cena 700 dinarjev Številka 27 (933) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 7. julija 1988 Tradicionalno srečanje aktivistov OF Širina in veličina NOB naj ne zatoneta v pozabo Na pobudo republiške konference SZDL je bil leta 1947 tudi na našem območju ustanovljen domicilni odbor aktivistov OF. Oblikovan je bil enako kot med vojno, ko je Šaleško Mi-slinjsko okrožje OF pokrivalo celotno območje velenjske in slo-venjgraške občine in nekatere dele celjske ter žalske občine. Poleg okrožnega odbora je delovalo med vojno 9 okrajnih odborov OF, ki so ustanavljali še krajevne in vaške odbore OF. Bili so zelo aktivni in koncem leta 1943 in 1944 je bilo to območje resnično kovačnica novih kadrov, novih aktivistov, saj jih je ravno od tukaj odšlo zelo veliko v partizane. Ena glavnih nalog, ki so si jo zadali ob ustanovitvi domnicil-nega odbora, je bila, kot je povedal sedanji predsednik Janko Že-vart, negovanje, nadaljevanje in ohranjanje lika aktivista OF. Na vsakem koraku si prizadevajo, da bi izkušnje iz dela OF s pridom uporabljali pri delu v družbeno političnih organizacijah, še posebej pri organiziranju in delovanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Naslednja prav tako pomembna naloga, so prizadevanja, da ne zatone v pozabo širina in veličina narodno osvobodilnega boja. Mnogi aktivisti so bili zato vključeni v zbiranje raznih podatkov — ustnih in pismenih prispevkov. Za območje Šaleške doline so že zbrani v monografiji, prizadevajo pa si, da bi bili tako objavljeni tudi za slovenjgraško občino. V odboru so še danes ponosni, daje bilo v poročilu, ki ga je pokrajinski odbor za štajersko sredi leta 1944 poslal glavnemu odbo- ru zapisano, da je sodilo naše območje med najbolje organizirane. Še posebej sta bila omenjena Šentilj in Podgorje, kjer so bili med aktivisti OF skoraj vsi krajani. Za zmago nad fašizmom je bil nujen prispevek vsakega posameznika, pravi Janko Zevart in aktivistom nobene žrtve, nobeni napori, niso bili veliki. Vsaki dve leti organizirajo srečanja aktivistov. Takšno srečanje bo to nedeljo, 7. julija ob 10 uri pri Restavraciji Jezero v Titovem Velenju. Zbranim bo govoril predsednik republiške konference SZDL Jože Smole, pripravljajo pa tudi kratek kulturni program. Največji poudarek pa dajejo tova-riškemu srečanju, saj je to edina priložnost, da v medsebojnih pogovorih obudijo skupno delo, boj za svobodo. Tudi tokrat se bodo aktivistom pridružili borci 3. bataljona VDV brigade, na srečanje pa vabijo tudi ostale občane, še posebej mladino. M. Zakošek Skakalnica je tu: uuu ... (posnetek S. Vovk) Pesje — krajevni praznik Danes svečana seja Prebivalci krajevne skupnosti Franca Leskoška-Luke slavijo svoj praznik 7. julija v spomin na popisno akcijo med NOB v Šaleški dolini. Prireditve ob prazniku so se pričele že 2. julija, danes, v četrtek, pa se bo ob 18. uri v domu krajanov pričela svečana seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri bodo med drugim podelili tudi priznanja. Razne prireditve se bodo nadaljevale vse do 14. julija, ko bo najprej tekmovanje gasilskih desetin za pokal te krajevne skupnosti, zatem pa bo na vrsti še veselo rajanje. b. m. Podpisali samoupravni sporazum za izgradnjo nove telefonske centrale V občini Velenje kljub izgradnji ptt centra v Titovem Velenju in takratnem nakupu nove telefonske centrale, močno zaostajamo za potrebami na področju telefonije. Analiza je pokazala, da bi v Titovem Velenju potrebovali okoli 3000 novih telefonskih številk, mnogo premalo pa jih imajo tudi v Šmartnem ob Paki in v Topolšici. Čeprav se zavedamo, da je sodoben telekomunikacijski sistem del načrtovanega posodabljanja gospodarstva in celotne družbe, pa nam je tudi za uresničitev te naloge, vedno zmanjkovalo denarja. V letošnjem letu pa so se stvari vendar premaknile. Delo- 0 javnem obveščanju Te čase, ko je javno obveščanje kot strokovna in politična kategorija dela in življenja občanov ter strokovnih delavcev, ki delajo pri medijih javnega obveščanja, še posebej v ospredju družbenega dogajanja, je skrb za javno obravnavo predloga sprememb zakona o javnem obveščanju ostala kar na ramenih delavcev v obveščanju in prizadevnih aktivistov pri socialistični zvezi. Že res, da strokovne okvire najbolj poznajo novinarji in tisti del politikov, katere javnost deta in pisanja vse bolj prizadeva in razgalja. Je pa resnica tudi v tem, da demokratizacija naše družbe brez takšnega obveščanja, kot si ga želimo delovni ljudje in drugi občani, ne bo stekla po takšnih tirnicah, ki bi si jih želeli in bi nas vodile iz licemerstva, stereo-tipnosti in iz gospodarske ter politične krize. Menimo namreč (stara stvar), da lahko spremenimo »politiko« le, če zamenjamo politike. Ko smo na predlog Sveta za informiranje pri OK SZDL Velenje v Našem času pripravili nekaj tez, ki jih je osvojil ta svet (na osnovi predlaganih sprememb zakona o javnem obveščanju s strani Društva novinarjev Slovenije) in takšna stališča objavili kot osnovo za javno pridobitev pobud s strani bralcev, delovnih organizacij, društev, družbenopolitičnih organizacij idr., smo razočarani ugotovili, da ni bilo odziva. Občani se raje odzivajo na alarmantne prispevke, na pojave, ki preraščajo v afere in tako »dajejo duška« svojemu ra- ; Vaška olimpiada v Skalah je vrhunec rekreativne dejavnosti v tem kraju. Na letošnji, na ponedeljkov praznični dan, se je zbralo ljudi, da je bilo kaj. (vos) zočaranju in razpoloženju do dela in življenja. In o čem naj bi se v tej, predhodni razpravi pomenili. O pravici do obveščanja, o pravici biti obveščen ter o dolžnostih virov informacij, o novinarjih kot profesionalnih delavcih (strokovnjakih), ki naj ne bi bili le družbenopolitični delavci, kot se to tre-tira zdaj, o prenovljenem kodeksu etike javne besede, o ustanavljanju medijev javnega obveščanja, o upravljanju in vodenju v informativnih kolektivih, o urednikih in urednikovanju, o preprečevanju zlorabe sredstev javnega obveščanja, o kazenskih določbah in še o čem. Namreč, v zakon, ki zavezuje vse soustvarjalce našega delovnega in življenjskega utripa, bi morali v večji meri »investirati« vsi, da bi pripravili takšen akt, ki bi bil izraz potrebe in želje državljanov in ne le ožjega sloja ljudi. Prav zato zelo čudi takšen indolenten odnos do »zadeve« zdaj, ko je železo vroče. Svet za informiranje pri OK SZDL se bo v razširjeni zasedbi ponovno sestal v četrtek, 9. julija, da bi obravnaval stališča Društva novinarjev Slovenije ter eventualno prispele predloge občanov ter D PO, o tem pa bi naj oblikoval svoje pripombe ter jih posredoval v javno razpravo kot predlog. Osnova za strokovno razpravo pa je še vedno star Zakon o javnem obveščanju, ki je bil objavljen v Ur. listu št. 2/86. J. M. vne organizacije v občini, so s ptt podpisale samoupravni sporazum o sofinanciranju izgradnje nove centrale. V petek, pa so na skupščini občine Velenje opravili še eno svečano dejanje, podpis samoupravnega sporazuma med Iskro Telematiko in ptt Celje in sicer ob prisotnosti predstavnikov našega združenega dela. Tako so potrdili roke dobave in ceno nove centrale. Ta bo predana v uporabo v juliju prihodnje leto, oprema pa je vredna nekaj nad milijardo din, z montažo pa 1,5 milijarde din. (bz) Srečanje pionirjev Titovih mest Danes se izteka dvanajst-dnevno srečanje pionirjev Titovih mest iz vse Jugoslavije, pridružila pa se jim je tudi skupina pionirjev s Poljske. V našem mestu so se imeli lepo, navezali so nova znan-stva. Postali so dobri prijatelji. Skupaj so preživeli nepozabne počitniške dni. Prepevali so, risali, tekmovali v športnih disciplinah, se igrali. Skratka bilo je lepo in današnje slovo ne bo lahko. Prav gotovo pa si bodo ob slovesu obljubili, da se še vidijo, (mz) Kje najti delo viškom iz Eka Mi smo za mode! Hočemo vedeti ali ne, tehnološki viški postajajo del naše vsakdanjosti. Danes je to štiri-inštirideset delavcev Elektro-kovinarske opreme, kdo bo jutri? Smo nanje pripravljeni? Imamo programe? Imamo možnosti? Vemo kam? Ko smo v eni od številk Našega časa pisali o tem problemu, omenjali smo ga kot primer, ob katerem bi se morali vsi pravočasno zamisliti in pravočasno začeti z aktivnostmi, smo dobili od člana takratnega začasnega kolektivnega organa odgovor, da vznemirjamo delavce kolektiva, da gre za dezinformacijo, v obsežnem »pojasnila nam je član ZKPO med drugim zapisal: »V našem sanacijskem programu namreč načrtujemo prenos nekaterih Ekovih proizvodnih programov (skupaj z delavci, ki delajo na teh programih!) v druge ozde. DO EKO pa se bo organiziral v proizvajalca kovinskih, elektro in elektronskih komponent. Zaradi takšne programske in organizacijske spre- membe delovne organizacije ter racionalne organizacije dela in poslovanja, bo približno 50 delavcev razporejenih na druga dela in naloge. Zgolj toliko delavcev torej lahko uvrstimo v tehnološki višek . ..« (konec citata) NAŠA TEMA Teh petdeset delavcev, natančneje štiriinštirideset danes ni razporejenih na druga dela in naloge, če bi bili, potem ne bi bili višek. V tej delovni organizaciji se sedaj trudijo, kako jim najti delo. Ena od možnih rešitev je zaposlitev v drugih organizacijah velenjskega združenega dela. Ob tem pa je treba vedeti, da ne gre za slabe delavce, ki bi se jih EKO rad znebil, ampak gre za dobre delavce, ki razpolagajo tudi z dobro izobrazbo, veliko s V. stopnjo, nekaj pa tudi s VI. in VII. Ti delavci so v EKU danes neproduktivno zaposleni, odveč postajajo zaradi opustitve nekaterih programov, zaradi opustitve nekaterih delokrogov, ki so bili prej predimenzionirani, zaradi ukinitve nekaterih nalog. Vendar je težko na hitro najti rešitev tudi drugje. Zaposlovanja danes praktično ni, tam kjer pa je, pa tako rešujejo lastne štipendiste. V EKU pravijo, da so tem delavcem pripravljeni omogočiti in tudi Finančno podpreti njihovo dokvalifikacijo, prekvalifikacijo, vendar v primeru, da jim bo druga organizacija združenega dela zagotovila, da jih bo potem tudi zaposlila. Ob tem pa si v EKU želijo, tako pravi tudi Vida Purnat, vodja kadrovske službe, da bi prišlo do odkrite ponudbe in povpraševanja po delavcih, saj bi marsikatero potrebo, ki jo izkazujejo organizacije združenega dela lahko pokrili z danes neproduktivno zaposlenimi. Tudi delavci EKA. (mkp) 2. stran i * nSS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje ★ 7. julija 1988 Onesnaževanje omejuje razvoj Ekološka bilanca celjskega območja je pokazala, da je največji onesnaževalec šo-štanjska termoelektrarna — zrak je najbolj onesnažen v Celju in Zavodnjah nad Šoštanjem — sveta občine celjske regije: takoj ukrepati. Člani sveta občin celjskega območja so se na zadnji seji seznanili z raziskovalno nalogo Ekološka bilanca celjske regije. Naloga, ki sojo pripravili strokovnjaki z raznih področij, je vsaj v nekaterih delih potrdila tisto, o čemer mnogi že dolgo govorijo. Da je največji onesnaževalec termoelektrarna Šoštanj, ki spusti letno v ozračje nad 120 tisoč ton žveplovega dioksida, da pa pred- vsem območje laške in žalske občine dosegajo podobne škodljive snovi iz visokega dimnika trboveljske termoelektrarne. Nevarni fluoridi so najbolj navzoči v Celju, Libojah, Gorenji vasi in Rogaški Slatini. Nasploh je najbolj prizadeto ozračje v Celju in Zavodnjah nad Šoštanjem (4. stopnja), sledijo pa jim Laško, Štore, Radeče, Rimske Toplice, Sedraž, Šentjur, Dramlje, Rogaška Slatina (prav po zaslugi fruoridov iz Steklarne), Žalec in Prebold(3. stopnja). Ravnovesja v naravi seveda ne ruši le onesnaženo ozračje, ampak so močno prizadete tudi reke. Paka je pod Titovim Velenjem in Šoštanjem le še bolj ali manj odtočni kanal, podobno Mestinjščica pod Mestinjem oziroma tovarno Vital, pa Smarski potok pod Šmarjem, Rečica pod laškim rudnikom — pa še bi lahko naštevali. In če ne bodo uresničili vseh predvidenih ukrepov lahko postane podobna mrtva reka celo Sava ob hidroelektrarni Vrhovo. Zaradi vsega tega ni prizadet le živelj v rekah in potokih, tudi ne le gozdovi (v velenjski občini sta zdrava le še dva odstotka gozdov, v mozirski pa le en sam bori odstotek gozdov ne kaže vidnih zunanjih poškodb), posledice so močne tudi na ljudeh. Zaskrbljuje misel, da se lahko podobno kot na rastlinah pojavijo dedne poškodbe tudi pri ljudeh. Raznih manjših raziskav je že bilo nekaj, na celjskem območju pa bo do konca leta tudi končana zdravstvena analiza: temeljito namreč vsestransko opazujejo večje število Celjanov, ki seveda živijo v slabem okolju, in Konjičanov, ki za zdaj živijo od vseh na celjskem območju še v najbolj zdravem okolju. Podatki o onesnaženosti seveda opozarjajo, da na celjskem območju ni več nikakršnega me- sta za industrijo, ki bi dodatno onesnaževala okolje: ne le to — treba je resno razmisliti o tem, da bi vendarle v dobro okolja in ljudi žrtvovali kako umazano proizvodnjo. Da je tovrstno prestrukturiranje industrije potrebno, so opozorili tudi na seji sveta občin. Ekološki svet bo tako v najkrajšem času pripravil predloge in ukrepe. Brez tega namreč tudi ta ekološka bilanca, ki so jo pripravili, ne bo imela učinka. Sedanji cilj, da okolja ne smemo še poslabšati, mora biti res le kratkotrajni cilj — končni cilj mora biti seveda zboljšanje našega bivalnega okolja. Na seji sveta občin so predstavniki ostalih občin tudi odločno podprli Velenjčane, ki so nasprotovali spreminjanju republiškega odloka o čiščenju dimnih plinov v Šoštanjski termoelektrarni.Vsi so vztrajali pri tem, da je treba spoštovati dogovor, da do leta 1992 90 odstotno očistijo te dimne pline. Velenjčani so ostale udeležence tudi seznanili s prizadevanji za oživitev velenjskega jezera in Pake. (fk) SAVINJSKO ŠALEŠKA NAVEZA Precej stičnih točk Pa se je vendarle izkazalo, da pri našem poslovanju ne gre le za razne monopole, za zapiranje i> svoje tovarniške plotove in podobno. Kar pomislile na to. kaj so ugotovili po tem. ko so raziskali pomembno najdbo v gozdu nedaleč od Šentjurja. O najdbi 20 dvestoliterskih sodov nevarnih snovi v tem gozdu smo poročali tudi v Našem času — in prav je tako. saj so tudi sledi pri tej najdbi vodile prav v velenjsko Gorenje. Ampak velenjskim ekologom ob tem ni treba skočili takoj pokonci, češ — aha pa smo jih tlobili. Gorenje tokrat ni bilo krivo; kak zlobnež'bi rekel, da so krivi prav velenjski zeleni, ki niso dovolili kuriti teh snovi v šoštanjski termoelektrarni, pa je tako moralo Gorenje poiskati drugo rešitev. No in prav pri tem se je pokazala podjetnost in odprtost raznih slovenskih in zunajsloven-skih organizacij, ki so si ta posel podajale z roke v roko — en tovornjak teh sodov pa je pristal kot ekološka bomba v gozdu v Trnavcu. Ne vem. ali naj verjamem vozniku, ki je rekeI. da je tovor zaradi okvare tovornjaka tu le začasno razložil, ali drugim. ki pravijo, daje bito gotovo pomembnejše, da