričeli urejati stari del. Zelo nujno je čimprej pričeti tudi z deli na južnem delu dela obsoječega pokopališča na prostoru, ki je namenjen za širitev. Nov del pokopališča bo nekoliko drugače urejen, glavna razlika bo v ureditvi grobnih polj, poseben prostor bo namenjen tudi za žarne pokope. Največji problem pri zastavljeni nalogi je denar - saj ga ni dovolj. Zadnji samoprispevek ni bil izglasovan, prav ureditev pokopališča pa je predstavljala osrednjo točko programa tega samoprispevka. Mestnim svetnikom tako nalagamo, da zagotovijo sredstva oziroma, predvidijo vir, prek katerega bo lahko naloga uresničena. Mirko ŠABJAN Družinski in enojni grobovi se razvrščajo v iste nize grobov. Žarni grobovi tvorijo svoje nize grobov, ki se med nize ostalih grobov nameščajo po potrebi. Družinski in enojni gobovi so dolgi 2,5 m in široki 2,4 m oz. 1,2 m. Žarni grobovi so dolgi 1,2 m in široki 0,8 m. Grobovi se vrste v razmikih po 30 cm. Nizi grobov se nameščajo tako, da so zadnje strani spomenikov ene vrste ob zadnji strani spomenikov druge vrste na razdalji med vrstama 40 cm pri klasičnih grobovih in žarnih grobovih na klasičnih grobnih poljih, oziroma brez odmika pri parkovnih grobih. Za dostop do grobov se na dve strani uredi pot široka 0,8 m. Ob ograji prostora za grobove se nameščajo le klasični grobovi in sicer pravokotno na ograjo. Klasični družinski in enojni grobovi imajo enotne temelje za spomenike in enotne okvirje okoli grobov. Ostali grobovi imajo enotne podstavke za spomenike. Parkovni grobovi imajo tudi enotne označitve zaključkov grobov in prostorov za grobna obeležja in sicer iz granitnih kock ali tlakovcev velikosti 10 cm x 10 cm. Vsi zgoraj opisani enotni elementi grobov imajo pri parkovnih grobovih gornjo ploskev poravnano z nivojem terena. Dolžine spomenikov se omejijo na največ 2/3 širine groba. Ostale dimenzije spomenikov se ne omejujejo. Prostor za obeležja grobov, to je prostor katerega urejajo svojci, je na klasičnih grobnih poljih vsa površina groba. Pri družinskih in enojnih parkovnih grobovih sta dopustni dve možnosti in sicer grobna obeležja zavzemajo pas širine 70 cm vključno s spomenikom ali 2/3 širine groba in 1,40 m dolžine vključno s spomenikom. Pri parkovnih žarnih grobovih se prostor za obeležje omeji na širino groba in 1/2 dolžine groba (brez spomenika). Na klasičnih grobnih poljih se poti in ostale površine med grobovi peskajo. Na parkovnih grobnih poljih so poti in ostale površine med grobovi ter deli grobov izven obeležij travnate. RAZŠIRJENI DEL MESTNEGA POKOPALIŠČA V prvi številki Soboških novin smo vam obljubili podrobnejšo predstavitev odloka o ureditvenem načrtu za obstoječe in razširjeno pokopališče v Murski Soboti. Obstoječega poznamo, zato podrobneje o urejanju grobov na razširjenem delu pokopališča in v uvod nekaj statističnih podatkov, ki izhajajo iz zakonskega določila, da se lahko pokopališče širi ali na novo ureja le, če je omogočeno pokopavanje za naslednjih trideset let. Ce upoštevamo stopnjo rasti prebivalstva bo do leta 2020 približno 3.650 pokopov. Od tega naj bi jih trideset odstotkov opravili na obstoječem delu pokopališča, na razširjenem pa bi morali najti prostor za 2.555 grobov. V dokumentaciji je zajetih 1.307 klasičnih pokopov in 1.002 žarna, kar je skupno 2.309 pokopov. Okoli 250 pokopov pa bo mogoče opraviti v južnem delu zdajšnjega pokopališča. S pokopi v žarnih zidovih, ki so značilni za mediteranske in kraje, kjer je zemlje malo, bi lahko pridobili več prostora za klasične grobove, predvideno povečanje pokopališča pa znaša 1,07 hektarja. Razširjeni del mestnega pokopališča je zasnovan kot postopni prehod iz klasičnega v parkovni del, urejanje grobov v njem pa je naslednje: 9. člen odloka o ureditvenem načrtu pokopališča v Murski Soboti. Ureditveni načrt vključuje tudi možnost širitve vežice, ureditev vhodov na pokopališče, poslovilni prostor, žarni zid, gomile za množične pokope, parkovna in klasična grobna polja ter spremljajoče ureditve dovozne poti, razsvetljave, prostora za smeti in drugo. Funkcija sedanjega pokopališča bo ohranjena, mrliška vežica bo razširjena za dva prostora čuvanja pokojnikov do pokopa, skladišče ter sanitarije za obiskovalce in ločen severni servisni dostop v objekt; del poslovilnega prostora, ki ima sedaj le nadzidek, bo zastekljen ob straneh. V pasu ob železniški progi bo urejen dostop z Vegove ulice in smetišče za sedem zabojnikov. Parkirišče za 26 vozil in kolesarnico bodo uredili med prostorom za grobove in vrtovi stavb. Na vzhodni strani bo razširjeni del pokopališča zamejen vzporedno s Čopovo ulico za 18 metrov glede na mejo obstoječega pokopališča, na zahodni strani pa bo prostor za grobove do ožjega varovalnega pasu predvidene trase železniške proge. ŽARNI POKOPI Le okoli deset odstotkov pokopov na pokopališču v Murski Soboti je žarnih, saj se večina svojcev odloča za klasične pokope med stodvajsetimi letno. Drugo je razmerje obratno, saj tradicija ni tako prisotna kot v našem okolju. Pogled na soboško pokopališče s Panonske ulice. Zasajeno zelenje bo preraslo ograjo in spremenilo videz. 20 ŠOLSTVO NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI meni nadaljevanje tradicije izročanja knjig najboljšim in potrjuje, da je mlada generacija vredna zaupanja ter uspeh posameznikov še kako pomemben za nadaljni razvoj. Upravičeno pa je navdušenje nad številčnostjo uspešnih, saj je skoraj zmanjkalo sedežev za vse, ki so si zaslužili županov stisk roke in besed zahvale ter čestitk, ki jih je Anton Slavic izrekel ob koncu srečanja. Strokovni sodelavec za šolstvo Jože Stvarnik je podal izčrpno poročilo, ki ga v celoti objavljamo. PREGLED ODLIČNIH UČENCEV VSEH OSEM LET ŠOLANJA NA OSNOVNIH ŠOLAH MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA IN NAJUSPEŠNEJŠIH UČENCEV NA PODROČJU INTERESNIH DEJAVNOSTI V Mestni občini Murska Sobota je v šolskem letu 1996/97 na štirih osnovnih šolah (OŠ Bakovci, I., II. in III. OŠ Murska Sobota) končalo osemletno šolanje 282 učencev. Vseh 8 let je doseglo odličen uspeh 48 učencev ali 17,02 %. Veliko učencev je bilo med šolanjem aktivnih na različnih