je s tovornjakom potoval prek republiške meje les — skratka stvar se je vendarle razvezala. V zadnjem času pa je bilo na šaleško-savinjski navezi še več drugih stvari. Na mozirski problemski konferenci o razvoju turizma je na primer predsednik velenjske turistične zveze Jože Kandolf poudaril, da je potrebno tesnejše sodelovanje med mo-zirsko in velenjsko turistično organizacijo. da je treba enotneje nastopati pri ponudbi in podob- no. In prav ima. Glede na to. da je uničenih že nad 90 odstotkov mozirskih gozdov, glavna uniče-valska moč pa prihaja iz velenjske občine, je seveda prav. da turisti vidijo tudi to. In končno — dokajšnja povezanost tega območja se je pokazala tudi na seji sveta občin celjskega območja, predvsem na področjih. kjer veliko govorimo pa vsi skupaj bolj malo naredimo. Mislimo na razvoj obrtništva in na velike probleme ekologije. Očitno nas težave bolj povezujejo kot uspehi. (frk) Akcija na Raduhi V nedeljo se je na Raduhi pričela republiška mladinska delovna akcija, mladinski tabor pravzaprav, saj so se tudi na tej akciji mladi odločili za nove delovne oblike, stare in preživele namreč že opuščajo. Pobudo za to akcijo je dal center za mladinsko prostovoljno delo pri republiški konferenci ZSMS, Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga pa jo je z veseljem sprejela. V nedeljo je na Raduho, bolje rečeno do planinskega doma na Loki, krenilo 46 mladincev iz vse Slovenije in tudi iz tujine, na planinskih pašnikih bodo gradili ograje in napajališča, obenem pa pomagali pri gradnji vodovoda za planinsko postojanko. V njej bodo tudi bivali in izvajali različne družabne in spremljajoče aktivnosti. Akcija bo trajala tri tedne, s tem, da se bo število brigadirjev spreminjalo. j.p. e,;*" V". "sap,- ZAČELI SO: Toliko željeni trenutek je prišel. V Skalah so delavci Gradisa prejšnji četrtek začeli zemeljska dela za zgraditev nove osnovne šole v kraju. Šola mora biti nared do začetkajolskega leta prihodnje leto, saj bi se sicer v kraju znašli še z večjo prostorsko stisko, kot je danes. Letos so — tako bo tudi do zgraditve novega objekta — učenci imeli pouk v prostorih gasilskega doma. Toda tudi ti bodo prihodnje leto premajhni, ker naj bi se število šoloobveznih otrok v šolskem letu 1989/90 precej povečalo, (vos) Obisk poljske partijske delegacije V torek se je končal enotedenski obisk partijske delegacije iz Dabrowe Gornicze s Poljske. Štiričlanska delegacija je bila na obisku pri našem partijskem vodstvu. V teh dneh so si ogledali številne delovne organizacije v naši dolini ter se dogovarjali o morebitnih oblikah gospodarske- ga in kulturno umetniškega sodelovanja. Med drugim pa so bili tudi gostje predsednika skupščine občine Velenje, ki jih je seznanil z gospodarskim in političnim utripom naše doline. Iz Dabrowe Gornicze, ki je rudarsko mesto v bližini Krakowa, so bili v teh dneh na obisku tudi predstavniki rudarskega kolektiva ter osnovnošolci, ki so se udeležili dva-najstdnevnega srečanja pionirjev Titovih mest Jugoslavije. Na sliki: Med obiskom pri predsedni: ku skupščine občine Velenje Dragu Šuleku. Svečano ob šoferskem prazniku Letošnji praznik šoferjev in avtomehanikov ter vseh tistih, ki delajo v prometnih dejavnostih, bo v Titovem Velenju še posebno svečano obeležen. Domači člani Združenja šoferjev in avtomehanikov so namreč gostitelji vseh stanovskih organizacij iz občin Celjske regije. Zbrali se bodo v nedeljo, 10. julija, ob 9 uri na ko-talkališču, od koder bodo v svečani paradi prikorakali in pripeljali na Titov trg, kjer bo osrednja regijska proslava ob »13. juliju«. Dnevu šoferjev in avtomehanikov. Po proslavi in kulturnem programu ter položitvi cvetja k spomeniku Tita na Titovem trgu so bo srečanje nadaljevalo pri Delavskem klubu z družabnim programom in zabavo. Vse preredko se spomnimo delavcev v prometu in transportu, menimo pa,da se tudi sami pre-[ malo vključujejo v družbeno življenje ter s problematiko obveščajo ostale o pomenu ter zahtevnosti šoferskega poklica. J.M. Teritorialci so se usposabljali V mesecu juniju je Pokrajinski štab ZŠP v sodelovanju s štabi TO občin organiziral večdnevno urjenje nekaterih enot iz celotne Zahodnoštajerske pokrajine. Cilj urjenja je bil utrjevanje vojaško strokovnih znanj, pa tudi medsebojno spoznavanje in tovariško druženje vojaških obveznikov iz sosednjih občin. Čeprav vreme ni bilo poletno, so bili pripadniki zadovoljni, prepričani, da so obnovili in utrdili svoja znanja ter se z novimi spoznanji vrnili v svoje občine, na delovna mesta, kjer se zopet spoprijemajo z vsakodnevnimi gospodarskimi obveznostmi in težavami, ki nas spremljajo v tem obdobju. Francc V0LK EMONA EKSPRES Suverenost Še do trenutka, ko še ni bilo znano najnovejše sporočilo vojaškega tožilca v Ljubljani, je vladalo upanje (in zaupanje), da se — kot pravi star pregovor - nobena kaša ne poje tako vroča, kot se skuha. Zdaj so razmere takšne, da ni nič več jasno, ali pa je jasno že prav vse. Ko je v svoji stari maniri Stane Dolanc na seji slovenskega partijskega CK-aja govoril o »primeru Janša in ostali«, je bilo celo med prisotnimi člani videti precej nelagodja ob njegovem novem »prejudicu«, ko je v bistvu že sestavil obtožnico za trojico priprtih (zdaj so skupaj z odgovornim urednikom Mladine obtoženi že štirje). Dva dni kasneje je sporočilo vojaškega javnega tožilca v bistvu povedalo to, kar je povedal že Dolanc. Torej vendarle ni šlo za prejudiciranje in nesprejemljiv pritisk visokega partijskega funkcionarja na naše — kot pravimo — res neodvisno sodstvo. Gre pa za nekaj več in še mnogo bolj resnega: Dolanc je s svojim nastopom samo povedal, da ve več, kot vedo ne samo navadni smrtniki, ampak tudi nekateri bolj posvečeni v zadevo. To vsekakor z vso resnostjo postavlja številna nova (stara!) vprašanja in ugotovitve! Ali je torej res, da slovenski politični vrh o nameravanih »posegih« vojaških oblasti ni vedel ničesar? Izkušen politik in diplomat Mitja Ribičič trdi (v intervjuju za Teleks), da »tudi v najbolj trdem administrativnem obdobjuni mogel nihče opraviti aretacije (ki je javno dejanje), ne da bi bilo politično vodstvo Slovenije o tem obveščeno. In ne samo obveščeno: ne da bi tudi razsodilo o vseh političnih implikacijah takega dejanja. To je suverena pravica, ki jo moramo zelo spoštovati.« Tako Ribičič, ki mu izkušenj res ne gre oporekati. Že zadnjič sem zapisal, da vse kaže, da ima primer »Janša in ostali« več možnih podmen! Ena je ta, da slovenski politični vrh o nameravanih aretacijah in priprtjih res ni bil obveščen. Če to drži, "potem ne gre zgolj za kratkovidnost tistih, ki so tako postopali (najmanj, kar jim lahko očitamo je pomanjkanje politične modrosti), ampak za vprašanje, koliko je suverena slovenska država, če se mimo nje in nad njo dogajajo stvari, za katere tudi politični laik ve, da so ne samo stvar pravosod ja (tožilcev in sodišč) ampak tudi stvar politike v najširšem smislu te besede. Kar je huje, je »sestavljanje mozaika« v trditev, da je (določen) de! slovenskih politikov o vsem bil sproti in zelo natančno obveščen, kar pomeni, da je na »scenarij« tiho ali celo glasno pristal(ja)l. V tem primeru bi v Sloveniji imeli ta hip nekakšno dvovladje, o katerem se po kuloarjih govori že od lanske jeseni dalje. Je pa še tretja možnost — namreč ta, da se prav z imputiranjem trditve, da je slovenski vrh vedel vse, vsekakor pa več, kot je pripravljen povedati — da se torej s to trditvijo skuša kompromitirati tisto, čemur pravimo »slovenska demokratična struja«, ali še bolj neposredno, Kučana samega, ki je njeno pooseblje-nje, o čemer ni dvoma. Če namreč »slovenske pomladi« ni mogoče utišati s-pomočjo notranjih (slovenskih) »zdravih sil«, je seveda kompromitacija tistih, ki so po nekaterih ocenah zveznih vrhov (partijskih in državnih) premalo storili, da bi preprečili in učinkovito stopili na prste — kot pravijo — nesprejemljivim tendecam v Sloveniji, lahko zelo učinkovita. Potem bi se stvari lahko zelo hitro razpletle v duhu boja Piše: Vinko Vasle proti slovenski »kontrarevoluciji«. Očitek, da gre za špekulati-vne možne scenarije seveda sprejemam. V pomanjkanju verodostojnih informacij in ob vseh protislovnih izjavah, ki smo jih slišali v zadnjem času, je o dogajanjih v Sloveniji mogoče samo tako razmišljati. In niti ni pomembno (vsaj ta hip ne, za zgodovino pa vsekakor), kdo je kaj vedel, ali kdo ni nič vedei! Zelo razpoznavna je namreč »centralna« usmeritev, ki je vsaj v političnih telesih nekaterih republik in pokrajin, zlasti pa v zveznih vrhovih dobila potrditev in zeleno luč: da so v Sloveniji izredne razmere, zato zahtevajo izredne ukrepe. Za začetek omenjene aretacije, priprtja in obtožnice. To je lahko tudi jasno opozorilo, ali pa grožnja tistim, ki si že nekaj časa ne dajo dopovedati, da »tako pač ne gre« in da ima tudi demokracija svoje meje. Za te se pa ve, kdo jih postavlja. Ker je že nekaj let nosilec demokratičnih idej in zamisli prav slovenska mladinska organizacija, seveda ni dovol j, da se z njenimi pogledi civiliziramo in z močjo argumentov polemizira, ampak samo z argumentom moči. V prvih fazah je zato slovenska mladinska organizacija doživljala politične diskvalifikacije, potem se je javno podvomilo v legitimnost njenih predstavnikov, da bi se prav zdaj njeno delovanje in njen obstoj skušalo celo krimi-nalizirati. Kar naenkrat so postale popolnoma nesprejemljive celo razprave o tistih vprašanjih (na primer civilno služenje vojaškega roka), za katere so se celo v najvišjih zveznih vrhovih še pred kratkim strinjali, da so seveda lahko predmet polemike in razprav. Zdaj nič več, zdaj se vse proglaša za napad na armado, na socializem, samoupravljanje, na ustavno ureditev in za kontrarevolucijo. Kaže, da so nekateri v Jugoslaviji prepričani, da je duha slovenske demokracije možno zlomiti preko ramen mladinske organizacije, ki je — resnici na ljubo — prva postavila nekatera neprijetna vprašanja. Še zlasti pa po kongresu v Krškem vnesla na slovensko politično prizorišče (in jugoslovansko tudi) pravi mali vihar novih pobud, želja in zahtev. Če tem pobudam slovenske mladine vzamemo legitimnost, ji vzamemo politični prostor njenega delovanja in jo učinkovito znova spravimo na obrobje družbenega dogajanja, kjer je desetletja dolgo tičala. Ali, kot je rekel Tone Anderlič prejšnji teden, spravimo jo v politično preddverje, jo marginaliziramo in utišamo. To pa je seveda očiten poskus demontaže neodvisne mladinske politike, politike generacije, ki ima vsakršno pravico, da si v sedanjosti kroji svojo bodočnost. Zato ima pravico tudi do sebi samosvoje radikalnosti, do podiranja tabujev in zaletavosti. Drugo dejanje primera »Janša in ostali« pa v mnogočem še zaostruje spopad med politično državo in civilno družbo. Demokratična slovenska javnost je namreč v najvišjem predstavniškem telesu (v republiški skupščini) dobila samo-potrditev s sprejemom nekaterih pomembnih stališč in sklepov. To je bilo suvereno narodovo dejanje, ki ga brez, tudi katastrofalnih političnih posledic, ni mogoče zaobiti in ignorirati. Kajti, če skupščinski sklepi ne bodo uresničeni, ne bo uresničena suverena volja Slovencev, ki je ustavno zajamčena. Potem ne bo mogoče govoriti niti o suverenosti, še manj o ustavnosti. Kaj bi uresničitev takšne »politike« pomenila, pa si niti razmišljati ne upam. >NAŠ ČAS<, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. >NAŠ ČAS< je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik >Šaleški rudar< kot tednik pa izhaja >NAS ČAS< od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka i Foita 10, telefon (063) 853 451, J 856 955, 855 450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Čena posameznega izvoda je 700 dinarjev. Mesečna naročnina 2.540 dinarjev, polletna naročnina za individualne na- j ročnike 15.240 dinarjev, za tujino 25.900 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za >NAŠ GLAS< se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 7. julija 1988 •k titovo velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas ★ stran 3 Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje Devize kuje dobro delo Delavci Gorenja so v prvih letošnjih šestih mesecih dokaj dobro uresničevali zahtevne planske cilje. Kljub temu, da smo jih že nekajkrat zapisali, ne bo odveč, če jih še enkrat predstavimo: 10 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje, 7 % povečanje storilnosti dela in 33 % povečanje konvertibilnega izvoza. V prvih petih mesecih so bile naloge uresničene. dosežene in tudi presežene, pa tudi junijska gibanja kažejo. da bodo poglavitni cilji izpolnjeni. Torej so lahko delavci Gorenja upravičeno ponosni na letošnje dosežke. V vseh delovnih okoljih Gorenja so že na začetku leta, hkrati s sprejemom planskih dokumentov za leto 1988, izoblikovali tudi podrobne ukrepe za uresničitev zahtevnih nalog. Po sprejemu zadnjih ukrepov so znova preverjali sprejete ukrepe, pri čemer so ugotovili, da ostajajo tudi za naprej zlasti še naslednji poglavi- tni cilji: zadržanje visoke ravni proizvodnje in s tem tudi izkoriščenosti zmogljivosti, ohranitev dosežene storilnosti dela in prodaje na tuje ter zadržanje likvidnosti. Seveda pa bodo še naprej krepili sicer že zdaj zgledno delovno zavest zaposlenih. Ne bo odveč poudariti, da dosegajo v Gorenjevih delovnih organizacijah načrtovano visoko gibanje proizvodnje, produktivnosti in izvoza kljub težavam, ki se pojavljajo v zadnjem času pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli. -Zaradi kasnitev dobav oziroma poslabšane kakovosti je treba pogosteje, kot sicer, menjati izdelke, kar terja od vseh zaposlenih izjemne napore. Vsi v Gorenju pa si prizadevajo, da bi bilo tovrstnih menjav in v tej zvezi zastojev proizvodnje čim manj. V zadnjem času so v Gorenju začeli vrsto novih aktivnosti na prodajnem področju, da bi visoko proizvodnjo tudi prodali. Do konca maja so iz Gorenja prodali na tuje za skoraj 101 milijn dolarjev izdelkov, junijski izvoz pa je, kot kaže, presegel 25 milijonov dolarjev. To pomeni, da bo dosežen polletni izvozni načrt. Seveda pa so v tem poslovnem sistemu na najboljši poti, da v prihodnjih mesecih prodajo na tuje še povečajo. Občinska zdravstvena skupnost Proti omejevanju pravic Na izredni seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti, konec junija, so bili tako izvajalci kot uporabniki proti stališčem oziroma ukrepom za prilagoditev programa zdravstvenega varstva SR Slovenije z. materialnimi možnostmi v tem letu, ki naj bi prvini kolikortoliko omilili slab ekonomski poiožaj, uporabnikom pa omejili individualne pravice na tem področju. Po mnenju izvajalcev, ki so se f >zbali za delo<, imajo ukrepi ne-zaželjene dolgoročne posledice, saj bodo odslej iskali zdravstvene storitve le tisti uporabniki, ki jih bodo zmogli tudi plačati. Akademskega naslova si niso pridobili zato, da bi se »prereka-li< z uporabniki, koliko morajo plačati za storitev in zakaj, ampak da opravijo humano- delo. Predlagani ukrepi so tako povsem skregani z zdravniško etiko. Izrazili pa so med drugim tudi bojazen o kakovostno opravljenem delu. Pri uporabnikih je jasno zašu-melo ob naštevanju sprememb, ki omejujejo njihove individualne pravice na področju zdrav- stvenega varstva in krepko udarjajo po njihovem že tako plitkem žepu. Po mnenju delegatov Gorenja predlagani ukrepi krčijo že tako oskubljene programe, povzročajo socialne razlike, delijo občinske zdravstvene skupnosti na dobre in slabe gospodarje. Pipo odpiramo in zapiramo na najbolj občutljivem področju. Dejstvo, da je k ukrepom na tem področju treba' pristopiti, je neizogibno, vendar pa se je treba vprašati, kako in h katerim. Osnova za dolgoročne sistemske rešitve slednji ne morejo biti, ampak je treba k odprtim vprašanjem v zdravstvenem varstvu pri-j stopiti kako drugače. Čeprav naj | bi predlagani ukrepi veljali le do konca leta in preprečili nezaželene pojave na tem področju, ki bi med drugim lahko pripeljali do razpada sistema, so delegati vso odgovornost ob morebitnem njihovem sprejemu naložili na ramena občinske zdravstvene skupnosti. Že februarja lani so strokovne službe na slednji ugotavljale, da bo l&to 1988 zelo trdo in težko. In niso se uštele. Kljub vrsti težav so uspele obdržati doseženo raven zdravstvenega varstva iz leta 1986 tako. da so preteklo leto zaključile z miljardo 250 milijoni dinarjev izgube. Zato morajo račune za opravljene storitve v preteklem letu plačati z letošnjimi sredstvi. Interventna zakonodaja je neglede na specifičnost neusmiljena. Dovoljuje namreč rast skupne porabe le na osnovi lanske dosežene. To pomeni za občinsko zdravstveno skupnost precej manj denarja, saj ga tudi ta ni uspela zbrati toliko kot bi ga lahko. Tako je k slabi startni osnovi za letos treba prišteti še primanjkljaj iz preteklega leta, ki ga bo letos tako ali drugače treba pokriti. Izračuni kažejo, da bo po določilih letošnje interventne zakonodaje zmanjkalo za pokritje potreb občinske zdravstvene skupnosti okrog 7,3 odstotke sredstev ali 2 miljardi 260 mili jonov dinarjev, seveda brez neporavnanih obveznosti iz preteklega leta. Kako zbrati manjkajoča sredstva, pri občinski zdravstveni skupnosti Velenje v tem trenutku ne vedo. S povečano prispevno stopnjo zagotovo ne. Delegati zbora uporabnikov pa tudi niso bili za to, da bi manjkajoči denar zbrali z njihovimi prispevki. Kot vemo, so ukrepi, ki naj bi finančne zagate na področju zdravstvenega varstva samo omilili in ne v celoti opravili, bili sprejeti. Zato so bile kar pravšnje ugotovitve delegatov občinske zdravstvene skupnosti: nikar k zdravniku zadnja dva meseca oziroma v primeru bolezni imeti pripravljeno bančno knjižico, na osnovi katere te bo lahko zdravil zdravnik tako dolgo, dokler ne bo ostala prazna, (tap) Štiri mesece po ukrepu v SIS gospodarskih dejavnosti Čiščenje lastne hiše Onemogočanje odločanja delavcem o njihovem delu in poslovanju, slabo informiranje, kritičen položaj zaradi odhajanja delavcev kot posledice nesoglasij med njimi in vodstvom, nenehno slabšanje delovnih rezultatov, so delovno skupnost skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti konec februarja letošnjega leta prevedli pred delegate zborov velenjske občinske skupščine. Na predlog izvršnega sveta, seveda po predhodnem mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja in zahteve zbora delavcev te delovne skupnosti je Skupščina občine Velenje 25. februarja izrekla ukrep družbenega varstva, za začasnega vodjo pa imenovala Toneta Hladina. Od izreka ukrepa do danes so minili štirje meseci. V tem času se vsi zaposleni trudijo, da čim prej uredijo stanje, vsak mesec o poteku poročajo izvršnemu svetu, prejšnji teden pa so z rezultati seznanili tudi delegate Samoupravne stanovanjske skupnosti in Skupnosti za ceste. Bistveno so v prvih štirih mesecih izboljšali poslovne rezultate. Nekatere materialne stroške, tiste seveda na katere imajo vpliv, so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zmanjšali za 19 odstotkov, izpla- čane dnevnice za potovanja za 31 odstotkov, reprezentanco za 16 odstotkov in to brez upoštevanja inflacije. Odpravili so motnje v medsebojnih odnosih in redno, čeprav s težavo, zagotavljajo tudi tekoče poslovanje. V drugem polletju lanskega leta je bilo v skupnih službah SIS gosodar-skih dejavnosti zaposlenih 27 delavcev, ob izreku ukrepa le še 22, toliko jih je tudi tokrat, a kar šest od teh jih je na bolniških in porodniških dopustih. Zato so izvedli nekatere nujne notranje prerazporeditve delavcev in od- pravili vso nepotrebno režijo. Iz razvida del in nalog so črtali opravila vodenja gospodarskega sektorja in vodenje splošne službe, ker so ugotovili, da sta ti dve nalogi povsem nepotrebni. Ot> urejanju razmer pa je potrebno ugotoviti tudi odgovornost za položaj, ki je privedel delovno skupnost do ukrepa družbenega varstva. Nekatere vodstvene delavce, odgovorne za nastali položaj, so prijavili disciplinski komisiji, osnovna organizacija zveze komunistov delovne skupnosti pa je izrekla kazen bivšemu vodji — izključili so ga iz članstva v Zvezi komunistov. (mkp) Skupnost za ceste občine Velenje Odločijo naj se v krajevnih skupnostih Na zadnji seji zborov uporabnikov in izvajalcev skupščine skupnosti za ceste občine Velenje so delegati najprej obravnavali delegatska vprašanja. Kar precej jih je bilo, med drugim je bilo vprašanje tudi o širini zemljišča ob cestišču. Odgovor: natančne širine, v kakršno smemo posegati ob širitvi ali obnovi ni, vsekakor pa bankina in odtočni jarek sodita k cestišču. O tej širini je bilo v preteklosti precej sporov z lastniki zemljišč, v zadnjih letih pa se to vprašanje v velenjski občini rešuje sistematično. Delegati so opozorili tudi na neodgovorno početje nekaterih lastnikov, ki zemljo strojno obdelujejo, oziroma orjejo prav do asfalta in s tem seveda poškodujejo trdnost cestišča. Prav tako niso osamljeni primeri onesnaževanja cestišča z blatom, pa potem cestišče ne očistijo, čeprav to narekujejo zakonska določila. Delegat krajevne skupnosti Topolšica je vprašal, kako je z mostom v Lajšah, ki je dotrajan, po njem pa poteka promet osebnih avtomobilov, pa tudi avtobusov in težkih tovornjakov. Odgovor je bil kratek. Ta cesta je regionalna in sodi v republiško pristojnost, zato obnova mostu ni zajeta v načrtu skupnosti za ceste občine Velenje. Delegatsko vprašan je je posta-• vil tudi delegat krajevne skupnosti Šentilj, ki je najprej pohvalil k opravl jena dela Cestnega podje- tja Celje, zatem pa vprašal kdaj bodo nadaljevali z deli na cesti v Laze. Odgovor: kaj kmalu. V nadaljevanju so se delegati seznanili s poročilom o uresničitvi plana sisa za ceste občine Velenje za preteklo leto. Plan je bil v celoti uresničen in delegati so poročilo soglasno potrdili. Pri obravnavi uresničevanja plana sisa za letošnje prvo polletje so povedali, da teče po načrtu in so ga dosegli 57-odstotno. Tudi to so sprejeli. Na seji so za predsednika skupščine soglasno izvolili Antona Tanjška in za namestnika Ivana Stvarnika. Tone Hladiti je delegatom podrobneje opisal prizadevanja, skrb in delo delovne skupnosti skupnih služb sisov gospodarskih dejavnosti, ki ima ukrep družbenega varstva. Poudaril je, da so veliko pozornosti namenili odpravi odvečne režije in delegatom skupnosti predlagali tudi ukinitev vodje gospodarskega sektorja in vodje splošne službe. Ta predlog so .delegati soglasno sprejeli. V nadaljevanju so obravnavali še predlog združitve cestne in komunalne skupnosti. Bili so različni komentarji. Ali nas dosedanje reorganizacije ni- so dovolj izučile? Ali spreminjamo že ustaljeno delo zgolj zato, da pač nekaj spreminjamo? In podobno. Nekateri razpravljalci so odločno zahtevali, da se pripravi analiza tistih skupnosti, ki so bile preko leta nesklepčne, o resnosti dela delegacij, delegatov in podobno. Predstavnik Cestnega podjetja Celje je povedal, da so o tem razpravljali in med drugim ugotovili, da so takoj po ustanovitvi skupnosti za ceste spoznali, kako koristna je bila njena ustanovitev. Preko nje se namreč lahko vse krajevne skupnosti, tudi tiste obrobne, enako-!#avno pogovarjajo o cestnih težavah. Pripomnil je še, da naj o vprašanju združevanja cestne in komunalne skupnosti spregovorijo v krajevnih skupnostih. Povsem enako stališče so zavzeli tudi delegati obeh zborov skupščine skupnosti za ceste občine Velenje. b. Mugerle Tisoča toplotna črpalka Delavci Gorenja Servis, še posebej njegovega oddelka proizvodnje toplotnih črpalk, so konec junija slovesno obeležili proizvodnjo tisoče toplotne črpalke. Glede na prehojeno pot od razvoja Gorenjeve toplotne črpalke do njene proizvodnje, polno iskanj in negotovosti, je ta delovni dosežek tem bolj pomemben. Z uresničevanjem preobrazbe takratnega Gorenja TGO se je začela tudi nova pot Gorenjeve toplotne črpalke. Kot je bilo dogovorjeno, je skrb za razvoj in proizvodnjo teh izdelkov prevzela septembra 1985 delovna organizacija Gorenje Servis. V Servi-sovem sektorju obnove in proizvodnje so se načrtno in organizirano lotili reševanja vseh prisotnih problemov tako v nabavi kot tudi v prodaji in montaži na domu uporabnika. S premišljenimi koraki je skupina strokovnih in proizvodnih delavcev uspela, da so toplotne črpalke postale znan in iskan izdelek na tržišču. V preteklem obdobju so proizvajali tri inačice toplotne črpalke, letos pa je na tržišču posebej iskana TČ 102 Optimmal, ki se lahko priključi tudi na druge vire energije kot so kolektorji ali peči za centralno ogrevanje. V oddelku proizvodnje toplotnih črpalk 6 delavcev mesečno izdela do 60 črpalk in sicer vedno za znanega kupca, ko je na tržišču povečano povpraševanje, kot je ta mesec, pa z dodatnim delom izdelajo tudi do 100 toplotnih črpalk. Poprečno 20 % proizvedenih oziroma prodanih toplotnih črpalk tudi sami priključijo na domu uporabnika. Ker poteka prodaja toplotnih črpalk na tržišču Slovenije, so se za smelejši in dogloročnejši prodor na jugoslovansko tržišče povezali z delavci prodaje Gorenja Commerce, ki z Gorenjevimi izdelki oskrbuje in obvladuje celotno jugoslovansko tržiščež V Gorenju Servis ocenjujejo, da imajo Gorenjeve toplotne črpalke prihodnost na tržišču. Zato že snujejo določene tehnične izboljšave toplotne črpalke in načrtujejo širitev proizvodnih zmogljivosti. Servisova odločenost v tej smeri sloni tako na spoznanju, da je 2 % vsega jugoslovanskega prebivalstva sposobno kupiti ta izdelek, kot na vse večji družbeni skrbi za varčevanje z energijo oziroma za izkoriščanje cenejših energetskih virov. Dušanka Založnik Komite za družbene dejavnosti Izhod iz težav le v boljšem delu Obravnava poročila o uresničevanju razvojne politike in svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji je bila osrednja točka zadnje seje komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje. Jasno je, da je položaj na področju negospodarstva odraz stanja celotne družbe. Da se sisi družbenih dejavnosti ne bi znašli v takšnem položaju kot pred petimi leti, je nekatere predloge poročila treba podpreti. Za korenite posege na tem področju in ureditev razmer je sprememba zakona več kot nujna. Spremembe pa je v danem trenutku moč doseči le z uskladitvijo hotenj in želja z realnimi možnostmi gospodarstva. Analizo je zato na nekaterih segmentih treba smiselno graditi, predvsem pa opredeliti učinke, ki bi iz tega izvirali. Prava pot iz zapletenega položaja je le v boljšem in več delu ter zmanjšanju obsega družbeno nekoristnega dela. To je bila osnovna ugotovitev razprave članov komiteja za družbene dejavnosti ob obravnavi prej omenjenega poročila. Nič odveč pri tem ne bi bila konkretnejša opredelitev odgovornosti za razvoj samoupravne- ga delegatskega sistema, razmejitev pristojnosti med državno upravo in sisi ter povezava strokovnih funkcij planiranja. Kratkoročni ukrepi, vezani na racionalizacijo služb in programov sis, razvoj, delegiranje delegatov so do neke mere sprejemljivi. Vendar tiči možnost za rešitev vprašanj v družbenih dejavnostih le v ustvarjanju možnosti za povečanje proizvodnje in v spremenjenem odnosu do njih. Naj bo tako ali drugače, je po mnenju članov komiteja treba ohraniti temeljni interes občanov, da bodo ti razpolagali s sredstvi in rezultati svojega dela. Pri zadovoljevanju potreb pa je treba dati večji poudarek zbiranju denarja z neposredno in posredno menjavo dela ter tudi s sredstvi občanov. Predlagano združevanje in povezovanje sisov bo veliko bolj smiselno predvsem na ravni občine, seveda ob konkretnejši razmejitvi ravni in vsebini odločanja. DO £ra — tozd Vino Šmartno ob Paki Spogledovanje z žlahtno kapljico Prestrukturiranje gospodarstva je temeljni pogoj za uspešen nadaljnji razvoj. To že dolgo ni več fraza, ampak dejstvo, ki so se ga v pravem trenutku zavedli tudi zaposleni Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki. Dejavnost, s katero se ukvarjajo, je namreč močno odvisna od kupne moči potrošnikov, za nameček pa je zelo velika tudi konkurenca na domačem trgu. Če je bila pred leti trgovina na debelo — prodaja brezalkoholnih in alkoholnih pijač — prednostna dejavnost, odslej temu ne bo več tako. Prag prestrukturiranja so zaposleni tega kolektiva prestopili s prizadevanji za zagotovitev lastnega proizvodnega zaledja. S tem pa tudi niso daleč od ciljev, ki jih imajo na področju lastnih polnitvenih zmgoljivo-sti. Njihova klet naj bi postala namreč nosilka razvoja vinogradništva in vinarstva v občini Velenje. Prvi korak k prej omenjenim prizadevanjem je bil konec lanskega leta dopolnjen Pravilnik o racionalizaciji vinogradniškega območja SR Slovenije, o sortah, ki se smejo saditi in o območjih za proizvodnjo kakovostnih vin. V njem je namreč zapisana razširitev zahodne meje šmarško-vir-štanjskega vinorodnega okoliša znotraj Posavskega rajona z vključitvijo večjega dda naše občine. Za takšen korak so se delavci Vina odločili na osnovi izdelane študije oziroma elaborata o razvoju vinarstva na tem območju. Raziskava je med drugim pokazala, da so na ožjem območju možnosti za proizvodnjo kakovostnih vin, in da je žlahtna vinska trta tod nekoč že uspevala. Po sprejetju prej omenjenega pravilnika so se zaposleni v tem kolektivu tega dokaj obsežnega in zahtevnega dela tudi takoj lotili. Tako so po letošnjih prvomajskih praznikih dva vzorčna nasada posadili z novejšimi žlahtnimi sortami vinskih trt: od belih vin chardonay, kerner, zeleni silvanec, rizvanec, od Rdečih pa modri pinot in zvveigelt. Katera od teh vrst bo najbolje ustrezala zahtevam kakovostnega in vrhunskega vina, bo pokazal poskus na teh vzorčnih nasadih, ki naj bi dal prve