področjih interesnih dejavnosti. Za šolo in za občino so na tekmovanjih in srečanjih dosegli vidne rezultate: a) Na naravoslovno matematičnem področju so bili uspešni: - na tekmovanju iz matematike sta zlato Vegovo priznanje osvojila Samo RATNIK iz II. OŠ Murska Sobota in Simona ŠERUGA iz III. OŠ Murska Sobota; srebrno Vegovo priznanje so osvojili Matej PUHAN, Martina PRIMORAC, Nuša HORVAT, Samo RATNIK - vsi iz II. OŠ Murska Sobota. lz III. OŠ Murska Sobota pa so srebrno Vegovo priznanje prejeli: Mojca BALAŠKO, Bojana ŠKRABAN in Tina MLINARIČ; Jernej ŽILAVEC je prejel srebrno priznanje za znanje računalništva. - na mednarodnem tekmovanju v Beljaku je z raziskovalno nalogo iz kemije I. OŠ Murska Sobota ekipno zasedla 1. mesto, vodja ekipe je bila Martina SABOTIN. b) Na jezikovno-kulturnem področju so uspehe dosegli: - zlato Cankarjevo priznanje so osvojili: Katja FARKAŠ, Črtomir JUST in Katarina MOHAR - vsi so učenci I. OŠ Murska Sobota; iz III. OŠ je enako priznanje dobila Nina ZUPANČIČ, iz II. OŠ Murska Sobota Samo RATNIK in Polonca HORVAT. Iz OŠ Bakovci sta zlato Cankarjevo priznanje osvojili Katja SRAKA in Mateja JERIČ; - srebrno Cankarjevo priznanje so osvojili: Melita FARIČ in Tanja PODLESEK iz I. OŠ Murska Sobota, iz II. OŠ Murska Sobota Kristjan ŠADL, iz III. OŠ Murska Sobota: Mojca BALAŠKO, Alenka MUGERLE, Maja NOVAK in Tina MLINARIČ; Županov sprejem za odličnjake in prejemnike različnih priznanj na področju interesnih dejavnosti osnovnih šol, v veliki sejni sobi Mestne občine Murska Sobota pred koncem šolskega leta 1996/97, po- ŠOLSTVO 21 - zlato priznanje iz nemškega jezika je osvojil Matej KOLMANKO, srebrno priznanje iz angleškega jezika pa Katarina MOHAR - oba učenca I. OŠ Murska Sobota, srebrno priznanje iz nemškega jezika je osvojila Mateja ŽEKŠ, ki obiskuje III. OŠ Murska Sobota. c) Na področju družboslovnih dejavnosti so bili uspešni: - prvo mesto za raziskovalno nalogo v sklopu zgodovinskega krožka je osvojil Samo RATNIK, srebrno priznanje za raziskovalno nalogo pri istem krožku pa sta osvojili Urška LUK in Tina GRABAR, vsi so učenci II. OŠ Murska Sobota; - srebrno priznanje za raziskovalno nalogo pri turističnem krožku je osvojila Nina ŠVENDA, srebrno priznanje za raziskovalno nalogo pri zgodovinskem pa Nataša GEDER, obe učenki III. OŠ Murska Sobota; - zlato priznanje za raziskovalno nalogo v sklopu zgodovinskega krožka je dobila Jasmina VOHAR, učenka OŠ Bakovci. d) Na področju proizvodno-tehničnih dejavnosti: - za fotografijo je osvojila 1. mesto Sandra SVETEC, tretje mesto za model letala Al Goran TRAJBARIČ, oba učenca I. OŠ Murska Sobota; - drugo mesto na državnem tekmovanju sta v okviru modelarskega krožka osvojila Vito BALAŽIC in Kristjan KUKEC, učenca II. OŠ Murska Sobota; - v sklopu ZOTK Slovenije so učenci III. OŠ Murska Sobota osvojili naslednja mesta: prvo mesto v disciplini Lego - dacta Jurij KLJAJIČ, prvo mesto v disciplini »škatlasti zmaji« Davorin LAPOŠI in drugo mesto Damjan FICKO, v disciplini rakete s padalom je bila najboljša Nataša RUŽIČ, prvo mesto v disciplini motorni čolni je dosegel Mitja DEBELAK in v disciplini avtomodelarstvo prav tako prvo mesto Janez SOKE; za vožnjo v cilj so prisodili najvišje mesto Darku PINTARIČU, drugo mesto za estetiko je dosegel Grega MEŠIČ, na področju energetike sta bila tretja Damjan VIDONJA in Uroš MERKLIN; - na regijskem in državnem prvenstvu mladih tehnikov Slovenije za raketoplane je 2. mesto osvojil Dominik SMODIŠ iz OŠ Bakovci; - za raziskovalno nalogo z naslovom Visokofrekvenčni resonator je Valentina BEDEK, učenka I. OŠ Murska Sobota, na srečanju mladih raziskovalcev v Bistri osvojila prvo mesto. e) Največ učencev je bilo uspešnih na športnem področju: Učenci I. OŠ Murska Sobota so uspehe dosegli na naslednjih področjih: - Valdet TOPALLA, 1. mesto v karateju v svoji kategoriji, - Goran TRAJBARIČ, 1. mesto v karateju v svoji kategoriji, - Mihael BENKIČ, 3. mesto v karateju v svoji kategoriji, - Matej ŠKANDALI je postal absolutni zmagovalec v karateju v borbah in katah v Rušah, 22. marca 1997, uvrstil se je na svetovno tekmovanje, - Dejan NOVAK, 2. mesto v karateju v svoji kategoriji, - Robi ŽEKŠ, 3. mesto v svoji kategoriji v karateju, - Miha ŽALIK, 2. mesto na državnem atletskem prvenstvu v Ljubljani, - Jure KOŠČAK, 1. mesto na državnem prvenstvu v namiznem tenisu, - Peter HORVAT in Jure ZAVEC sta dosegla 3.mesto v dvojicah v namiznem tenisu, - Tamara TEMLIN, 1. mesto na tekmovanju v športno ritmični gimnastiki v Ljubljani. - Miloš BOROVŠAK, 2. mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju na Madžarskem za mlajše dečke. Učenci II. OŠ Murska Sobota so bili uspešni v naslednjih športnih disciplinah: - Polonca HORVAT, 3. mesto na državnem prvenstvu v krosu in 2.mesto na mednarodnem pokalu v krosu, - Suzana ŠKRABAN in Polonca HORVAT, 2. mesto v ekipnem državnem prvenstvu v krosu, - Vito PAJIČ, Valter PAJIČ in Bojan BABIČ so bili najboljši v ekipnem tekmovanju v streljanju z zračno puško. Učenci III. OŠ so se izkazali v naslednjih športnih disciplinah: - ekipa košarkaric se je uvrstila v finale, zastopa jo Sandra MATE, - v finale atletskega pokala za osnovne šole se je uvrstil Darjan GOMBOŠI, - nogometaši so se uvrstili v finale državnega prvenstva v malem nogometu v Velenju in bili tretji, ekipo zastopa Goran MERICA, - državni prvak v kategoriji mlajših dečkov v šahu je Leon CAJNKO, - zelo dobro uvrstitev v šahu je dosegla Lučka CVETKO, ki pa je tudi večkratna državna prvakinja v svoji kategoriji v rolanju, - Ana PRAPROTNIK je bila najboljša v ritmični gimnastiki , - Katja GERENČER je bila pri streljanju z zračno puško tretja. Učenci IV. OŠ pa so v tekmovanju v nogometu z vrstniki osnovnih šol s prilagojenim programom dosegli 3. mesto, ekipo zastopa Bojan ŠKRJANEC. Na lutkovnem področju v sklopu osnovnih šol s prilagojenim programom je bila zelo aktivna Simona GAŠPARIČ s IV. OŠ. Omeniti moramo še likovno in glasbeno področje. Z likovnega področja se je na evropski bienale uvrstila Mojca JERIČ iz OŠ Bakovci. Tilen ČERVEK, učenec I. OŠ Murska Sobota, pa je dobil 1. nagrado na mednarodnem