rezultate šele po petih letih oziroma leta 1991. Projekt, ki je tako že začel živeti, ne bo preusmeril dejavnost Vinove kleti iz komercialne v proizvodno, ampak omogočil tudi občanom, ki so se ali se še bodo ukvarjali s to dejavnostjo, možnost vpisa v register proizvajalcev kakovostnih vin. »Zanimanje za obnovo vinogradov na področju naše občine je veliko. Zato moramo čimprej urediti kooperantske odnose ter ustanoviti pospeševalno službo, ki bo naredila »posnetek« obstoječega stanja ter s strokovnimi nasveti ko- * operante tudi usmerjala, poudarja vodja Erine temeljne organizacije Vino Gvido Omladič. Program izpred petih let, s katerim so potrošnikom ponudili le namizna vina, brez geografskega porekla, so pred letom razširili s kakovostnim Virštanjčanom. Od leta 1991 pa naj bi se Vino uvrščalo že med pomembne proizvajalce kakovostnega in vrhunskega vina. 4. stran * GOSPODARJENJE titovo velenje * 7. julija 1988 Iz analize uresničevanja družbenega plana občine Velenje Bomo zadržali ugodno gospodarsko rast? Zaposlenost po stopnjah strokovne izobrazbe Z družbenim planom občine Velenje za obdobje 1986—1990 smo začrtali umirjeno gospodarsko rast, ki bi jo dosegli z manj kot odstotno rastjo zaposlovanja in močnejšim povečanjem produktivnosti. Začrtali smo precej dinamično naložbeno dejavnost, katere učinek pa bi se jasneje odražal šele v naslednjem srednjeročnem obdobju. Precej zahtevne cilje smo si zadali na področju izboljšanja izobrazbene strukture zaposlenih. Obremenitve dohodka pa naj bi naraščale počasneje od dohodka, pa tudi v strukturi dohodka, naj bi zmanjšali njihov delež. Vse to pa naj bi se pozitivno odrazilo v krepitvi akumulacije. Precej poudarka smo z družbenim pianom namenili tudi varovanju in izboljšanju življenjskega okolja ter smotrni rabi prostora. Pričeli pa naj bi tudi kakovostno preobrazbo družbenih dejavnosti. To so bili torej cilji, ki smo si jih zadali s srednjeročnim planom. Zdaj smo na sredini tega srednjeročnega obdobja in na Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja velenjske občinske skupščine so izdelali celovito analizo uresničevanja srednjeročnega družbenega plana, poznano pod imenom Majska analiza. Obravnavali sojo že na številnih organih in povsod so jo ocenili kot izredno dobro oceno trenutnih razmer. Pa ne le to. Na osnovi nje bo mogoče predlagati usmeritve, kako se organizirati, da bomo željene cilje vendarle uresničili. Takšne usmeritve bo delegatom ob obravnavi majske analize posredoval izvršni svet. ŠTEVILO PREBIVALCEV NARAŠČA Občina Velenje sodi še naprej med tista okolja, kjer število prebivalcev močno narašča, visoko nad slovenskim povprečjem. V' teh dveh letih in pol se je število prebivalcev v občini povečalo za odstotek in pol. Delež starejših oseb (nad 65 let) se rahlo povečuje, še naprej pa močno raste delež aktivnega prebivalstva ter šolskih otrok, medtem ko je delež predšolskih otrok že nekoliko upadel. Število zaposlenih se povečuje skladno z začrtano enoodstotno rastjo. Izredno skromen premik pa smo dosegli na področju izboljšanja izobrazbene strukture zaposlenih, saj smo od leta 1985 število delavcev s prvo in drugo stopnjo strokovne zahtevnosti znižali le za 0,3 odstotka. Stopnja relativne stopnje brezposelnosti se je povečala iz enega na 1,6 odstotka, kar pa za občino še ne predstavlja posebnega problema. Fluktuacija je še vedno velika, saj se giblje okoli desetih odstotkov. VIŠJI DRUŽBENI PROIZVOD Pripravljalci imajo pri izdelavi analiz o gospodarskih gibanjih veliko težav zaradi neprimerlji-vosti posameznih podatkov, ki so pogosto tudi netočni in pozni. Sleherni podatek je potrebno zaradi tega najprej temeljito pre-analizirati, predno izdelajo realno informacijo. Vse to velja tudi za ugotavljanje rasti družbenega proizvoda. Ta je v prvih treh mesecih letošnjega leta narasel v primerjavi z enakim obdobjem lani karža 220 odstotkov. Vendar pa pripravljalci analize menijo, da ta prikaz ni povsem točen, še posebej zaradi velikega nihanja izgub v občini Velenje. Žal pa metodološkega izračuna, ki ga uporablja zavod za statistiko, še nimajo. Vseeno pa ocenjujejo, da bo v občini Velenje za letošnje prvo polletje družbeni proizvod realno narasel in bo celo nekoliko presegal načrtovano višino. OŽIVLJANJE PROIZVODNJE Za prvo polovico tega srednjeročnega obdobja je značilno ne-doseganje načrtovane proizvodnje. V primerjavi z letom 1985 nam je ta leta 1986 padla za dobrih 6 odstotkov, naslednje leto pa še za dobrih 8 odstotkov. Letošnji rezultati so ugodnejši, saj kažejo na oživljanje gospodarske aktivnosti. V prvih štirih mesecih tega leta smo namreč zabeležili 4,6 odstotno rast (kljub temu, da industrijska proizvodnja po Sloveniji še naprej upada). Največji porast proizvodnje (36,6 odstotka) beležimo v namenski skupini drugega blaga, proizvodnji blaga za potrošnjo (25 odstotkov). Nekoliko pa je padla proizvodnja reprodukcijskega materiala in proizvodnjo sredstev za delo. Po statističnih podatkih smo v občini Velenje nakopali v prvih štirih mesecih 1 680 901 ton lignita, proizvedli 1 080 147 MWhtermoelektrične energije, 6 625 ton talnih keramičnih plo- ščic, 6 229 plinskih štedilnikov in kuhalnikov, 25 102 barvnih televizorjev, 1 388 avdio in video naprav, 204 423 štedilnikov,113 038 hladilnikov, 121 505 zamrzovalnikov za gospodinjstvo, razžagali smo 1 851 kubičnih metrov lesa in še bi lahko naštevali. Še posebej se lahko pohvalimo tudi s podatkom, da nam je uspelo ustaviti padajočo produktivnost. Pripravljalci majske analize ocenjujejo, da se bo fizični obseg proizvodnje povečeval še naprej in da bo mogoče doseči do konca leta 2,6 odstotno načrtovano rast proizvodnje. Ob polletju bo proizvodnja električne energije okoli 8,5 odstotka, premoga pa 0,5 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani. Za letošnje leto je značilno naraščanje proizvodnje strojne industrije, proizvodnje električnih strojev in naprav ter tekstilne konfekcije. Pada pa proizvodnja električne energije, premoga in proizvodnja v kovinsko predelovalni industriji. Gradbena dejavnost je bila šibka vse do letošnjega leta, trgovina pa kaže na rahlo dohodkovno upadanje. Kljub neugodnim pogojem v občini, kmetijstvo dobro napreduje, ugodnejše rezultate pa izkazuje tudi drobno gospodarstvo, ki pa še vedno ne prispeva dovolj k občinskemu družbenemu proizvodu. To pa velja tudi za turizem. MANJŠE ZALOGE V letu 1985 smo beležili v občini Velenje izredno visoke zaloge, ki so nam potem strmo padale vse do konca leta. Letos pa nam naraščajo zaloge blaga za široko potrošnjo. SKROMNA NALOŽBENA AKTIVNOST Za to srednjeročno obdobje smo načrtovali 34- odstotni delež sredstev za naložbe v družbenem proizvodu. Leta 1986 je ta delež še znašal 30 odstotkov. Na tolikšno zaostajanje vpliva nedosega-nje načrtovanih naložb v gospodarstvu, medtem ko v negospodarstvu celo nekoliko presegajo načrtovano udeležbo v družbenem proizvodu. Za vse naložbe smo v občini Velenje namenili v prvih štirih mesecih tega leta 24,4 milijarde dinarjev. Obseg gospodarskih investicij je (nominalno) večji za 96 odstotkov, negospodarskih za 733 odstotkov. Če primerjamo te rasti z rastjo cen (okoli 90 odstotkov), vidimo, da so nam v letošnjem letu investicije reaino po-rastle. Negospodarske investicije so se nam toliko povečale zaradi gradnje sedme osnovne šole in prizidka k zdravstvenemu domu. V prejšnjem obdobju pa so bila negospodarska vlaganja skromna. V tem obdobju so zajemale negospodarske investicije 13 odstotkov vseh naložb v občini. USPEŠNI NA PODROČJU MEDNARODNE MENJA VE V prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja v občini Ve- UH 1enje nismo dosegli načrtovanih izvoznih rezultatov, letos pa smo mnogo uspešnejši. Tako leta 1986 kot 1987 smo izvozili manj kot leto prej. Na konvertibilni trg pa smo usmerjali 94 odstotkov skupnega izvoza. Skupni izvoz je presegel uvoz za 20, na konvertibilnem področju pa celo za 25 odstotkov. Letošnji izvoz je torej ugodnejši. V prvih treh mesecih smo prodali na tuje za 48 odstotkov več kot lani v enakem času, zaslužili smo 52 milijonov dolaijev. Uvozna dinamika je bila v tem času precej šibkejša od izvozne, uvozili pa smo za 16 odstotkov več kot lani. Konvertibilni uvoz smo povečali za 16, klirinškega pa za 22 odstotkov. Ob nižjem uvozu se nam je tako še povečalo pokritje uvoza z izvozom in je znašalo 144,4 odstotka na skupnem oziroma 136 odstotkov na konvertibilnem področju. Po predvidevanjih bo polletni izvoz večji za 35 na skupnem in 30 odstotkov na konvertibilnem področju (v primerjavi z lanskim polletjem), okoli 88 odstotkov vsega izvoza pa bomo uresničili na konvertibili. Uvoz pa se bo po ocenah povečal za okoli 33 odstotkov, tako da bi dosegli ob polletju 130- odstotno pokritost uvoza z izvozom. UGODNEJŠI FINANČNI POKAZATELJI V prvem četrtletju letošnjega leta je ustvarilo gospodarstvo občine Velenje za 427,6 milijard dinarjev celotnega prihodka (174 odstotna rast). Najhitrejšo rast so zabeležili v Gorenju (198 odstotkov), ki predstavlja 57 odstotni delež celotnega prihodka gospodarstva občine Velenje. V energetiki je celotni prihodek narasel za 184 odstotkov, v ostalem delu gospodarstva pa le za 130 odstotkov. Podatki o ustvarjenem dohodku niso primerljivi z lanskimi. Izkazan dohodek pa je bil ob tromesečju letos kar za 231 odstotkov višji od lanskega. Na tako visoko rast dohodka je vplivalo zniževanje izgub, iri so v prvem tromesečju dosegle le 0,8 odstotka dohodka, lani pa kar 6,1 odstotek. Doseženi dohodek se je ob tromesečju najbolj povečal v energetiki (309 odstotka), v Gorenju (244) in v ostalem delu gospodarstva (143). V strukturi doseženega dohodka predstavlja energetika 40,5 odstotni. Gorenje 34,8 odstotni in ostali del gospodarstva 24,7 odstotni delež. Z razporejanjem dohodka ne moremo biti zadovoljni, saj so obveznosti iz dohodka od leta 1985 narastle za pet indeksnih točk. Vse to je seveda vplivalo na nižjo akumulacijo, ki se je ves čas nižala, v letošnjem letu pa precej nara$tla, predstavljala je kar 19 odstotni delež vsega dohodka, lani 6,7 odstotni. Izboljšuje se nam tudi ekonomičnost poslovanja. V prv ih treh mesecih letos se je povečala za slabih 7 odstotkov in sicer najbolj v energetiki (57 odstotkov), v Gorenju (2,7 odstotka) in v ostalem delu gospodarstva (2 odstotka). Nekoliko smo izboljšali tudi materialno podlago in s tem razvojne možnosti, saj ustvarjena sredstva za reprodukcijo prehitevajo rast cen. Ta sredstva izkazujejo kar 345 odstotno rast. V reprodukcijskih sredstvih prevladuje akumulacija. Učinkovitost občinskega poslovanja pa poleg organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo, znižujejo še tiste, ki poslujejo z motnjami v poslovanju, na meji rentabilnosti. Število takšnih pa se iz leta v leto povečuje. Pred dvema letoma smo zabeležili dve takšni ozd, ki niso oblikovale akumulacije, lani že tri, ob tromesečju pa štiri. To so bile Elektrokovinarska oprema tozd Tehnološka oprema, tozd Elektro oprema, tozd Vzdrževanje in tozd Komerciala promet. Nizko stopnjo akumulacijske sposobnosti pa izkazujejo Sipak, Gorenje Gospodinjski aparati tozd Žamrzovalno hladilna tehnika, Veplas, Vekos tozd Komunalna oskrba, tozd Stanovanjska oskrba, RLV tozd Mizarska dejavnost, pft. Projektivni biro in Inženiring. Izgube nam je uspelo v tem letu močno zmanjšati. Izkazalo jih je 5 organizacij združenega dela, njihova skupna višina pa je znašala 995 milijonov dinaijev, kar je 54 odstotkov manj kot lani. V tem obdobju ni bilo izkazanih izgub na substanci. REALNO PADANJE OSEBNIH DOHODKOV Skladno s srednjeročnimi načrti, so nam leta 1986 osebni dohodki realno naraščali. Omejevalna politika pa je povzročila, da so začeli že naslednje leto iz meseca v mesec realno padati. Tako smo na primer izplačali aprila letos povprečno za 18 odstotkov nižje plače kot decembra 1985 oziroma kar 29 odstotkov nižje kot decembra 1986. V prvem tromesečju je bila realna rast osebnih dohodkov v negospodarstvu nekoliko počasnejša kot v gospodarstvu, ob upoštevanju rasti cen, pa so osebni dohodki realno upadli v energetiki za 17,5 odstotka, v Gorenju in ostalem delu gospodarstva za slabih II in v negospodarstvu za 14 odstotkov. V energetiki je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega 621 tisočakov, v Gorenju 387 tisoč, ostalem delu gospodarstva 432 tisoč in v negospodarstvu 509 tisoč dinarjev. TEŽAVE NA PODROČJU ZADOVOLJEVANJA SKUPNIH IN SPLOŠNIH POTREB Na področju družbenih dejavnosti imamo v občini Velenje precej večje probleme kot drugje in to zaradi naraščanja števila prebivalstva. V občini je 32 odstotkov prebivalcev starih do 19 let, 62,3 odstotka je takoimeno-vanega aktivnega prebivalstva in le 6 odstotkov je starejših od 64 let. Vse to, pa tudi dve težki dejavnosti (jamsko delo, serijska proizvodnja) močno obremenjujeta družbene dejavnosti. Obremenjujejo pa nas tudi visoke obveznosti solidarnosti, saj smo po bilančno izkazanih rezultatih uvrščeni na visoko mesto. Kljub vsemu pa ugotavljamo, da se je družbenim dejavnostim v tem srednjeročnem obdobju nekoliko izboljšal dohodkovni položaj, ki jim je omogočil tudi uskladitev osebnih dohodkov. Teževe pa imajo tudi v samoupravnih interesnih skupnostih gospodarskih dejavnosti, kjer prihodki zaostajajo za načrtovanimi, to pa seveda povzroča vsakoletno krčenje programov. Največje izpade so imeli v komunalni skupnosti in skladu stavbnih zemljišč. V strukturi doseženega družbenega proizvoda občine se sredstva za te potrebe (kljub velikim problemom) iz leta v leto znižujejo in so koncem lanskega leta predstavljala le še 3,9 odstotni delež. S številnimi težavami pa se srečujemo tudi na področju splošne porabe, saj je občinski proračun vse siromašnejši in vse bolj odvisen od republike. VARSTVO OKOLJA Kljub aktivnostim in velikemu zagonu, ki smo ga pokazali ob spoznavanju problemov in nevarnosti zaradi našega odnosa do narave, naše okolje še vedno hira. Zastavili smo si veliko nalog, zahtevnih tako tehnično kot finančno. Na območju občine smo začeli meriti onesnaženost zraka. V TEŠ razrešujejo ekološko problematiko po sprejetem sanacijskem programu. Začeli smo tudi s pripravljalnimi deli pri gradnji čistilne naprave Šaleške doline, vendar pa Vodna skupnost (glavni financer) še ni zagotovila sredstev. Pripravljamo lokacijski načrt za razrešitev obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov, zbrane pa imamo tudi podatke za izdelavo katastra posebnih odpadkov. Tečejo tudi dela sanacije in re-kultivacije ugreznjenih površin, izdelujejo pa tudi krajinsko zasnovo ugrezninskega območja. V izvajanje 'nalog s področja varstva okolja se je vključila občinska raziskovalna skupnost. Aktivnosti pa tečejo še po številnih drugih področjih. To je seveda zelo kratek povzetek majske analize, ki je kakovosten in obsežen dokument, zato ga je vredno vzeti v roke. Delegati bodo o njem razpravljali v začetku prihodnjega tedna. Člani izvršnega sveta pa jim bodo ob tem predlagali v sprejem tudi usmeritve, ki naj bi vplivale na to, da v občini zadržimo vse ugodne trende, odpravimo pomanjkljivosti, skratka dosežemo, da bo naš nadaljnji razvoj uspešnejši. Po gradivu povzela M. Zakošek legenda fra^l X V////////X K E- - ^ jI G o e o o o« H H 3 vr 498.5 /1936 1381 Čeprav smo si začrtali, da bomo izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, se stanje po dveh letih ni bistveno spremenilo, o čemer dovolj zgovorno priča gornji grafikon o zaposlenosti po stopnjah strokovne izobrazbe. Industrijska proizvodnja stopnja rasti v % l < > I M 1986, -isei ,<388 Vse od leta 1985 je v občini Velenje industrijska proizvodnja konstantno padala in nismo dosegali načrtovane ravni. V letošnjem letu pa narašča, kar je spodbudno. V Sloveniji namreč še naprej upada. Na grafikonu — Primerjava kumulativnega obdobja z enakim obdobjem preteklega leta;--— primerjava z enakim mesecem preteklega leta. Struktura razporejenega dohodka LEeflA: _ —j AkUrrvbuzijO. &Jeaf>r«fi in iplohni j>orAb« » Ž»tV»* Mil$»!w Bodeče neže< za Logarsko dolino, pa ob vsej razdrobljenosti nosilcev turistične ponudbe ne vemo, komu naj jo pripnemo.