bienalu otroške grafike na Poljskem. Na glasbenem področju je na mednarodnem tekmovanju pianistov v Mariboru dosegla 3. mesto Sara KRAMAR, ki je učenka Glasbene šole Murska Sobota in obiskuje III. OŠ Murska Sobota. V tekmovanju Vesele šole je srebrno priznanje prejela Jana PODOJSTERŠEK, učenka III. OŠ Murska Sobota. Na koncu omenjamo še otroški pevski zbor II. OŠ Murska Sobota, ki je na mednarodnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Celju dosegel 4. mesto in le za las zgrešil tretje. Vsem iskrene čestitke ! Jože STVARNIK IZREDNI ŠTUDIJ V ŠTUDIJSKEM LETU 1997/98 22 SOCIALA V SKRBI ZA STAREJŠE LJUDI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VARSTVO STAREJŠIH OBČANOV PRI MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA Z željo, da bi povezano in kontinuirano delovale vse institucije in organizacije, katere pri svojem delu izvajajo tudi programe skrbi za starejše občane, je bil v Mestni občini Murska Sobota ustanovljen Koordinacijski odbor za varstvo starejših občanov. Odbor je bil ustanovljen na predlog Društva upokojencev Murska Sobota in šteje osem članov. V odbor so bili imenovani po en predstavnik Centra za socialno delo Murska Sobota, Zdravstvenega doma Murska Sobota, Rdečega križa Murska Sobota, Doma starejših Rakičan, Društva prijateljev mladine in tri predstavnice Društva upokojencev Murska Sobota - socialne delavke, ki v okviru društva skrbijo za socialno ogrožene upokojence in upokojence, ki potrebujejo različne oblike pomoči. Društvo upokojencev je veliko prispevalo k temu, da se je v okviru Centra za socialne delo zaposlila socialna delavka, ki bo koordinirala delo na področju skrbi za starejše ljudi. Odbor se je sestal na svoji prvi seji dne 6. junija 1997, na kateri se je konstituiral in okvirno sprejel program dela, ki bo potekal na področjih socialne dejavnosti, na področju zdravstvenega varstva in na področju bivalno stanovanjskih problemov starejših občanov. Zadal si je številne naloge, ki jih bo izvajal, kot so; evidentiranje vseh starejših občanov, ki so kakorkoli ogroženi in jim pomagati pri uveljavljanju njihovih pravic in premagovanju osebnih težav; izvesti akcijo, kako se obnaša in ravna s starejšimi ljudmi, tako da se s posameznimi obvestili seznani organizacije, podjetja, šole, itd; aktivirati in organizirati skupine za samopomoč v Mestni občini Murska Sobota; razviti različne oblike prostovoljnega socialnega dela in druge naloge. Med drugimi nalogami si je odbor zadal tudi nalogo, da se starejše občane preko Soboških novin informira o različnih pravicah starejših ljudi, ki jih lahko uveljavljajo pri posameznih institucijah in z različnimi aktivnostmi, ki se odvijajo s ciljem, da bi pomagali starejšemu človeku v vseh pogledih. Tako smo zbrali podatke o tem kje in kako se uveljavljajo določene pravice in potekajo različne aktivnosti. Center za socialne delo, Slovenska 44, Murska Sobota. Opravlja različne storitve namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav s področja varstva ostarelih in sicer: - prva socialna pomoč -pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, ocena možnih rešitev in seznanitev upravičenca do možnih oblik socialno varstvenih storitev in dajatev, - osebna pomoč - svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje in izboljšanje socialnih zmožnosti, - pomoč družini za dom - obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov v družini, - urejanje zavodskega varstva ter doplačila oz plačila zavodskega varstva ter priprava starostnika na institucionalno varstvo. - urejanje in organiziranje pomoči na domu, ki se izvaja v okviru javnih del, za občane, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih. S to obliko pomoči je omogočeno starejšim ljudem, da ostanejo in živijo v domačem okolju. S socialno varstvenimi dajatvami se upravičencem zagotavljajo sredstva za preživetje. Denarne dajatve so: - denarna pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje, če občani nima nobenega premoženja, ne zavezancev za preživljanje in nobenih sredstev za preživljanje, - denarni dodatek, če dohodek ne presega dogovorjeno raven socialne varnosti po Zakonu o socialnem varstvu. Natančnejše informacije o vseh oblikah socialno varstvenih storitev in dajatvah ter pogojih za dodelitev le-teh dobite na Centru za socialne delo, v sobi št. 7. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovaje Slovenije, Območna enota, Murska Sobota, Kocljeva 12 D, Murska Sobota. Pri njih se uveljavljajo pravice do starostne pokojnine, invalidske pokojnine, družinske pokojnine, varstvenega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro. Pravico do varstvenega dodatka ima tisti občan, ki prejema starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino ali invalidnino za telesno okvaro, pravice do varstvenega dodatka pa nimajo upokojenci, ki plačujejo nižje prispevke od četrtega razreda in kmečki upokojenci, ter upokojenci, ki so se upokojili predčasno, dokler ne dosežejo pogojev za starostno pokojnino. Cenzus za pridobitev varstvenega dodatka določi vsako leto skupščina zavoda. V letu 1996 je bil cenzus, če dohodek na družinskega člana ni presegal 42.879,00 SIT. Da upokojenec obdrži pravico do varstvenega dodatka mora vsako leto do 31. marca predložiti na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje potrdilo o premoženjskem stanju. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo občani, ki prejemajo starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino ali invalidnino za telesno okvaro, te pravice pa nimajo upokojenci, ki plačujejo nižje prispevke od četrtega razreda in kmečki upokojenci. Napotnico za ocenitev potrebe po dodatku za pomoč in postrežbo napiše osebni zdravnik in jo pošlje Zavodu, da potem Invalidska komisija oceni, do kakšne oblike pomoči je kdo upravičen. Poznajo dve obliki dodatka za pomoč in postrežbo. Za opravljanje vseh življenskih potreb - popolnoma nepokretni v višini cca. 30.000,00 SIT in za opravljanje večine življenskih potreb v višini cca. 15.000,00 SIT. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po novi zakonodaji na novo določa odmero pokojninske dobe za žrtve vojnega nasilja, vendar šele takrat, ko ima občan odločbo o tem da je bil žrtev vojnega nasilja, ki jo izda Upravna enota Murska Sobota, Kardoševa 2 - Referat za varstvo vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Murska Sobota, Slovenska 48, Murska Sobota. V okviru tega zavoda se urejajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno. Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega zavarovanje za primere: bolezni in poškodbe izven dela, poškodbe pri delu in poklicne bolezni in to v obsegu, kot to določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, to je: plačilo zdravstvenih storitev v različnih zdravstvenih dejavnostih, povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev, nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela in pogrebnino in posmrtnino. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja za doplačilo razlik do polne vrednosti storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se ne zagotavljajo v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Odstotki doplačil so v primeru nesklenjenega prostovoljnega zavarovanja naslednji: 25 % za zdravila s pozitivne liste, 62 % za očesne pripomočke za odrasle in zdravila z vmesne liste, 75 % za zobno-protetične storitve za odrasle, itd. Zavarovane osebe (invalidi, in druge osebe, ki jim je priznana pomoč druge osebe za opravljanje večine ali vseh življenjskih funkcij po predpisih ZPIZ, invalidi za najmanj 70 % telesno okvaro, osebe starejše od 75 let, osebe, ki izpolnjujejo dohodkovni pogoj za pridobitev pravic po predpisih o socialnem varstvu) imajo pravico do nujnega zdravljenja brez doplačil. V okviru preventivnih programov so populaciji starejših oseb zagotovljene dodatne pravice in sicer: - sistematično preventivni pregledi za preprečevanje degenerativih bolezni vsakih 5 let ob rednem obisku pri zdravniku in - dva patronažna obiska na leto za osebe, ki ZRELO KLASJE glasilo doma starejših Rakičan SOCIALA 23 so stare več kot 65 let, osamele in socialno ogrožene. Te pravice so v celoti zagotovljene v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Pri Območni enoti zavoda v Murski Soboti je odprta izposojevalnica ortopedskih in drugih tehničnih pripomočkov, kjer zavod omogoča zavarovanim osebam izposojo potrebnih pripomočkov, npr. zaradi nege na domu negovalno posteljo z dodatki, vozičke, sanitarne pripomočke in drugo. Izposojevalnica je odprta vsak dan od 7. do 12. ure, razen v soboto in v nedeljo. Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska 22 V okviru Zdravstvenega doma se opravljajo storitve zdravstvenega varstva v osnovni zdravstveni dejavnosti za vse starostne skupine prebivalstva. Po dogovoru z Zdravstvenim domom Murska Sobota, Društvom upokojencev Murska Sobota in Mestno občino Murska Sobota, bodo prednost pri sprejemu v ambulantah imeli nujni primeri, občani, ki so stari več kot 75 let in invalidi. Dom starejših Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 1 Organizira varstvo in oskrbo za starejše ljudi, ki niso sposobni za samostojno življenje ali si tako obliko varstva želijo zagotoviti. Informacije o načinu sprejema in o poteku življenja v domu se dobijo pri socialni službi Doma starejših ali pa pri Centru za socialno delo Murska Sobota. Rdeči križ Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 3 Nudenje pomoči v obliki dodeljevanja rabljenih oblačil, posteljnine. Socialno ogroženim občanom skupaj z Centrom za socialno delo in patronažno službo delijo pakete -občasno, sodelujejo pri organizaciji Tedna starejših občanov po krajevnih skupnostih, dajejo različne informacije, če se ljudje obrnejo na njihovo organizacijo. Društvo upokojencev Murska Sobota, Kocljeva ulica 4 Skrbi za svoje člane na različnih področjih, kot so: šport in rekreacija, kultura, razreševanje socialne in stanovanjske problematike upokojencev, svetovanje in podobno. V okviru društva deluje svetovalnica in sicer vsako drugo sredo v mesecu, od 9 do 11 ure. Različna društva in humanitarne organizacije Medobčinsko društvo slušno prizadetih, Staneta Rozmana 3, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, Arhitekta Novaka 2, Društvo paraplegikov pomurske regije, Arhitekta Novaka 2, Društvo invalidov Murska Sobota, Društvo multiple skleroze, Arhitekta Novaka 2 in še druga društva na področju zdravstva, ki skrbijo za svoje člane z različnimi programi. Upamo, da smo z napisanimi informacijami pomagali nekaterim starejšim ljudem, da bodo lažje uveljavili določene pravice in se obrnili po pomoč in nasvete k pristojnim institucijam, v kolikor jih potrebujejo. O vseh nadaljnjih aktivnostih, ki se bodo odvijale z namenom vsestranske pomoči starejšim ljudem, vas bomo sproti seznanjali. Rofina BERNJAK PROGRAMI JAVNIH DEL V Soboških novinah smo že predstavili izvajanje javnih del v socialnem varstvu - in to izvajanje programa »pomoč na domu ostarelih in pomoči potrebnim občanom«. Sedaj pa predlagamo izvajanje javnih del v Mestni občini Murska Sobota. Projekt javnih del vodi Odbor za izbor javnih del pri Republiškem zavodu za zaposlovanje Ljubljana, katerega usmeritev je, da se v letu 1997 glede na problematiko brezposelnosti in upočasnjeno gospodarsko rast da še večji poudarek javnim delom v Republiki Sloveniji. Javna dela namreč omogočajo brezposelnim osebam dodatne oblike usposabljanja, pogostejše prehajanje v zaposlitev in samozaposlitev in spodbujajo lokalni razvoj. Prednost pri izbiri bodo zato imeli programi javnih del, namenjeni delovnemu aktiviranju in hkrati usposabljanju dolgotrajno brezposelnih, ter programi, ki predstavljajo prispevek k lokalnim razvojnim pobudam!. Programi javnih del zadovoljujejo potrebe in prinašajo socialno in gospodarsko konkretno in oprijemljivo korist trem partnerjem, ki so tudi podpisniki pogodb o izvajanju javnih del: — brezposelnim (Republiški zavod za zaposlovanje) - naročnikom javnih del (občine in drugi) - organizatorjem (izvajalske organizacije). V Sloveniji se javna dela izvajajo že šest let. Več kot 1100 programov javnih del ima za 4100 letos vključenih brezposelnih