« mogočnosti. Ko pa se ozremo proti nebu in vidimo, kako se iz teh dimnikov in zgradb valijo oblaki dima, nasičenega s strupenim žveplom. se ta občutek sprevrže v grozo. _ Živimo v dobi, v kateri je energija nujno potrebna. Toda smo ljudje res pripravljeni zanjo žrtvovati temeljno organizacijo, združenega dela seveda. Je' to razlog za stopicanje na mestu, celo za nazadovanje? Zagotovo! Nazadovanje je očitno in pred njim ni treba zatiskati oči, si metati peska vanje. Podatki so dovolj zgovorni, več kot stoletno izročilo turizma v dolini tudi, le da se tega ne zavedamo, se nočemo, morebiti tudi ne moremo. Pa bi se morali, ne glede na vse tegobe. Poglejmo torej: | društva — takorekoč nosilec vse dejavnosti — na podlagi dobre I volje zanesenjakov delovala še naprej, skrbela za prireditve, urejenost svojih krajev in podobno, gotovo pa ni njihova naloga povezovanje gospodarstva in iskanje skupnega nosilca. Kaj torej storiti? Gornja Savinjska dolina ni primerna za gradnjo hotelskih celot in naselij. Primerna je za gradnjo manjših enot, potrebna je spodbuda zasebnikom, olajšave za najboljše in podobno. To naj bi bila druga naloga, prva je usposobitev obstoječih zmogljivosti, jih prodati, tržiti. Prav trženje, ponudba in prodaja pa so dobesedno rak rana gornjesavinjskega turizma in gostinstva. Pri tem tudi ni skupne turistične pisarne, ob ustanovitvi Kompasove poslovalnice pa je bilo očitno preveč in pretiranega začetnega navdušenja. Šibka je propaganda, saj je Gornja Savinjska dolina na slovenskem in širšem turističnem področju skoraj v »ilegali«, torej je tudi pri delitvi razpoložljivih sredstev ni. In je tudi ne bo, če ne bo otipljivih načrtov in programov, če njen glas ne bo dovolj močan. V srednjeročnih načrtih in programih ima turizem veliko vlogo in prostora, v izdelavi je študija o dolgoročnih možnostih razvoja, ki sicer nekoliko kasni, bo pa zato temeljito pripravljena in opremljena — ne le s stališči in smernicami — temveč predvsem s konkretnimi programi ponudbe za dolino kot celoto in za njena posamezna področja. Veliko milijonov, sta- prav vse? Pred dobrim desetletjem je nedaleč od Šoštanja stala vasica Družmirje. Danes pa lahko tam vidiš le še jezero in morda kje v daljavi napol porušeno hišo, ki sameva, pozabljena od vseh, čeprav v sebi hrani mnogo spominov. Pod nami je mnogo premoga, za katerega pravijo, da je bogastvo te doline. Vendar pa bo morda prav ta premog nekoč vzrok, da bo tu. kjer zdaj živimo ljudje, le še pusto, hladno jezero. rih in novih, je bilo doslej že porabljenih za študije. Ostale so na papirju, v predalih. Bo tako tudi z najnovejšo? Ne bo, ker ne sme biti! Zagotovilo za to je velika aktivnost Gornjesavinjske turistične zveze v zadnjem obdobju, tu so turistična društva — tu so ljudje, ki imajo radi to dolino. Ne le radi, turizem, in delovna mesta v njem. bodo še kako potrebovali. V prvih letošnjih mesecih seje po mnogih letih prvič v mozirski občini pojavil problem nezaposlenosti. Še stopnjeval se bo. Prav je ugotovila Zdenka Iko-vic iz Solčave, ko je dejala: »Navsezadnje imamo srečo, da zaostajamo. S tem se lahko učimo na napakah drugih, dodatna »Sječa« pa je, da imamo v zaostrenih razmerah veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti prav na področju turizma in gostinstva, tudi na področju zaposlovanja.« To je bilo tudi splošno prepričanje vseh udeležencev konference. Dokazano s podatki. Zdenka Ikovic pa je še dodala: »Ne smemo ločiti turizma od ekologije, oboje je več kot prepleteno in povezano. Sem sodijo tudi ekološko neosveščeni turisti, ki za sabo puščajo svinjarijo, tudi v Logarski dolini.« Dopolnila jo je Jasna Miklavc-Šinkovec, ki je ponovno poudarila, da sta ti dve področji neločljivi, da turi- Obljubljajo nam, da bodo v prihodnosti na dimnike šoštanjske termoelektrarne namestili čistilne naprave, da bi s tem vsaj malo omilili uničevanje gozdov, živali in nenazadnje tudi človeka. Toda če ta prihodnost ne bo prišla prav kmalu, tudi te čistilne naprave ne bodo kaj dosti pripomogle za naš boljši in čistejši jutri. Vesna Andreje, OŠ Karel Destovnik-Kajuh. Šoštanj zem tudi onesnažuje, daje bil na področju ekološke zavesti v mozirski občini od lanske jeseni do danes narejen velik korak naprej, da se vendarle nekaj premika, da pa se vendarle še premalo zavedamo naše lastne ekološke prihodnosti. Razlogi za slabe izkoristke ogromnih možnosti (»Iz zlate jame ne znamo pobrati niti drobtinice«), so tudi domači, so v dolini. Lepo je o tem spregovorila predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič: »Tega propadanja ne bomo več gledali. Ne smemo in ne moremo! Konkretno mislim na Logarsko dolino in Izletnik. Premostimo že enkrat miselnost, da je družbeni sektor nedotakljiv. To ni več res, možnosti za rešitev težav je več. Ob še nadaljnji nepripravljenosti tega nosilca naj ukrepajo občinski organi, možnost imajo. Sicer pa ste »pozabili« na možnost virov iz naslova manj razvitih in obmejnih krajevnih skupnosti, kmalu se bodo pojavile možnosti virov iz skladov za pospeševanje drobnega gospodarstva, tu je še načrtovani razvojni dinar. Pripravite se, bodite glasni, naj se čuje vaš glas, sicer boste spet na repu pri delitvi sredstev, lako pa že sedaj iščemo »Dobrega gospodarja«. Janez Plesnik Prinesli so baklo in me počasi sežigajo na grmadi prihodnje oploditve. Ah je kdo bolj srečen, kakor jaz? David Tasič (Moje življenje. Huaskaran) V dneh, ko se marsikdo stiska za zapeček in pričakuje kaj se bo zgodilo jutri, ne more in ne sme biti čas za apatijo! To so dnevi, ko mnogi prvič in resnično občutimo, kako velika je naša svoboda. In kako velika je svoboda? Pred kratkim se mi je ponudila priložnost, da z velenjskimi mladinci in interniranici odpotujem na ogled Mauthausena, kjer je bilo za časa Hitlerja taborišče. Med pripovedovanjem nekdanjih internirancev sem zaradi njihovega trepetajočega glasu živo občutil njihovo prizadetost ob podoživljanju mučnih trenutkov. Eden taboriščnikov nam je med drugim povedal, da je bilo taborišče razdeljeno na več kategorij. Eni so imeli več,'drugi manj svobode. Torej je bila svoboda tudi v taboriščih smrti? Očitno da, vendar zelo, zelo omejena, zamrežena z bodečo žico in visoko napetostjo. Ko je ameriška vojska na stežaj odprla taboriščna vrata, se je preživelim ponudila prostost! V tistem trenutku so se jim izpolnile sanje! .Njim se je odprla neizmerno velika svoboda! Kako velika je svoboda? Že od malega sem pogosto vlekel na ušesa, ko so očetje in matere obujali spomine na prve dneve po končani drugi svetovni vojni. Kako nepopisno lepo je moralo biti! Vriskanje, petje, harmonike! Kurili so kresove. Ko je evforija pojenjala je bilo gotovo najbolj blaženo takrat, ko so brezskrbno legli k počitku. Niso se več bali Iaježa domačih psov, ki: so prej najavljali neznance. Niso več v strahu pričakovali butanja na vhodna vrata ... svoboda! Svoboda je preplavila deželo in čeprav razrušeno, požgano in posejano z grobovi, je bila tista svoboda neizmerno velika. Takrat! Tako sem skoraj celo mladost poslušal in bil poučen, da mi je lepo ker živim v svobodi in ker je svoboda ip-da moram biti srečen, ker svoboda je. Res sem bil srečen, pa bolj zaradi tega, ker sem bil mlad, kakor zaradi svobode, ki je bila samoumevna. Kakor voda, sonce, zrak,... Pa je prišlo leto 1968. V starejših se je prebudil strah zaradi možnosti odvzema tistega, kar se imenuje svoboda. Takrat sem prvič resnično občutil težo svobode, saj sem za- bralcev Za knjigo radi pravimo da je človekova najzvestejša prijateljica, ki vzgaja, uči in razvedri. Ko so se leta 1987 v delovni organizaciji Gorenje v Titovem Velenju odločili za edinstveno bralno akcijo v Sloveniji, gotovo sami sebi nismo mogli povsem verjeti, da to ne bo muha enodnevnica, ampak nekaj, kar bodo delavci vzeli za svoje. Pred tednom dni so se tisti delavci tega kolektiva, ki jim knjiga ni zgolj bežna znanka, zbrali na zaključku že 9. bralne akcije. Letos je v njej sodelovalo 109 delavcev Gorenja iz Titovega Velenja, kar je sicer nekoliko manj kot preteklo leto, skupaj pa so prebrali okrog 478 del. Na zaključku letošnje bralne akcije, na katerega so povabili tudi pesnika Vladimirja Gajška ter pisatelja Rudija Šeligo in Branka Mofma-na, so bila mnenja udeležencev enotna: Gorenjeva bralna akcija je dragocena pridobitev, ki jo je piše: Peter Rezman radi prebujene vojne paranoje privlekel iz trgovine veliko vrečo moke. Zato se mi je v otroški glavi svoboda sama od sebe povezala s sitostjo in lakoto. Razumevanje svobode je dobilo novo razsežnost. Od tistikrat vem, da je za svobodo poleg fizične prostosti in mirnega spanja potreben tudi poln trebuh. Kdo more temu oporekati? Kako velika je moja svoboda? Nekoč sem na papir ujel droben delček sebe. Temu so rekli pesem. Naenkrat se je pred mano odprl neizmeren prostor. Ne-obrano polje misli! Ljudje so mi prisluhnili in dobro mi je delo. Zazdelo se mi je, da sem neizmerno svoboden, dokler . .. dokler nisem izvedel, da je tudi beseda lahko zločin! Da je treba paziti! Da se vsega, kar človek misli, ne sme zapisati! Da so in da še zapirajo pesnike zaradi besed! Tako seje v meni naselil črn oblak, ki ga strokovnjaki imenujejo avtocenzura. Prišla je »modrost«, tehtanje besed, ovinkarjenje, sprenevedanje, pisanje med vrsticami, prispodobe, preverjanje lastnih misli v tišini sobice, da bo ugotovil, ali so »na liniji«, ali niso. Kako velika je moja svoboda? Širimo meje svobode! In pribi-tek: ni popolne svobode, dokier je treba širiti njene meje. Naša svoboda je velika in vendar tako majhna, da v njej ni prostora za pesnike! Ne verjamete? Kaj je Tone Pavček? Ciril Zlobec? Herman Vogel? Dane Zaje? Esad Babačič? Feo Vola-rič? France Forstnerič? David Tasič? Poznate še koga? Mislite, da so pesniki? Niso! To so sami uredniki, peki, dramaturgi, novinarji, rudarji, knjižničarji, vratarji .. . David Tasič je hotel biti pesnik. Ko je ugotovil, da to ni mogoče, je podlegel skušnjavi in se ni oprijel kakšnega »normalnega« poklica. Našel je svojo pot do svojega kruha in »nasedel« pesniški senzibilnosti; odtrgalo ga je stran od »brezmadežno nedolžne« poezije ter ga z vso silo vrglo v gole čeri na razburkanem morju. Mogoče je pa prav, da pesnikom ne damo zasluženega kruha. Bomo vsaj izvedeli, kako velika je naša svoboda! treba ohranjati, negovati in neprestano bogatiti; je iskrena spodbuda ljubiteljem knjige, obenem pa priložnost za zbliževanje in spoznavanje dveh svetov, svet bralca in svet pisatelja. Izbrana dela društva slovenskih pesnikov in pisateljev so sicer kakovostna, vendar pa nekatera, zlasti dela nekaterih sodobnih ustvarjalcev pisane besede za tako širok krog bralcev premalo razumljiva. Zato bi bilo dobro vključiti v »obvezno« čtivo tudi dela slovenskih, jugoslovanskih in svetovnih klasikov. »Akcija ima dvojni namen,« je poudarila organizatorka kulturne dejavnosti v Gorenju Stanislava Panger-šič. »Na eni širi krog ljubiteljev pisane besede, pomembnejša pa je druga — širjenje bralne kulture med delavci. V teh letih je dosegla svoj namen, vendar pa bomo morali z njo bolje spodbuditi oziroma pritegniti zlasti tiste, ki danes še ne berejo.« P. S.: Tisoče besed sem že napisal o vsem tem, o princu s čarobno palico, ki naj obudi Trnjulčico (Logarska pa še kaj), o uspehih in predvsem nedorečenostih in napakah v dolini, o njenem bajnem naravnem bogastvu in siromašnosti njene ponudbe. Posmehov ni manjkalo in razočaranj ob neuresničenih sklepih tudi ne. Rad imam to dolino. Naj tokrat znova verjamem? Verjamem! Občinska skupščina in njen izvršni svet, družbeno-politične organizacije in širša družba, predvsem pa Gornjesa-vinjska turistična zveza, turistična društva in ljudje, so se odločili ZA. Razmere so težke, lepše čase smo zamudili. Je morda to priložnost za uveljavitev gornjesavinjske trme?! Če se izjalovi še to moje prepričanje, ne grem nikoli več v Logarsko dolino (recimo). Saj ni res. Še bom šel. Le krepko bom iz srca zaklel, morebiti celo i kančkom krivde potočil solzo nad usodo Logarske in Gornje Savinjske doline, nad usodo vseh nas. Pa menda ja ne bo treba?! Z(G)ornja Savinjska dolina Na nedavni problemski konferenci o turizmu, ki jo je v nazarskem delavskem domu pripravila občinska konferenca SZDL Mozirje (kot prva v Sloveniji), je bilo slišati veliko tehtnega in koristnega. V tej rubriki le kanček. Znani turistični delavec prof. Zoran Vudler iz Celja je prisotne med drugim opozoril na uporabo imena Zgornja ali Gornja Savinjska dolina, saj se okrog tega lomijo kopja že vrsto let. Poudaril je, da Gornja uporabljajo turistični in drugi delavci ter časopis Naš čas. Dogovorimo naj se torej, kako bomo pisali. Odgovor je bil seveda nasproten. Po nekajletnih razprtijah naj bi bilo jasno, da je prav Zgornja, da se šolniki in drugi v dolini jezijo zaradi pisanja Gornja, da pa je dr. Matjaž Kmecl dejal, da je prav oboje. Torej naj živi Gornja Savinjska dolina. Kam s kovčkom denarja? Na isti konferenci je bila še bolj konkretna predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič: »Priznavate, da ste preveč razdrobljeni, da prejšnji načrti in usmeritve niso bili uresničeni, sama priznavam, da izdelava študije o dolgoročnem razvoju kasni, vendar sprašujem: če bi prinesla s sabo poln kovček denarja — za kaj bi ga namenili?« Deveta Gorenjeva bralna akcija 478 knjig in 109 ZADNJI CAS HB 2'AUtMAMAŠ, *£*T M S£M PfcUŽBENA Mm/KM upanja v čudež naposled ni več Možnosti turistične dejavnosti v Gornji Savinjski dolini so nesporne, žal neizkoriščene in obenem dokazane že pred pol stoletja in še več. Odveč jih je ponovno razčlenjevati in dokazovati, ponujajo se same po sebi. Usmeritev, takšnih ali drugačnih, je bilo veliko, žal nobena ni bila uresničena, vsaj v celoti ne. NOČITVE: 1939 — 26.000, 1950 - 21.000, 1960 - 37.000, 1970 — 54.000 (rekord na podlagi dela društev in njihovih članov), 1980 — 30.000. 1985 — 37.000, 1987 — 33.000. Upoštevamo lahko še okrog 20 odstotkov neprijavljenih gostov, kar na žalostno gibanje ne vpliva. Res je sezona zelo kratka — le zakaj in zasedenost s 7,5 odstotki skrbi. Tudi zato, ker večina odpade na kamp Menina, dejansko je torej zasedenost zmogljivosti komaj 3 (tri)odstotna. IZLETNIŠTVO: 1939 — 80.000, 1950 — 50.000, 1970 — 140.000 (znova rekord v tem letu), 1985 in naprej okrog 100.000. ZASEBNE SOBE: Leta 1970 je bilo pri zasebnikih 2.000 ležišč, danes jih še 300 ni. Kje in zakaj so bili porabljeni krediti? Za kaj so bili namenjeni ie jasno, za kaj se uporabljajo pa najbrž tudi. Za turizem ne. KMEČKI TURIZEM: Še predlani je bil kmečki turizem, turizem na kmetijah, ali kakorkoli ga že imenujemo, perjanica in vzor vsej Sloveniji. Danes že šepa. Res je veliko objektivnih razlogov (bolezni, porodniška), pa vendarle — ni vmes še kaj drugega? . julija 1988 ★ titovo velenje ŠPORT, REKREACIJA l"iaS cas ★ stran 9 Vaške igre v drugo desetletje Rečica je prijeten kraj ob vznožju Golt in je obenem središče krajevne skupnosti, močno razprostranjene na obeh bregovih Savinje. Krajani so ponosni na bogastvo in izročilo svoje krajevne skupnosti, vsakoletna vaška olimpiada pa je priložnost, da se prebivalci vseh zaselkov, stari in mladi, fantje in dekleta, možje in žene, še bolj združijo, se razvedrijo in sprostijo, obenem pa v športnem duhu preizkusijo svoje sposobnosti in spretnosti. Svoje vaške igre so letos pripravili že desetič in jih bodo prirejali tudi v prihodnje. Prebivalci sedmih zaselkov se na njih pomerijo v spretnostnih in šaljivih igrah, organizatorji pa se trudijo, da z njimi kar v največji meri ohranjajo bogato izročilo kraja. Tudi nedeljska prireditev je na igrišče na Rečici privabila veliko prebivalcev te krajevne skupnosti, tudi zadovoljnih gostov od drugod in iz tujine ni manjkalo, slavili pa so — le kdo drug naj bi bil — tekmovalci Po- brežij. V desetih letih je bila to njihova sedma zmaga in ob jubileju so bili nanjo še posebej ponosni. Drugi so bili tekmovalci Poljan, tretji Rečičani in četrti prebivalci Prihove. Zares je bilo zanimivo in prijetno. Sicer pa na Rečici v zadnjih letih ne poudarjajo zgolj športnega in razvedrilnega dela svojih iger, temveč krepijo tudi druge, denimo kulturne dejavnosti. Tako so letos v šoli pripravili' prodajno razstavo slikarskih del Vlada Pa-režnika, izkupiček pa je avtor namenil lačnim otrokom Afrike. Še bolj vreden ogleda je bil petkov večer pod trško lipo, na katerem so nastopili Šaleška folklorna skupina Koleda, citraši in pevci iz Luč, rečički dekliški pevski zbor, ansambel Darka Atelška s pevci in mladi harmonikarji mozirske glasbene šole. Zares prijeten večer s številnimi zadovoljnimi obiskovalci. 4. avtorally spominov na NOB Športne vneme, razvedrila in zabave tudi letos ni manjkalo Igramo rokomet V okviru Šaleškega rokometnega tabora so na športnih igriščih v Šoštanju pripravili tudi ligo 4. razredov. Nastopile so ekipe šestih osnovnih šol, najboljše pa so bile pionirke osnovne šole Bratov Mravljakov, ki so v finalnem srečanju premagale vrstnice iz šole Bibe Ročka s 7:5. Na naslednja mesta so se uvrstile ekipe osnovnih šol Veljka Vlahoviča, Mihe Pintarja-Toleda, Gustava Šiliha in Antona Aškerca. Najboljša strelka lige je bila Verica Delič (BM) s 27 zadetki, najboljša vratarka Sabina Ramšak (BR) in najboljša igralka lige Klavdija Zni-dar (BM). V ekipo lige so bile izbrane: Verica Delič (BM), Sabina Ramšak (BR), Klavdija Znidar (BM). Vesna Rebič (VV), Mirsada Tabakovič (MPT), Maja Chromv (VV), Petra Koren (BM), Barbara Kralj (BR), Lidija Skornšek (BR). Bojana Lakič (BM), Nina Grobelnik (MPT), Gabrijela Tadič (MPT) in Tjaša Hudarin (VV). Avto moto turning klub je pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZZB NOV Velenje pripravil 4. avto rally spominov na NOB. Nastopilo je 17 posadk iz Titovega Velenja, Celja in Mengša. Proga je bila dolga 55 kilometrov, vodila je iz Titovega Velenja preko Šentilja, Šoštanja, To-polščice, Šmartnega ob Paki, Podgorja, Podkraja in Pesja nazaj do Titovega Velenja. Tekmovalci so opravili 3 spretnostne vožnje, obiskali enajst spominskih obeležij in pri vsakem reševali posebne naloge. Podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Jože Povše je v svojem pozdravu posebej pohvalil nesebičnost in požrtvovalnost organizatorjev, poudaril pomen takšnih preizkušenj, ki nam koristijo v vsakodnevnem življenju, še posebej pa je omenil pomen ohranjanja izročila, saj je na vsakem obeležju, ki so ga tekmovalci obiskali izpisan del naše polpretekle zgodovine, katere delček smo tudi mi vsi. Rezultati — posamezno: I. Berlinger, 2. Skočaj (oba APS), 3. Kerzič (AMD Mengeš); 4. Kajzer (APS), 5. Loboda (AMD Mengeš); ekipe DO: 1. APS I, 2. Janez Brglez, 3. APS I; ekipe D PO: I.OO ZSS APS I, 2. AMD Šlander, 3. OO ZSS APS III. Na svoje dosedanje delo in lep objekt so v Nazarjah lahko upravičeno ponosni. Telesna kultura v občini Mozirje Obletnice, otvoritve in priznanja V soboto proti večeru je bilo slovesno na športnem igrišču v Nazarjah. Najprizadevnejšim te-lesno-kulturnim delavcem Gornje Savinjske doline so podelili Bloudkove značke in priznanja, slovesnost pa združili z dvema obletnicama. Desetletje je namreč minilo, odkar odbojkarice Ljubnega uspešno tekmujejo v slovenski odbojkarski ligi. Dve tekmovalni sezoni so tekmovale tudi v drugi zvezni ligi, poslej pa so vsako leto v vrhu slovenske lige. Za uspešno delo so podelili tudi priznanja. Prav tako desetletnico so slavili tudi gostitelji, člani športnega društva Vrbovec iz Nazarij, ki so najzaslužnejšim tudi podelili priznanja, obenem pa Društvo modelarjev Titovo Velenje Mednarodno tekmovanje brodomodelarjev Društvo modelarjev »Modelar« iz Titovega Velenja deluje že šestindvajseto leto in šteje trenutno 25 članov. Sedež društva je v domu učencev, deluje pa v treh smereh. Najbolj množična je izdelava daljinsko vodenih čolnov, sledita pa še daljinsko vodenje avtomobilskih modelov in letal. Ker so vsi modeli in pripomočki izredno dragi, predvsem pa so iz uvoza, je za ta šport zanimanje manjše kot za druge športe. Kljub temu si društvo prizadeva, da bi v svoje vrste vkl jučilo več mladih modelarjev — tehnikov. Končno so mladi tehniki potrebni tudi velenjski industriji. Pridobivanja podmladka se bodo lotili načrtno, tudi z ustanavljanjem modelar- skih krožkov na osnovnih šolah. Trenutno je tak krožek (letalski) le na osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda. Da bi bilo delo društva lažje in uspešnejše, želijo svojo dejavnost prenesti v prostore ob velenjskem jezeru, kjer so že sur-farji in potapljači. Velenjsko društvo modelarjev ob dnevu borca in dnevu rudarjev pripravlja medanarodno tekmovanje brodomodelarjev v razredih FSR — daljinsko vodenih čolnov. Letošnje, že 6. po vrsti, tekmovanje je bilo v soboto na velenjskem jezeru. Udeležilo se ga je 24 tekmovalcev iz vse Jugoslavije ter dva iz Madžarske in štirje iz Avstrije. Rezultati — FRS — E do 2 kg: 1. Burkeljc (Ljubljana), 5. Šumik, 7. Hilda Dobovičnik (oba TV); FRS - E nad 2 kg: I. Win-disch (Avstrija) 3. Hilda Dobovičnik, 4. Šalamon (oba TV); FSR — V 3,5 kg: 1. Haslinger (Avstrija), 5. Zager, 9. Šentjurc, 10. Vo-dončnik, 13. Hilda Dobovičnik (vsi TV); FSR - V 6,5 kg: 1. Skoflek, 3. Melanšek, 4. Klaus (vsi TV); FSR - V 15:1. Ivan-kovič (Subotica) 4. Šalamon (TV); v enourni dirki (super-head) za nagrade Veplasa je zmagal Iztok Vrhovnik iz Ljubljane, tretji je bil Škoflek, peti Melanšek in dvanajsti Zager (vsi TV). Pokrovitelj sobotnega tekmovanja je bila delovna organizacija Veplas. B. Mugerle so slavili lepo delovno zmago. Ob urejenih igriščih so s tisoči prostovoljnih delovnih ur zgradili lep objekt s slačilnicami, društvenimi in drugimi prostori. Nastalo je torej lepo športno središče, ki bo lahko služilo osnovnemu namenu nazarskih športnikov, te pa je združevanje vse večjega števila prebivalcev tega industrijskega središča. Že doslej so bili uspešni in bodo v bodoče zagotovo še bolj. j. p. Balinanje Balinarski klub SOZD REK je v nedeljo na balinišču v Titovem Velenju pripravil sedmi turnir v počastitev obeh praznikov, na katerem je sodelovalo 13 ekip iz vse Slovenije. Vrstni red: I. Primskovo, 2. Antena Portorož. 3. Ilirska Bistrica, 4. Cerknica, 5. Žalec. 6. DU Velenje, 7. SOZD REK 11.8. SOZD REK 1.9. Velenje, 10. Trbovlje, 11. Trebeliško, 12. G1P Ve-grad in 13. SOZD REK III. Smučarski skoki V ponedeljek je bila na 32-metrski skakalnici vsakoletna tekma za pokal te krajevne skupnosti. Nastopilo je veliko skakalcev iz vse Slovenije, pokal za skupno najboljši dosežek pa je prejel mladinec Dolar (TV). Rezultati — ml. pionirji: 1. Berton-celj (IDT-Kranj), 2. Zupan (Žirovnica), 3. Oprešnik (Celje); st. pionirji: 1. Oblak (Braslovče—Andraž), 2. B Rednjak (TV), 3. Habič (IDT Kranj); mladinci: 1. Dolar, 2. Jelen, 3. D. Rednjak (vsi TV); člani: I. Pungar-tnik (Mislinja), 2. Jager (Braslovče— Andraž), 3. Capelj (Šmartno na Pohorju); veterani: 1. Cepelnik (TV). Mlado in staro na vaški olimpijadi v Škalah Kljub vmesnemu dežju je bilo mikavno Invalidski Kakšni so sedanji dnevi!? Vročina, oblaki, dež, sonce, mavrica — vse narobe bi dejali organizatorji različnih prireditev. Treba je imeti kar veliko sreče ali dober nos, da ujameš dan brez dežja. V Škalah vsako leto ali letos že četrtič sklenejo športno-rekreati-vno dejavnost z vaško olimpiado. Letošnja bi morala biti v soboto pa je točno ob 14. uri, ko je bil napovedan njen začetek, začelo liti kot iz škafa. Še dva dni novih skrbi! Malce je bilo prireditelju- predstavnikom TVD Partizana v uteho le to, da je padlo zadosti milimetrov dežja, da so imeli dokaz za zavarovalnico. Sreča, da so imeli rezervni dan — dneva prosti praznični ponedeljek. Pa je tudi v ponedeljek ob istem času kot v soboto začelo, tokrat na srečo samo, škropiti. Pa se niso dali. Olimpiada bo! Zadeli so. Ljudi seje nabralo blizu dvati-soč in niso se dali zmotiti zaradi vmesnega nekajkratnega dežja. Tajim ni pokvaril prijetnega razpoloženja in olimpiada je uspela na celi črti. Zadovoljni so bili prireditelji zaradi tolikšnega obiska, zadovoljni krajani, ki so prišli od vsepovsod, saj je bil program zelo privlačen. Tako je prav! Vedno nekaj novega je vodilo predsednika Partizana Hermana Arliča in vseh, ki mu pomagajo. Letos so gotovo najbolj >vlekle< napovedane konjske dirke, pa tudi prav tako novi disciplini tek na smučeh za ženske ter pletenje, obešanje in snemanje venca za ženske in moške. Morda je bil za nekatere obiskovalke vabljiv celo televizijski Mito Tre-falt. Deset kmetov — no, vsi niso bili kmetje —, torej lastnikov je prišlo na olimpiado s konjem. Tekmovali so posamično v ga-lopski dirki, nošenju kurirske torbice in metanju bombe. Že dolgo nismo videli tako (ne)raz-položenega tekmovanja konjev in njihovih jezdecev. Nekaterim sploh ni bilo do galopiranja. Bilo je potrebnega veliko spodbujanja, da so sploh krenili s štarta. Pa tudi veliko >matranje<, da so držali smer. Tu in tam je bil kakšen še zlasti neposlušen. Tako si je eden izmed konj izbral svojo pot, galopiral je kar naravnost v njivo z žitom. Drugega je moral jezdec spodbujati tako, da ga je držal za povodec in tekal z njim, tretjega spremljati konj iz istega hleva, ker pač drug brez drugega ne moreta — dejali bi: trdna konjska ljubezen. Seveda pa jim obiskovalci vsega tega niso šteli za zlo, saj razen treh to niso bili tekmovalni konji, za ene in druge je bila pomembna zabava. Za jezdece pa gotovo tudi to, da so ostali celi. Med vsemi konji je najbolj izstopala lipicanka 10-letna Riča, ki jo je jezdil Gregor Plaskan iz Lokovice. Njen lastnik pa je njegov brat Andrej. Ta konj oziroma jezdec je bii najboljši v vseh disciplinah. Na drugo mesto se je uvrstil Jože Urbane, tretje pa Andrej Puncer. Oba ta dva Mo-zirjana sta imela tekmovalna konja. Jože Urbane je dobil tudi nagrado za najbolj urejenega konja, prav tako pa tudi Jože Pri-slan (4. mesto) iz Šaleka, vendar med haflingerji. Na peto se je uvrstil Roman Trogel Mozirje, 6. Vlado Mravljak Skale, sedmo Damjan Mlinšek (oba Škale), osmo do deveto Branko Ostro-vršnik in Rajko Slamek, 10. Franc Ostrovršnik (vsi Gaberke). V vlečenju vrvi se silaki iz Skal tudi letos niso dali. Drugi so bili mislinjčani, najbolje so tekale oziroma hodile s smučmi tekmovalke iz Lokovice, malo počasnejše so bile Gaberčanke, še počasnejše Škalčanke. Pri pletenju in snemanju venca pa so bili najspretnejši dekleta in fantje iz Lokovice, za njimi Škalčani in nato Gaberčani. Stane Vovk Na velenjskem jezeru je bilo že 6. tekmovanje brodomodelarjev Pred nedavnim je bilo v Moroviču blizu Šida v Vojvodini zvezno tekmovanje ribičev v športnem ribolovu. Sodelovalo je 86 ribičev — invalidov iz vse države. Skupno je nastopilo 13 ekip občinskih organizacij iz Vojvodine, posebej še 11 ekip zveze gluhih ter ekipe republik in pokrajin. Uspešno je nastopila tudi ekipa Slovenije, ki so jo sestavljali Angela Skela, Silvo Koželjnik in Karel Brezovnik iz velenjskega društva invalidov ter Tomo Mokoter iz Litije. Prvi dve mesti sta zasedli domača ekipa in ekipa Srbije, za veliko presenečenje pa so poskrbeli slovenski tekmovalci, ki so se uvrstili na tretje mesto. Za odlično organizacijo so slovenski invalidi organizatorjem v imenu vseh ekip podelili posebno plaketo. trih I Trim plavanje Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira ha letnem bazenu trim plavanje za vse starostne strukture, ki bo v nedeljo, 10. julija 1988 od 10,00 do 17,00 ure. Otroci do 12. leta starosti in občani stari nad 50 let morajo preplavati 50 m. lahko tudi več, vsi ostali najmanj 150 m. Vsi, ki bodo preplavali določeno dolžino dobe značko, družine z najmanj tremi člani pa še družinsko priznanje. Pridite in zaplavajte, saj je plavanje zelo koristno za vaše zdravje in počutje, posebno še pred poletno sezono. 