oseb socialno in zaposlitveno funkcijo. Programi omogočajo dolgotrajno brezposelnim in težje zaposlenim osebam začasno delovno vključitev, strokovno usposabljanje in socialno varnost. Javna dela omogočajo opravljanje neprofitnih del in storitev v lokalni skupnosti, ki jih ni možno izvajati kot redno dejavnost, so pa pomembni za razvoj lokalne skupnosti. Javna dela so se začela izvajati že v nekdanji občini Murska Sobota v letu 1992 s programom »pomoč na domu ostarelih in pomoči potrebnih občanom« prek Centra za socialno delo; v zaposlitev je bilo vključenih 10 brezposelnih oseb. V letošnjem letu se je na razpis programov javnih del v Mestni občini Murska Sobota prijavilo trinajst izvajalskih organizacij za izvajanje šestnajstih programov, ki naj bi izvajalo 59 brezposelnih oseb. Vsi zaprošeni programi niso bili odobreni, saj je v letošnjem letu v proračunu za javna dela odobrenih 150 % več sredstev kot v letu 1996. Skupno je odobrenih trinajst programov, ki jih bo izvajalo 45 brezposelnih v Mestni občini Murska Sobota. Določeni programi se izvajajo vse leto, nekateri pa le določene mesece. Programi javnih del, izvajalci in število udeležencev javnih del - brezposelnih oseb v Mestni občini Murska Sobota v letu 1997 sledeče: Center za socialno delo Murska Sobota — pomoč na domu ostarelim in pomoči potrebnih občanov -10 udeležencev - socialno pedagoška pomoč družini na domu - 2 udeleženca Inštitut RS za rehabilitacijno invalidov - poklicno usposabljanje mladih invalidov iz MO Murska Sobota - 4 udeleženci Osnovna šola IV - varstvo otrok s posebnimi potrebami - 1 udeleženec Osnovna šola I - vzdrževanje športnih objektov - 1 udeleženec Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti - vnos knjižničnega gradiva v računalnik - 2 udeleženca Muzej Murska Sobota - informiranje in spremljanje obiskovalcev po muzeju - 2 delavca Pomurska turistična zveza Murska Sobota - posredovanje turističnih informacij - 1 udeleženec Splošna bolnišnica Murska Sobota - pomoč pacientom pri notranjem transportu - 4 udeleženci - britje in urejanje pričesk - 1 udeleženec - urejanje okolice bolnišnice - 1 udeleženec Komunala, d. o. o., Murska Sobota - vzdrževanje komunalnih objektov - 10 udeležencev Krajevna skupnost Krog - urejanje okolice - 1 udeleženec Krajevna skupnost Pušča - urejanje okolice in odlagališč - 1 udeleženec Krajevna skupnost Černelavci - vzdrževanje in urejanje javnih površin - 1 udeleženec - vzdrževanje javnih površin V proračunu Mestne občine Murska Sobota je za izvajanje javnih del v letu 1997 zagotovljenih 9.900.000,00 SIT. Prvi program, ki se je začel izvajati v okviru javnih del, je bila pomoč na domu ostarelim in pomoči potrebnim občanom. Ker je to stalen program, ki se v okviru javnih del izvaja že več let, Republiški zavod za zaposlovanje in Odbor za izbor javnih del že dalj časa želita, da bi se izvajanje tega programa izvzelo iz projekta javnih del in bi se vključilo v izvajanje redne dejavnosti v posamezni občini. V letu 1998 program »pomoč na domu ostarelim in pomoči potrebnim občanom« v okviru javnih del več ne bo financiran. Tako bo Mestna občina Murska Sobota ta program morala financirati v okviru redne dejavnosti v socialnem varstvu, za kar bodo potrebna dodatna sredstva. Lahko rečemo, da se je od začetka izvajanje javnih del v naši občini število programov in udeležencev javnih del iz leta v leto povečevalo in da bo občina v okviru javnih del tudi vnaprej spodbujala in omogočila zaposlitev čim večjega števila nezaposlenih ter financirala izvajanje programov, ki bodo prispevali k razvoju občine na vseh področjih. Rofina BERNJAK 24 KULTURA DELIBAB ERNESTA RUŽIČA Delibab je privid, Ernest Ružič pa avtor pesniške zbirke, ki je izšla pri podjetju za promocijo kulture Franc-Franc (Ferija Lainščka in Francija Justa) in jo je v maju predstavil v vinotoču Vinski hram Aleksander na Rumičevem bregu pri Moravskih Toplicah. Od tam je tudi fotografija Filipa Matka, Ernest Ružič pa se pogovarja s povezovalko literarnega večera Normo Bale. Pesniška zbirka Ernesta Ružiča DELIBAB je izšla v zbirki Križpotja, saj so v pesmih predstavljene avtorjeve poti na Madžarsko, s katere poroča tudi kot dolgoletni dopisnik RTV Slovenija. Rokopis je uredil Milan Vincetič, tehnično opremil in oblikoval ovitek Franc Mesarič, v nakladi 400 izvodov pa je knjigo natisnilo podjetje Solidarnost. Pesniška zbirka je v prodaji v dveh oblikah: klasično trdo vezani in šivani knjigi se v lični škatli pridružuje še glinena ploščica z napisom Privid, ki jo je izdelal lončarski mojster Alojz Bojnec, škatlo pa Marjan Zach - oboje po zasnovi že omenjenega akademskega slikarja, ki je dal podobo tudi našim novinam. RAZKRITJA DUŠKE LAJH Razkritja je naslov cikla oddaj, v katerih tudi nekomercialna lokalna televizija Idea razkriva tabu teme, o katerih tako neradi govorimo, še posebej takrat, ko se dogajajo v našem bližnjem okolju. Avtorica in voditeljica Duška Lajh v njih obelodanja problem prostitucije, posilstva, zapora, usodne posledice zdravniških napak na pacientih, nasilje v družini, alkoholizem, mamila in druge zasvojenosti. Njeni gostje so znani strokovnjaki z obravnavanih področij, sama pa v oddaji v živo seznanja, zakaj se je lotila za tradicionalno okolje tako občutljive teme. Oddaja Razkritja je na sporedu Kanala 10 v nedeljo zvečer, ob 21. uri, namen njenega predvajanja na prvi soboški televiziji pa je preprečevanje nasilja nad človekom, ki je v porastu tudi pri nas. SREBRNA PLAKETA Na jubilejnem - 15. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 97 v mariborski dvorani Union je mešani pevski zbor Stefan Kovač iz Murske Sobote prejel srebrno plaketo mesta Maribor. Med 27 nastopajočimi moškimi, ženskimi in mešanimi pevskimi zbori je pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana dvodnevno srečanje pevcev izvenelo posebej slovesno. Srebrna plaketa po dveh bronastih (iz leta 1982 in 1988) pa je po izjavi predsednika mešanega pevskega zbora Stefana Kovača Mirana Žilavca nedvomno največji uspeh zborovskega petja v Pomurju. Letošnje tekmovanje pevskih zborov je predsednik ocenjevalne žirije, skladatelj Marko Munih, označil z najvišjo kakovostno ravnijo zborovskega petja doslej. Zato je priznanje našim pevcem pod vodstvom zborovodkinje Alenke Brulc-Siplič spodbuda za opravljeno in delo vnaprej ter dobra popotnica za junijsko gostovanjena Finsko. 