10. stran * 1138 CSS OD TU IN TAM titovo velenje -k 7. julija 1988 RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE KITARSKI RECITAL istvAna romerja V četrtek (drevi), ob 20.30 bo na velenjskem gradu koncert znanega kitarista Istvana Romer-ja iz Zagreba. Predstavil se bo s skladbami Giulianija, Takemit-suja, Bacha, Koškina, Ivanoviča in Ginastere. Romer je vsakoletni gost na poletnih kulturnih prireditvah in je doslej navdušil tako udeležence Tedna kitare kot poslušalce, ki jih nikoli ni bilo malo. Celjski plesno-zabavni ansambel ŽABE Znani celjski ansambel ŽABE, pod dirigentsko palico Edvarda Goršiča in s solistom dr. Jožetom Završnikom, bo igral v soboto, 9. julija, ob 18.00 na Kardeljevem trgu in ob 20.00 na promenadi pred Delavskim klubom. Na programu ima skladbe Glenn Mil-lerja, Stan Cantona, Beatlesov, Jožeta Privška in znane ever-greene dixilenda in jazza. Orgelski koncert EMF: ZAPUŠEK Ema Zapušek iz Šoštanja te dni zaključuje študij orgel na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri prof. Hubertu Bergantu. Predstavila se nam bo s skladba- mi Bohma, Mendelsohna, Reger-ja, Allaina in Sama Vremška. Koncert bo v nedeljo, I0. julija, ob 19.30, v cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju. Subtilni zvok kitarista TOMAŽA RAJTERlCA V ponedeljek, 11. julija, ob 20.30 bo na velenjskem gradu že tretji kitarski koncert. Tokrat se bo predstavil mladi kitarist Tomaž Rajterič, ki bo gotovo razvedril vse ljubitelje španskega glasbenega izročila. Lani je na velikem mednarodnem tekmovanju v Riu de Janeiru prejel tretjo nagrado in potem z velikim uspehom gostoval v Italiji, Švici, Franciji in Braziliji. Musical HAIR obisk v Poletnem gledališču Križanke v Ljubljani Še vedno sprejemamo prijave za ogled musicala HAIR v izvedbi Broadway Musical Company New York, ki bo v četrtek, 14. ju- Na velenjski tržnici Ponudba še kar, cene pa ... . Ce ste se namenili po nakupih na velenjsko tržnico, naj vam malce pomagamo s podatki o ponudbi in cenah, da bo vaša denarnica pripravljena na vse. Za kilogram paradižnika ali zelene solate boste morali odšteti 2000 dinarjev, po isti ceni pa boste dobili tudi korenje, češnje, nova jabolka, breskve in stročji fižol. Marelice so dražje — od 2500 do 3000 dinarjev, če pa se vam je zahotelo novega krompirja, ga lahko dobite za 1200 do 1500 dinarjev; čebula stane 1500, za 2200 dinarjev pa lahko dobite tudi že hruške. »Tržnica je dobro založena, kar seveda ne pomeni, da bi ne mogla biti bolje, cene pa so — visoke . . .« je potarnal FRANC KOTNIK, ki smo ga povprašali za mnenje med dopoldanskim nakupom. Melita Berzelak MILIČNIKI SO ZAPISALI S poletjem so se v Titovem Velenju »pojavile« skupine oziroma posamezniki, zaenkrat še niso odkriti (upajmo pa, da bodo kmalu), ki vlamljajo v stanovanja oziroma stanovanjske hiše. V največ primerih pridejo v stanovanja s podobnimi ključi in potem, ko opravijo svoje predrzno delo, vrata za sabo tudi zaklenejo. V noči na 27. junij je bilo vlomljeno v stanovanje Terezije P. na Cankarjevi v Titovem Velenju, od koder je dolgoprstnež odnesel iz priročne blagajne večjo vsoto denarja. V noči na 29. junij pa je nepridiprav obiskal dve hiši na Gorenjski cesti. Tudi tu je iskal in tudi odnesel denar. Podobno se je pripetilo naslednjega dne Ireni M. s Koroške v Šoštanju. Tudi ona je ostala brez večje vsote denarja, storilec pa je njeno stanovanje obiskal kar preko dneva. Prav tako v dopoldanskem času je nepridiprav obiskal stanovanje Juste G. na Šer-cerjevi cesti, ta ga je v stanovanju zalotila. Tako je ostal brez plena, vendar pa mu je uspelo pobegniti. Brez večje vsote denarja je ostal še Vili S. s Koroške (tudi njegovo stanovanje je nepridiprav obiskal verjetno podnevi) in Niko P. s Šercerjeve ceste. Iz stanovanja Niaza N. s Kardeljevega trga pa je neznanec poleg večje vsote denarja odnesel še zlatnino. Torej dolgoprstneži so še neodkriti in na prostosti. Pa zelo predrzni so in lahko se zgodi, da vas obiščejo. Zavarujte se pred njimi in spravite denar in drage predmete na varno mesto! ODNESEL PIŠTOLO V noči na 28. junija je doslej še neznani storilec odnesel iz ne-odklenjenega avtomobila iz zaklenjenega kovčka pištolo Antona M. lija, ob 20.30. Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 25.000 din. Prijave sprejemamo samo do ponedeljka 11. julija. Tel.: 854 747. RAZSTAVE V četrtek, 7. julija, ob 20.00 bo na velenjskem gradu otvoritveni ogled razstave NEBOJŠE JAN-KOVIČA, akademskega slikarja iz Sarajeva. GLASBENA DELAVNICA V ponedeljek in torek, 11. in 12. julija, bo v prostorih Glasbene šole v Titovem Velenju mojster Hotko razstavljal ročno izdelane kitare in demonstriral izdelavo in konstrukcijo klasične kitare. Obiskovalci bodo lahko razstavljene instrumente tudi preizkusili. 1 1 M M M M ! 1 1 ! 1 1 1 r ' - V- . :- KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V stanovanju jfk ulici Veljka Vlahoviča je 28. junija razgrajal vinjeni Jože K. Pretepal je svojo ženo. Posredovati so morali miličniki, ki so kršitelju priskrbeli primerno prenočišče, kjer je ostal vse do iztreznitve. Okoli polnoči sta se 28. junija na Kardeljevem trgu prepirala Ferdinand M. in Ivan D. Slednji je večkrat z roko udaril Ferdinanda, ta pa je potegnil nož in ga zabodel v stegno. Podobno pa se je končal tudi prepir med Alojzem K. in Mirkom L. Prepirala sta se 2. julija malo pred polnočjo v kleti na Jenkovi. Med prepirom je Alojz večkrat zabodel Mirka in ga hudo telesno poškodoval. PADEL V JAŠEK DVIGALA Okoli dveh zjutraj je prišel Zvonko S. domov na Jenkovo II. Odprl je vrata dvigala in vstopil. Zmanjkalo mu je tal pod nogami in znašel se je v jašku dvigala, ki je stalo pokvarjeno v višjem nadstropju. Kako je mogoče, da so se vrata kljub temu odprla, bodo seveda povedali strokovnjaki, saj bi se lahko vse skupaj končalo zelo tragično, če bi dogajanje prestavili v kakšno nadstropje višje. ZAPELJAL V JEZERO Okoli 21. ure je 4. julija v Skalah, kjer je bila prireditev vaška olimpiada, zapeljal v jezero doslej še neznani voznik. Ko so prišli miličniki na kraj dogodka ga namreč ni bilo več, nihče pa tudi ni vedel,, kdo je to bil. Verjetno pa avtomobila ne bo pustil kar v jezeru. REDNI KINO Četrtek, 7. 7. ob 18. in 20. uri NEWYORŠKE NOČI - ameriški, erotični. Vloga: Corinne Alphen. Petek, 8. 7. ob 18. in 20. uri NE PUSTIŠ LJUDEM SPATI — francoski, komedija. Vloga: Daniel Antenil. Petek. 8. 7. ob 10. uri. soboto in nedeljo, 9. in 10. 7. ob 18. in 20. uri SARTANA PROSI ZA SMRT ameriško-italijanski. western. Vloga: John Garko. Ponedeljek, I I. 7. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 12. 7. ob 18. in 20. uri VIGILANTE ameriški, triler. Vloga: R5bert Foster. Sreda, 13. 7. oh 10. uri VRA-GOLIJE V ŠOLSKIH KLOPEH - ameriški, komedija. Vloga: Dang Mc Koen. Sreda, 13. 7. ob 18. in 20. uri PO PRVI LJUBEZNI - francoski, komedija. Vloga: Claude Brasseur. NOČNI PROGRAM Ta teden vam bomo predvajali Ameriški erotični film (trda erotika) ZAČIMBA IZ MIAM1A -vloge: Amber Lynn, Barbara Da-re. Predstave bodo: V četrtek, petek in soboto, 7., 8. in 9. 7. ob 22. uri v REDNEM KINU VELENJE. soboto, 9. 7. ob 20. uri v ŠOŠTANJU in nedeljo, 10. 7. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI. ZA VSE NOČNE PREDSTAVE OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA. KINO DOM KULTURE Zaradi izredno slabega obiska v domu kulture do 1.9. 1988 ne bo filmskih predstav. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 9. 7. ob 18. uri NE PUSTIŠ LJUDEM SPATI - francoski, komedija. Nedelja, 10. 7. ob 18. in 20. uri VIGILANTE - ameriški, triler. Ponedeljek, II. 7. ob 20. uri NEWYORŠKE NOČ) - ameriški, erotični. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 8.7. ob 20. uri VIGILANTE — ameriški, triler. Torek. 12. 7. ob 20. uri SARTANA PROSI ZA SMRT ameriško-italijanski, vvestern. RTC GOLTE - BIFE | Spodnja postaja nihalke Žekovec I — LETNI KINO j Petek, 8. 7. ob 21. uri VRAGO-! LIJE V ŠOLSKIH KLOPEH -ameriški, komedija; ob 24. uri - Dežurstva nočni program: ZAČIMBA IZ MIAMIA — ameriški, trda erotika KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek. 7. julija - dnevni dežurni dr. Žuber, nočni dežurni dr. Mijin. Petek, 8. julija — dnevni dežurni dr. Šolar, nočni dežurni dr. Kočevar Sobota, 9. julija in nedelja, 10. julija — glavni dežurni dr. Šolar, notranji dežurni dr. Smonkar Ponedeljek. II. julija — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Kikec. DEZIRNI ZOBOZDRAVNIKI: 9. in 10. julija dr. Zora Pavlo-vič, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti. DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 8. do 15. julija je dežurni dipl. veterinar Matko Milan, Topolšica 15, telefon 891-166. Gibanje prebivalstva POROKI i Hamdija Husič, roj. 1950, ključavničar iz Titovega Velenja in i Hajrija Glotič, roj. 1960, delavka iz Titovega Velenja, Janko Bizjak, roj. 1962, strojni tehnik iz Letuša in Darinka Tekavc, roj. 1966, predmetna učiteljica iz Topolšice. SMRTI Jožefa Razdevšek, knjigovodja iz Titovega Velenja, Prisojna 14, roj. 1940, Andrej Zaponšek, inv. upokojenec iz Topolšice 200, roj. 1934, Ivan Cepin, delavec iz Šmarja pri Jelšah st. 108, roj. 1915, Adolf Založnik, upokojenec iz Sv. Vida 80, roj. 1941, Melhior Končnik, upokojenec iz Titovega Velenja, Šercerjeva 12, roj. 1909, Franc Brusnjak, upokojenec iz Topolšice 134, roj. 1908. REZULTATI ŽREBANJA VSTOPNIC S TEKME NA 75-METRSKI SKAKALNICI 18463 08847 3. 18467 5. 08792 7. 02528 9. 01016 11 19174 13 04419 15 12862 17 00799 19 12269 21 11247 23 01321 25 10182 27 10034 29 08789 31 10922 3.1 08787 35 13089 37 I I 590 39 08725-41 19983 43 10166 45 13631 47 I. dobitek dobitek, dobitek, dobitek, dohitek, . dobitek. . dobitek, . dobitek, . dobitek, . dobitek, . dobitek, . dobitek. . dobitek, . dobitek, . dobitek. . dobitek. . dobitek. . dobitek, . dohitek. . dobitek. . dobitek. . dobitek, . dohitek, . dohitek. , 08800 2. 19081 4. 12429 6. 19826 8. 13334 10. 12559 12. 13271 14. 11645 16. 09230 18. 19829 20. 12287 22. 11905 24. 01046 26. I 1630 28. 05599 30. 08902 32. 18536 34. 04138 36. I 1419 38. 10723 40. M205 42. 14611 44. 07056 46. 04402 48. dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dohitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dohitek, dobitek, dohitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dohitek, dobitek, dobitek, dobitek. 14620 19168 18592 10996 11420 07136 01299 02512 14! 11 18591 19942 18519 02042 10919 07070 12918 00627 14005 08873 I 141 I 01301 I 1448 12448 00703 11777 19193 49. dohitek, 51. dobitek, 53. dobitek. 55. dobitek, 57. dobitek. 59. dobitek, 61. dohitek, 63. dobitek, 65. dobitek, 67. dobitek, 69. dobitek, 71. dobitek. 73. dobitek. 75. dobitek. 78. dobitek, 80. dobitek, 82. dohitek, 84. dobitek, 86. dobitek. 88. dobitek, 90. dohitek. 92. dobitek, 94. dohitek, 96. dobitek, 98. dobitek. 100. dohitek 11382 50. 14533 52. 14738 54. 04150 56. 00790 58. 14125 60. 01298 62. 01050 64. I 1421 66. 12487 68. 10940 70. 14228 72. 07083 74. 09237 77. 10873 79. 00546 81. 07184 83. 14004 85. 11103 87. 01443 89 I 1664 91. 00580 93. 08872 95. 01854 97. 10960 99. dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dohitek. dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dohitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek, dohitek, dobitek, dobitek, dohitek, dohitek, dobitek, dobitek, dobitek, dobitek. Program Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 in 97,2 megaherca. Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju, vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 8. julija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (Prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 10. julija: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na zastavljeno vprašanje, novih pa ne bomo sprejemali, saj bi bila naša trkanja na različna vrata v času dopustov pogosto neuspešna — oddajo bomo uvrstili v spored zopet jeseni); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, II. julija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kam; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. SREDA, 13. julija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kam; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi. Poletje je tu in na Radiu Velenje bomo s 15. julijem poletno shemo, ki bo bol j sproščena. Več bo glasbe in poletnih razgovorov. Prometni svetovalec Varno na dopust • Dobitke lahko dvignete najkasneje v 60. dneh po objavi, v prostorih Smučarska-skakalnega kluba (vila Bi-anca). Prave vročine pa od nikoder! Tako se ljudje pomenkujejo, ko gledajo v sivo nebo, ki v zadnjem mesecu prevladuje. Pa vendarle, čas dopustov je tu, potreben je počitek, predah, da bo novih moči za vse večje delovne zahteve. V planine, ob reke, jezera in kakopak tudi (in predvsem) na morje. Mnogi so že izkoristili predsezonsko obdobje, ko je nekoliko manjša gneča in bi naj bile cene solidnejše. Drugi pa se odpravljamo (?) na potovanje, ki nikakor ni vsakdanji skok z avtomobilom, kot smo vajeni do službe, trgovine, na sestanek ali bližnji obisk. Potovanja z avtomobilom moramo načrtovati. Priprave morajo steči pravočasno, da ne bi v zadnjih minutah nervozno iskali stvari, ki so za letovanje in potovanje neobhodne. Najboljše je ob kavici pripraviti seznam prtljage, opreme in tehničnih pripomočkov. Kar zadeva avtomobil in dokumente (ki bi naj bili vsi že pripravljeni), pa je nujna kontrola. V avtomobilu mora biti obvezna oprema, komplet žarnic, varnostni trikotnik, izpravno rezervno kolo, dvigalka, nekaj orodja, voda za šipe ter krpe, komplet prve pomoči, ki ga po potrebi dopolnimo še za morebitne poškodbe na dopustu, neobvezen, a »zlata vreden« pu je tudi gasilski aparat na prah. Velja si ga oskrbeti, za nekaj več kot desettisoča-ka (I ali 2 kg) ročni aparat z oznako »S« je že marsikomu rešil vozilo in celo življenje. Ob zlaganju takšne opreme je pomembno pomisliti, da vse to potrebujemo v času potovanja, zato takšni predmeti ne sodijo na dno prtljažnika, ki ga do vrha naložimo z ostalo prtljago. Posebne pozornosti mora biti deležen prtljažnik, če ga montiramo in obremenimo. Posebno natančno je potrebno privezati jadralno desko, da ne bi zajadrala že npr. na cesti. Predpisi dopuščajo, da k vozilu priklopimo lahki priklopnik, bivalne priklopnike ipd. le takrat, če so tehnično brezhibni, imajo atestirano vlečno »kljuko«, oz. drog ter vsklajeno električno signalno napeljavo. Na priklopniku mora biti obvezna vozilu identična registrska tablica, ki je tudi osvetljena. Kontrola olja v motorju in menjalniku mora biti le rutinsko opravilo, kontrola in običajno dovajanje zraka v pnevmatike pa obvezna potreba, saj obremenje- nemu vozilu pripada večji pritisk. Pri tem moramo upoštevati tehnična navodila proizvajalca. Poln rezervoar goriva je skoraj potreba. Odveč, nevarno in prepovedano pa je prevažanje posode z rezervnim gorivom. Prav tako tudi večjih plinskih jeklenk v avtomobilu. Obremenjenemu vO-zilu naravnamo tudi žaromete, da ne svetijo preveč v nebo. oz. drugim voznikom v oči. Potovanje si voznik programira glede na razdaljo, vremenske razmere in voznikove izkušnje. Vse preveč hitimo npr. do morja po sistemu »šus«, ko ob poti ne utegnemo niti predahniti, niti videti krajevnih znamenitosti in turističnih