13. MEDNARODNI BIENALE MALE PLASTIKE 13 th INTERNATIONAL BIENNIAL OF SMALL PLASTIC S konceptom letošnjega 13. bienala male plastike, želimo stopiti korak naprej in to predvsem v njegovi vsebinski, tematski zasnovi. Doslej smo na bienalnih razstavah v glavnem vztrajali na širokem, stilno nezavezujočem avtorskem izboru male plastike s strani kuratorjev, tokrat pa smo se prvič odločili, da bomo na 13. bienalu predstavili malo plastiko z določeno tematiko, vezano na skupno osnovno, umetniško ustvarjalno izhodišče. Na bienalu želimo tokrat predstaviti malo plastiko, ki nosi v sebi in na sebi konstruktivne geometrijske elemente in je lahko plod stvaritve konstruktivne ali konkretne umetnosti, kinetične skulpture, lu-minescentne objekte ... iz različnih trdnih materialov. Razstava predstavlja aktualni trenutek, neke vrste pregled matematično sistematičnega in konkretno konstruktivnega ustvarjanja male plastike, ki je danes živo prisotna v evropskem kulturnem prostoru. Bienale nas seznanja tudi z najnovejšimi prizadevanji znotraj svetlobno-kinetičnih eksperimentov in znanstvenih raziskav, povezanih z umetniškimi. Pri tem imamo v mislih takoimenovane »premikajoče se skulpture«in kinetične objekte, pri katerih so razsežnosti gibalne poti neodvisne od velikosti samega objekta ali luminescentne objekte oziroma »svetlobna telesa«, ki pomenijo širjenje svetlobe preko njihovih robnih notranjih in zunanjih meja. Podobne, morda še bolj določene in vsebinsko natančneje opredeljene tematske zasnove naših bodočih bienalnih razstav male plastike in njihovih spremljajočih razstav v kontekstu bienala, kot je letos prvič razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča v Galeriji »Radenska«, Radenci, obvezujejo organizatorja bienala, Galerijo Murska Sobota, da v času, ki ga živimo in označujemo z obdobjem postmodernizma ob koncu drugega tisočletja, posveti vso skrb in pozornost nadaljni usmeritvi Mednarodnega bienala male plastike v predstavljanju aktualnega, živega trenutka evropske, morda celo svetovne male plastike. Franč Obal lz uvoda v katalog KULTURA 25 RAZSTAVA ŠTEFANA BALÁZSA V Galeriji Murska Sobota je bilo od 5. do 27. maja na ogled razstava slik slovaškega umetnika Štefana Balázsa iz Rimavske Sobote. Razstava je izmenjalna med dvema državama in med dvema mestoma. 30. maja je bila namreč v Rimavski Soboti odprta razstava del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Na vsak način je potrebno na začetku spregovoriti nekaj besed o odprtju razstave. Se pravi, potrebno je začeti s tistim neumetnostnimi momenti, ki s samim slikarstvom nimajo neposredne povezave. Včasih, predvsem na gostujočih razstavah, se zgodi, da si prenekateri govornik predstavlja, da je prišel v Hyde Park in začne svoj govor z Adamom in Evo, konča pa, ne z Razodetjem, pač pa s kazalom ali pa z zemljevidi Izraela in Palestine v Kristusovem času. Pri vsem tem večine retoričnih zanesenjakov niti najmanj ne moti, da dobršen del občinstva »drermucka« ali se na to vsaj pripravlja in svoje namere prav nič diskretno demostrira z zehanjem ali nemirnim prestopanjem z ene noge na drugo. Tokrat je otvoritev razstave potekala bistveno drugače. Po kratkem pozdravnem nagovoru je ravnatelja Galerije Franca Obala in direktorja mestnega urada Rimavske Sobote dr. Pavla Pilirarika je delo Štefana Balásza predstavila umetnostna zgodovinarka Gabriela Garlatyová. Občinstvo je presenetila s tem, ko je rekla, da ne bo govorila o Balazsovem slikarstvu, ker je o tem napisala spremno besedo v katalogu, se pravi: Garlatyova nam ni javno prebrala tega, kar si lahko vsak prebere zasebno, pač pa je spregovorila o slikarstvu na Slovaškem, pri tem pa je brez kakršnekoli želje, da bi se občinstvu prikupila, omenila da je za slovaškega umetnika težko razstavljati v tako likovnem prostoru, ki ima tako kakovostne likovne umetnike, kot jih imata Prekmurje in Prlekija. Jasno je, da s tem ni mislila čisto vseh pomurskih umetnikov, ampak le tiste, ki dejansko nekaj pomenijo in njihova veljava ni le lokalno partiotska utvara. Pri govoru Garlatyove je postalo razvidno tudi dejstvo, da kakovost umetniškega dela ni omenjena ne z regionalno ne z državno mejo, pač pa se kot taka lahko prepozna povsod po Evropi, hkrati me je pri tem obšel trpek občutek. Mogoče res velja latinski pregovor, ki pravi nemo propheta in partia in bo v skladu s tem mogoče res moral priti kak čarodej iz tujine ter iz buče brezbrižnosti do naših slikarjev narediti kočijo radovednosti in priznanja, s katero se bomo lahko zapeljali v tisto, čemur se reče kulturno življenje. Gostje iz Slovaške so, eni s petjem, drugi s svojo razgledanostjo, vsi skupaj pa s svojo spontanostjo in skromnostjo, na mah osvojili srca navzočih. Samo Balazsovo slikarstvo je zanimivejše po svoji ikonografski plati kot pa po neposredno likovni. V okviru krščanske ikonografije gre v Balazsovem primeru kroga za Hortus conclusus, ki ga v večini primerov obdajajo štiri znaki, ki pomenijo štiri stvari: štiri elemente, štiri evangeliste, štiri reke paradiža, štiri temperamente... Hkrati pa tako krog kot tudi naštete štiri stvari na določeni stopnji pridejo v alkimistično simboliko, v kateri krog predstavlja kvintesenco pri ostalih štirih stvari - ali pa v filozofijo, ki je po Heglu krog vseh krogov. Tudi takrat, ko Balázs ne naslika kroga, ampak oval, gre v bistvu še vedno za krog, le da je tokrat predstavljen takšen, kakršen se vidi v perspektivi. Ker krog pomeni poenotenje vseh stvari, tudi kontradiktornih - ali pa predvsem kontradiktornih - gre v primeru Balázsovega slikarstva za nedolžno, rajsko stanje človeštva pred Izvirnim grehom. Tako Balaazsova krožnica pomeni tudi spotropejsko gesto, izrisano v upanju, da bi to stanje še trajalo, in v strahu, da bi to stanje rajske nedolžnosti prenehalo. Tudi Balazsov likovni jezik, kakorkoli že hoče zbuditi vtis energične in agresivne poteze, ni nič drugega kot skrajno nežni jezik, katerumu je najagresivnejša gesta tista, ki sploh ni agresivna - izrisovanje krožnice, pri kateri Arhimedova predsmrtna zahteva noli turbare circulos meos ali ne dotikaj se mojih krožnic zveni kot mila prošnja. Mimogrede, kot zanimivost naj opozorim na sijajni Mesaričev avtoportret z naslovom Jaz iz leta 1984, kjer je ob slikarjevih nogah prav tako izrisana krožnica. Vendar pa v Mesaričevem primeru, za razliko od Balazsa, ne gre za prošnjo, pač pa za samozavestno in samo po sebi razumljivo zahtevo. Reprodukcija: Štefan Balázs: Veliki temni krog, 1996 Štefan Balázs se je v 80. letih ukvarjal s figuralnim slikarstvom in prav ta odsotnost figure oziroma njena nadomestitev mu predstavlja največji problem, ki ga razen sijajnih kompozicijskih rešitev dokaj neuspešno rešuje. Isti problem ima s samo barvo; če se že pojavi kakšna presenetljiva barvna podslikava, se le-ta pojavi po naključju. Sicer pa detajl po likovni plati deluje dokaj suhoparno. Ker so določena izhodišča Balazsovih slik zelo kakovostno zasnovana, se mi zdi velika škoda, da Balazs določene stvari samo nakaže in ne vztraja pri eni sami sliki do njenega dejanskega dokončanja. Tako pa Balazsove slike delujejo predvsem kot osnova ali kot podalga, na katero bi na vsak način morala priti nadaljnja barvna rešitev. V razstavljenih Balazsovih delih, ki obsegajo časovni razpon od leta 1993 do leta 1997, gre za etapo iskanja. To iskanje je odkritosrčno, optimistično in brez vsakršnega sprenevedanja. lz tega razloga in v teh okvirih lahko tudi rečemo, da je bila Balazsova razstava zanimiva. Robert INHOF KRANJČEVA IN DRUGE BRALNE ZNAČKE Sedemintrideset let Zveze bralnih značk Slovenije v Mariboru je bila priložnost za osvežitev spomina na tridesetletnico KRANJČEVE BRALNE ZNAČKE v pokrajini ob Muri in javno potrditev ugotovljenega v anketi o stanju te akcije Zveze prijateljev mladine Slovenije. Tega, da bralna značka ne vpliva le na oceno pri slovenskem jeziku, ki jo običajno zaokroža navzgor, ampak na širitev bralne kulture pri nas. Zato ni naključje, da je geslo bralne značke S KNJIGO V SVET in da je novi predsednik ZVEZE BRALNIH ZNAČK Tone Partljič - publicist in pedagog, zdaj že drugi mandat državnozborski poslanec. Ob svoji potrditvi se je zavezal, da bo ob pogovorih na ustreznih mestih poskušal najti sistemski vir ovrednotenja dela mentorjev na Ministrstvu za šolstvo in šport, na kulturnem pa za nakup knjige kot najbolj razširjene kulturne dobrine. 37. bralnim značkam pa naj bi bila še letos dodana tako imenovana predšolska, saj je zelo pomembno, kdaj otrok poseže po knjigi in ob pomoči staršev ter vzgojiteljev in učiteljev pridobi odnos do branja. Tudi na srednji šoli pa ohrani, saj je največkrat prestop z osnovne na srednjo šolo tisti, ki se po zapuščanju šolskih klopi kaže na medlem človeku na različne načine. Tudi tako, da ne bere več tako intenzivno kot takrat, ko je še sodil med bralne značkarje. Proslavitev Kranjčeve bralne značke bo po napovedi pisateljice Karoline Kolmanič, ki je sodelovala pri njenem snovanju in se udeležila več kot stotih literarnih srečanj ter pogovorov z učenci po šolah, predvidoma 17. septembra. 26 ŠPORT RITMIČNE GIMNASTIČARKE Dekleta KLUBA ŠPORTNE RITMIČNE GIMNASTIKE Murska Sobota so letošnjo sezono sklenile z izjemnimi uspehi. Na državnem prvenstvu v programu C oz. množičnosti v Ljubljani so Sobočanke odnesle kar širi naslove državnih prvakinj. Ekipno obvezne vaje (1. - 4. razred): 1. mesto KŠRG Murška Sobota (Martina ŠPILAK - 2. mesto posamično, Anja KOUDILA, Nika VARGA, Mirica MARIČ) Ekipno poljubne vaje (1. - 4. razred): 1. mesto KŠRG Murska Sobota (Tamara TEMLIN, Tamara NEŠIČ, Nuša CAF) Posamično poljubne vaje (1. - 4. razred): 1. mesto Tamara TEMLIN, ki je ponovila naslov državne prvakinje s prejšnjega državnega prvenstva osnovnih šol Slovenije. Posamično poljubne vaje (5. - 8. razred): 1. mesto Ana PRAPROTNIK, lanskoletna in letošnja državna prvakinja. KŠRG Murska Sobota skrbi za uspešen razvoj deklet in podmladka. Dosedanja trenerka Valentina Kovacheva se je po 6 letih odločila za vrnitev v Bolgarijo, zato je odbor že izbral novo. V prihodnji sezoni bo deklice trenirala Mojca Zauneker, nekdanja tekmovalka kluba in sodnica. Trenirali 3-krat tedensko, vključno z deklicami v starosti od 4 do 6 let. Žal ima klub denarne težave in brez dotacij občine in nekaterih pokroviteljev ter prizadevnosti staršev ne bi mogel delovati. Nataša PRAPROTNIK OLIMPIJSKA KARTICA Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez iz Ljubljane je pripravil Olimpijsko kartico, namenjeno širokemu krogu imetnikov, ki se želijo ukvarjati s športom. Kartica zajema šport za vse, njen glavni namen pa ne bodo le popusti, temveč organizacija športnih koncev tedna in drugih prireditev v izbranih slovenskih turističnih krajih. Imetnik olimpijske kartice lahko postane vsak, ki vplača 3.000 SIT letne članarine. Kartico lahko dobite na soboški Športni zvezi v Mladinski ulici 3, velja pa za eno osebo in njegovega otroka do 14. leta starosti. Na našem območju bo prva športno-turistična prireditev v Moravskih Toplicah 21. junija, predstavljene pa bodo aktivnosti v košarki, badmintonu, hokeju na travi. Tudi za zavarovanje je poskrbljeno, imetniki pa lahko izkoristijo družinske športne pakete po znižanih cenah in popust pri nakupu športne opreme v sistemu Kastner. O vseh aktivnostih v okviru olimpijske kartice so imetniki informirani prek medijev ter z direktnimi obvestili. V soboški Športni zvezi so se lotili projekta in že prodali lepo število kartic. Večji odziv pričakujejo, ko bo olimpijska kartica odpirala tudi atletski šolski stadion pri osnovni šoli I v Murski Soboti. Na ta način bo omogočena vadba širšemu krogu občanov, ki bodo lahko uporabljali atletske naprave v terminih, ki jim ustrezajo. Potekajo pa dogovori o popustih za imetnike olimpijske kartice pri uporabi za fitnes centrov, bazenov ter servisov za športno opremo. V klubih in društvih pa je lahko olimpijska kartica tudi članska izkaznica. Ludvik ZELKO Z leve proti desni stojijo: NIKA VARGA, TAMARA TEMLIN (državna prvakinja), TAMARA NIŠIČ, MIRICA MARIČ, v ozadju VALENTINA KOVACHEVA (trenerka), NUŠA CAF, ANJA KOUDILA, MARTINA ŠPILAK. Z leve proti desni cepijo: DAŠA KARDOŠ, MAJA PRETNER, NIKA HORVAT, NUŠA FARIČ, foto ZAUNEKER »Špaga« državne prvakinje Ane PRAPROTNIK. PRIREDITVE - POLETJE 1997 POLETNA KOŠARKARSKA ŠOLA CREATIV Osnovna šola I 30.6.-5.7. I. izmena 7.7.-19.7. II. izmena 11.-12.7. PEPSI POLETJE KO-NO-RO igrišča doma Partizan tekmovanje v košarki, malem nogometu in rolanju v Murski Soboti julij, avgust PLAVALNI TEČAJI kopališče v Mur. Soboti pričetek tečaja vsak ponedeljek od 8.00 do 9.00 prijave in informacije - blagajna kopališča, tel. 21 503 FOTOKR0NIKA NA SPREJEMU ZA USPEŠNE RAZISKOVALCE Pranje in okolje je naslov raziskovalne naloge dvanajstih učencev s soboške prve osnovne šole, ki so pod vodstvom mentorice Maje Rubin prejeli mednarodno priznanje na 4. evropskem kongresu učiteljev kemije v Beljaku na Avstrijskem. V Murski Soboti jih je v prostore območne enote zavarovalne skupnosti Triglav povabil njen direktor Rudi Cipot. Na sprejemu je ravnatelj šole Jože Brumen izrekel zahvalo tako gostitelju, ki je bil tudi pokrovitelj nagrajene naloge, kot mentorici in mladim raziskovalcem. Navzoče so bile štiri učenke, ki so predstavile svoje delo, njihova mentorica pa postopek. In čeprav uspeh, kot je mednarodno priznanje, ne prinaša v višjega osebnega dohodka uspešni Pedagoginji (kar sodimo po plačilnem razredu, v katerem je učiteljica kemije in razredničarka številnih rodov), je vsaj javna zahvala za vloženi trud delček zasluženega plačila, za mlade pa spodbuda in tudi usmeritev za nadaljnje usposabljanje v srednji šoli in na fakulteti. Foto: Filip MATKO Izvajalec gradbenih del na posnetku je podjetje Gomboc, ZEU inženiring pa izdelovalec dokumentacije za ureditev parkirišča sredi Murske Sobote, kjer je bilo nekoč mestno jedro. Zdaj ga bodo prekrili z asfaltom, obenem pa popravili robnike pri dovozu in izvozu, oziroma vhodu na doslej dokaj neurejeno parkirišče sredi mesta. O tem, da vanj ne sodi, vas tokrat, ne bomo ponovno prepričevali, saj vemo, da si želite nove podobe mestnega središča. Kdaj bodo namesto jeklenih konjičev v središču Murske Sobote novogradnje s trgom in fontano v sredini, pa vam (žal) zaenkrat ne moremo sporočiti. Upajmo, da bo to do leta 2000. POLITESE(KI) V MURSKI SOBOTI je pripisal k fotografijam, ki nam jih je poslal, Filip Matko. V soboških modrih conah res skrbijo za red in so morda zato strah in trpet voznikov brez parkirnih ur oziroma tistih, ki jih pozabijo premakniti ter puščajo svoje jeklene konjičke predolgo tam, kjer je omejeno. Zasebno pa so ZDENKO ČAHUK, ANTON HORVAT IN FRANC GRANFOLA čisto prijetni in ne recite, da nimajo zanimivih baretk, pa tudi preostale službene opreme. Samo mandatnih kazni naj ne pišejo tako pogosto (ali pa, če so plačani po učinku)! Po vztrajnem preganjanju štirinožcev brez povodca iz soboškega parka se je beločrni Piki na sliki odločil, da si oddahne kar na prometni zebri sredi križišča Stefana Kovača in Slovenske ulice v Murski Soboti. Inteligentno se je umaknil avtomobilom; to, da se po parku podijo mladci na motornih kolesih in bolj kot psi tudi s hrupom ogrožajo sprehajalce v takoimenovani zeleni oazi miru, pa tiste, ki bi morali skrbeti za red očitno ne moti. Nenazadnje pa je tudi ekološka škoda, ki jo delajo zasvojenci z mamili in alkoholom z odvrženo embalažo, večja od one, ki jo povzročajo pasji iztrebki. Vsaj za otroka, ki se poreže na steklovini, je ta bolj nevarna kot pasji drekec. Toda red je potrebno delati pri živalih, da zakrijemo pravni in ostali nered, ki ponekod pri nas že zaudarja. V parku pa kljub številnim sklepom prisotnih komisij in odborov mestnega sveta ni paznika, ki bi tako kot nekoč, skrbel zanj. V SLIKI IN BESEDI Aeroklub Murska Sobota je v soboto in nedeljo, 7. in 8. junija, proslavil visok jubilej. Društvo je dočakalo Abrahama in temu primemo slovesna je bila tudi proslava. Pravzaprav so prizadevni člani aerokluba z eno prireditvijo obeležili dva dogodka: proslavili so že omenjeni klubski jubilej in pripravili osrednjo slovensko proslavo ob Dnevu letalcev. S fotografskim aparatom smo se podali mednje in pred vsemi je nekaj utrinkov sicer zelo bogatega dvodnevnega dogajanja. V nekajurnem programu so poleg drugih sodelovali tudi padalci, motorni in jadralni športni piloti, potniško letalo Adrie, helikopterji, balonarji in akrobatski piloti. Že na sobotni generalki za nedeljski aeromitjng se je nabralo precej radovednežev, ki so med drugim lahko videli tudi skupinsko letenje štirih motornih zmajev. Jože POJBIČ Številnim gledalcem - toliko ljudi se že dolgo ni zbralo na soboškem športnem letališču - je ob nekaterih točkah kar zastajal dih, po prireditvi pa je gotovo marsikoga bolel vrat od nenehnega gledanja v nebo. Posebne pozornosti sta bila deležna dva bojna helikopterja, italijanski Agusta 129 Mangusta (na sliki med nastopom) in ameriški Bell AH-1 W Super Cobra, za katera naj bi se menda zanimala tudi naša vojska. 50 LET AEROKLUBA MURSKA SOBOTA Drugi vikend tega meseca je bil v znamenju velikega letalskega mitinga v čast dneva slovenskega letalstva in jubileja Aerokluba. Letališče Rakičan je bilo prizorišče številnih manifestacij. Uvod vanje je bilo tekmovanje modelarjev za Štrkov memorial in v okviru državnega prvenstva za pokal Alojza Slavica, nadaljevanje pa je bilo tekmovanje motornih pilotov v natančnem letenju za Ivekov memorial. Najbolj atraktivno opozorilo na letalsko dejavnost v Murski Soboti je bilo vsekakor letalo na soboških ulicah. lz letališča v Rakičanu do središča mesta ga je ne po zraku, ampak asfaltu pilotiral Maks Vavpotič. Nenavadni prevoz športnega letala UTVA 75 je bil izjemen organizacijski podvig in atrakcija, kakršni smo redkokdaj priča. Tradicionalno akrobatsko letenje, ki za slovenske pilote velja za državno prvenstvo in je obenem mednarodna prireditev AKRO 97, pa bo na letališču v Rakičanu od 3. do 10. avgusta. To je že tretje in obenem zadnje pred evropskim prvenstvom, za katerega se Aeroklub Murska Sobota poteguje.