zanimivosti. Takšno potovanje je napornejše od težkega dela v službi, zato velja razmisliti o smislu takšnega potovanja. Vse preradi vozniki preizkušajo svojo vzdržljivost z več urami neprekinjene vožnje, kar gotovo muči vse sopotnike, najbolj pa njih. Med vožnjo je potrebno »vzeti« aktivne odmore, z razgibavanjem, malico (ne za volanom) in ohlajevanjem vozila v senci. Ob prihodu v kraj dopusta ali izleta, ne smemo pozabiti, da preži več dolgoprstnežev, ki imajo prav v tem obdobju »visoko delovno sezono«. Iz vozila je potrebno prenesti na varno vse dragocene tehnične predmete, skriti pa tiste dele, ki so privlačni, pa so stabilno montirani v vozilu. Če nismo pozabili vzeti plastične ponjave, pregrinjala ipd., pokrijemo vozilo, da ga zaščitimo pred prehudo pripeko, predvsem pa proti smoli, ki se cedi z dreves. Iz vozila je potrebno odstraniti vse osebne dokumente in dokumente vozila, kar otežuje tatovom neovirano vožnjo s tujim vozilom. Prav tako tudi fotoaparat, da se ne bi film »razvil« kar v njem. Čeprav hi naj bil dopust brezskrben, pa žal ni odveč, včasih prekontrolirati, če je z jeklenim konjičkom vse v redu. Mnogo lažje je odkriti povzročitelje poškodb vozila (oz. event. odtujitev tega), vlomilce ipd., če to opazimo čimprej. Ker ni namen pisanja, da bi izumili smodnik; le k razmišljanju bi radi pripravili hralce, zaključimo tokratni zapis z željo, da bo potekalo potovanje z vozilom kot užitek, sprostitev in da bo na dopustu kar najlepše. Ne pozabite na službo »Pomoč-informacije« AMZ Slovenije, ki je v tem času okrepljena, zelo prav pa pride iznajdljivo-st-in skriti talent domačega mehanika, če se le kaj pripeti. A kdo hi mislil na vse najslabše? Srečno vožnjo, prijeten dopust in nasvidenje v jeseni, ko se vrne tudi rubrika prometni svetovalec. J.M. OGJClHM. - AVTOl ■■ loie Milil««- 7. julija 1988 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC _ naščas* s,mn Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE GORENJE COMMERCE dipl. ing. elektrotehnike ali dipl. oec. ali dipl. informatik — specialist za razvoj metodologij in ali dipl. organizator dela standardov 4 nč 8 850.000 1 GORENJE COMMERCE dipl. ing. elektrotehnike ali dipl. oec. — višji standardizer 2 nč 8 650.000 1 GORENJE COMMERCE dipl. ing. elektrotehnike ali dipl. oec. ali dipl. informatik ali dipl organizator dela — specialist za poslovno informatiko 4 nč 8 850.000 1 GORENJE COMMERCE dipl. ing. elektrotehnike ali dipl. oec. ali informatike ali dipl. organizator dela — projektant podatkovnih struktur 4 nč 8 720.000 1 GORENJE COMMERCE dipl. ing. elektrotehnike elektronike — projektant mreže 2 nč 8 720.000 1 GORENJE COMMERCE dipl. ekonomist ali dipl. pravnik — komercialist TT 2 nč 8 760.000 2 GORENJE COMMERCE dipl. ekonomist ali dipl. ing. organizacije dela — specialist za organizacijsko področ. 4 nč 8 850.000 1 GORENJE COMMERCE dipl. oec. ali oec. — samostojni planer — analitik 3 nč 8 630.000 1 GORENJE COMMERCE ekonomist ali pravnik — koordinator MP dej. na terenu 3 nč 8 690.000 1 DOM ZA VARSTVO ODRASLIH fizioterapevt — fizioterapevt/tudi pripravnik 2 nč 15 580.000 1 GORENJE COMMERCE administrator — administrativni referent 1 nč 8 350.000 1 OBČINA MOZIRJE OSNOVNA ŠOLA II. GRUPE ODREDOV MOZIRJE učitelj razrednega pouka — učitelj razrednega pouka X dč 15 600.000 3 OSNOVNA ŠOLA II. GRUPE ODREDOV MOZIRJE PU matematike—fizike — PU matematike—fizike X nč 15 600.000 1 OSNOVNA ŠOLA 11. GRUPE ODREDOV MOZIRJE PU zgodovine — PU zgodovine X dč 15 600.000 1 OSNOVNA ŠOLA II. GPUPE ODREDOV MOZIRJE PU glasbene vzgoje — PU glasbene vzgoje X nč 15 600.000 1 GORENJE—GLIN NAZARJE lesarski tehnik — samostojni modelar 3 nč 8 500.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev MALI OGLAS! KRAVO SIMENTALKO, prvega teleta prodam po ugodni ceni. Antonija Lešnik, Hramše 12, Dobrna. POCENI INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN RAČUNALNIŠTVO za srednje šole. Telefon 853-326. IŠČEM GARSONJERO ali manjše stanovanje v Titovem Velenju ali okolici — nudim ugodno predplačilo. Telefon 853-199, do 15. ure. PRODAM MOTORNO KOLO TOMOS 14 M, letnik 1983, dobro ohranjen. Telefon 858-325. BT-SO UGODNO PRODAM. Telefon 854-908. DOBRO OHRANJEN PRALNI STROJ Gorenje prodam. Telefon 857-772, zvečer. NOVO OKNO Z ROLETO 180 x 120 cm prodam 20% ce- neje in vitlo za traktor. Telelon 882-835. GUMIJAST ČOLN MAESTRAL 18 S, motor za čoln 4,5, tonski projektor Euming in film- REK FLL VELENJE Na osnovi sklepa DS TOZD Izobraževanje se na javni licitaciji odproda naslednje osnovno sredstvo: Nakladalec tov. 255, izklicna cena 1.000.000,— Licitacija bo 16. 7. 1988 v peskolomu TOZD Izobraževanje ob 9. uri. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela. Nakladalec ni v voznem stanju. Š £ P' ■■ Mm š ^ ~ »v * ;,'„. k h Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumotu voda, niti vej ni te nikjer več, kjer bila si prej. (O. Župančič) ZAHVALA mk Ji Boleče je spoznanje, da nimamo več naše ljube mame, babice in prababice Marije Sevčnikar rojene HUDOURNIK iz Pod k raja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, za cvetje in dobro misel ter spremstvo na njeni poslednji poti. Prisrčna zahvala primariju dr. Alojzu Fijavžu, ki ji je lajšal bolečine in bil v moralno oporo. Hvala sosedi Ivici, pevcem, govorniku za besede slovesa ter duhovniku za opravljen obred. Sin Stanko, hčerka Greta z družinama in brat Ivan. P^B ZAHVALA m Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Melhiorja Končnika 1909 -1988 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v naj- težjih trenutkih stali ob strani ter nam izrazili sožalje, pokojniku pa darovali cvetje in ga spre- mili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvla dr. Pavlu Grošlju in negovalki Sandi za izreden trud. Hvala govornikoma, godbi Rek, pevcem ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Katarina, hčerke Angela, Marija, Cvetka in sin Miha z družinami, vnuki, pravnu- ki in ostali sorodniki. sko kamero Euming Super 8 prodam. Informacije po telefonu 857-584. ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986 prevoženih 19.000 km prodam. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Ivan Božič, Ložnica 12 a Titovo Velenje. RABLJENO KOLO BMX KUPIM. Telefon 84-440, Peter. ZASTAVO 101, letnik 1985, dobro ohranjeno, prevoženih 25.000 km, prodam za 7,5 milijonov, prodam tudi barvni TV Gorenje star 4 leta. Telefon 854-189. GOLF BENCINER, letnik 1981, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 857-361. VW Jeta, letnik 1981, dobro ohranjen prodam. Telefon 856-756. KUHARICO ZA 4 URNO DELO SPREJMEM. Telefon 856-756. PRODAM GOLF DIZEL, letnik 1983, prevoženih 47.000 km. Telefon 857-201. KARAMBOLIRAN JUGO 45, letnik 1982, prodam. Informacije po telefonu 881-296. PRALNI STROJ GORENJE prodam. Telefon 853-119. KATRCO, konec leta 1977, obnovljeno in štedilnik 2 plin, 4 elektrika, dobro ohranjeno, prodam. Lazar Daič, cesta VI/8 Gorica ali telefon 858-020. PRENOSNI ČB TV GORENJE in raztegljiv dvosed s foteljem prodam. Telefon 856-049, popoldan. TECHNICS CD-Player SL-PJ22, nov, ocarinjen in TV Grunding super color, 47 cm, rdeč, 5 let star, odlično ohranjen. Telefon 891-1 10-19. IUŽA/1 IUV TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — VODENJE ENERGETSKIH NAPRAV Pogoji: — inženir strojništva ali elek-tro inženir VI. stopnja in 1 leto delovnih izkušenj. ali — strojni ali elektro tehnik V. stopnja in 3 leta delovnih izkušenj. V obeh primerih morajo kandidati predložiti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o vodenju energetskih naprav. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi na naslov: IUV TOZD Tovarna usnja Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 2, 63325 Šoštanj. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja DO Gorenje Raziskave in razvoj, p. o., Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge VODJA SEKTORJA KAKOVOSTI SOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka (VII st.) strokovna izobrazba — dipl. ing. teh. usmeritve — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delih in nalogah VIŠJI STANDARDIZER Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka (VII st.) strokovna izobrazba — dipl. ing. teh. usmeritve — 4 leta delovnih izkušenj na področju standardizacije SAMOSTOJNI DOKUMENTALIST Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja (VI st.) ali visoka (VII st.) strokovna izobrazba — ing. ali dipl. ing. tehnične usmeritve — 5 let delovnih izkušenj za VI st. oz. 4 leta delovnih izkušenj za VII st. strokovne izobrazbe na področju informacijskih analiz Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: DO Gorenje Raziskave in razvoj p. o., Titovo Velenje Oddelek samoupravno pravnih in organizacijskih zadev Partizanska 12 63320 Titovo Velenje Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. gorenje©®^™®^© Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge: V CENTRU ORGANIZACIJE, POSLOVNE INFORMATIKE IN STANDARDIZACIJE t. projektant podatkovnih struktur 2. projektant mreže 3. specialist za razvoj metodologij in standardov 4. specialist za poslovno informatiko 5. specialist za organizacijsko področje 6. višji standardizer v SEKTORJU KOOPERACIJ, ZASTOPSTEV IN KONSIGNACIJ 7. komercialist zunanjega trga (2 izvajalca) v SEKTORJU MALOPRODAJE 8. samostojni planer analitik 9. koordinator maloprodajne dejavnosti na terenu (I. področje — Slovenija in Dalmacija) v SEKTORJU OSKRBE 10. administrativni referent Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske semri — 4 leta delovnih izkušenj na področju informatike, računalništva ali organizacije — aktivno znanje enega tujega jezika — interdisciplinarno znanje pod 2. — visokošolska izobrazba — dipl. inž. elektrotehnike, smer elektronika — 2 do 3 leta delovnih izkušenj na področju elektrotehnike, smer elektronika — aktivno znanje enega tujega jezika — poznavanje računalniške in komunikacijske opreme pod 3. — visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri — 4 leta delovnih izkušenj na področju informatike, računalništva in standardov — aktivno znanje enega tujega jezika pod 4. — visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri — 4 leta delovnih izkušenj na področju informatike, računalništva ali organizacije — aktivno znanje enega tujega jezika — interdisciplinarno znanje pod 5. — visokošolska izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika — interdisciplinarno znanje pod 6. . — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — aktivno znanje enega tujega jezika — seminar s področja standardov, številčnih sistemov in avtomatske obdelave podatkov pod 7. — visokošolska izobrazba ekonomske, tehnične ali pravne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — ZT registracija — aktivno znanje enega tujega jezika — vozniški izpit B kategorije pod 8. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — obvladovanje WORDSTAR-a, MULTIPLAN-a in manj zahtevnega programskega jezika pod 9. — višješolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju komerciale — vozniški izpit B kategorije pod 10. — poklicna administrativna šola (VI. stopnja) — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — dobro znanje strojepisja Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih DO Gorenje Commerce. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE COMMERCE, Oddelek kadrovskih in socialnih zadev, 63320 Titovo Velenje. Partizanska 12. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. 27. skok čez kožo v Titovem Velenju »Res je obrajtan ta knapovski stan... V soboto je slabo kazalo. Nevihtni oblaki, dež, hlad in marsikdo je pri tem pomislil — jutri s skokom čez kožo na velenjskem kotalkališču ne bo nič. Prestaviti ga bo treba v Rdečo dvorano, kjer pa bo vsekakor izgubi! deI svojega mika. Rudarji kopljejo lignit v temnih rovih, in ko pridejo ven, si zaželijo svetlobe, sonca. Na svoj stanovski dan so si jo očitno tako močno želeli, da je sonce posijalo z vsem prazničnim žarom. Zbirati so se začeli nekaj po osmi uri na Titovem trgu, prišli so sedanji knapje, tisti, ki so pred leti kopali to črno zlato, pa tisti, ki ga bodo začeli jutri — blizu devetdeset učencev Centra srednjih šol — rudarske usmeritve, ki jim ta dan za vedno ostane v spominu. Naredili so dolgo povorko, v kateri so se jim pridružili seveda tudi člani velenjske—rudarske—godbe in šo-štanjske Zarje, pa športniki, med njimi mladi skakalci, ribiči, šaleški Koledniki . . . Posebno doživetje pa je bil slavnostni sprevod do kotalkališča za pionirje Titovih mest, ki so bili v tem času na obisku pri svojih sovrstnikih iz Titovega Velenja in tudi za delegaciji rudnikov iz Poljske in Italije. Slavnostnemu sprevodu se je ob koncu pridružila še množica Velenjčanov, ki so povorko prej pozdravljali ob cesti, in mestno kotalkališče je bilo v trenutku polno. Slavili so vsi — ne le rudarji in drugi delavci kombinata, praznik so vzeli za svoj tudi mnogi Ve-lenjčani, saj so z lignitom tako ali drugače povezani. Potem pa se je začelo. Na tribuni je bil tudi Andrej Marine, član predsedstva SRS, med velenjskimi knapi vedno drag gost. Za Internacionalo praznični nagovor predsednika delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Draga Bizjaka in njegove besede so najprej veljale novim »kame-radom« — mladim rudarjem, »ki bodo danes s skokom čez kožo doživeli svoj krst.« »Spremembe so resnično nujne, morda prihajajo kljub našim stalnim opozorilom nekoliko pozno, pa vendar bi si upal trditi, da jih rudarji v celoti sprejemamo in podpiramo, pa čeprav jih bomo najbolj čutili mi sami. Vendar ob tem, ko bomo v pričakovanju stabilnejšega gospodarjenja, v pričakovanju spremembe odnosov na področju energetskega gospodarstva odgovorno in z vso strpnostjo nosili breme gospodarskih ukrepov, pa pričakujemo in zahtevamo, da bo velenjski rudar v prihodnje odhajal v temni rov z občutki svetle prihodnosti. Danes namreč ni pravega družbenega zagotovila, da bomo premog iz Šaleške doline potrebovali še v takšnih količinah, ki bi omogočale normalno eksistenco sedanjemu številu zaposlenih, in ki bi — kar je zelo pomembno — še naprej razvijali programe sprejete v občinski družbenopolitični skupnosti...« Svoje razmišljanje je Drago Bizjak sklenil z besedami: »Navzlic vsem težavam in tegobam trenutnega gospodarskega in splošnega položaja pa rudarji še vedno z optimizmom gledamo na izhod Skok čez kožo ., in že so dekleta pripele ljubezen. iz krize. Ta naša enotnost je izražena tudi v podpori vsem vodstvom slovenskih družbenopolitičnih organizacij, skupščini in izvršnemu svetu, da vztrajajo in zagotovijo demokratičnost s civiliziranim pravno urejenim načinom dela s ciljem, ki nas bo dvignil iz sedanjega stanja. Enotnost v družbenopolitičnih organizacijah, kot v poslovodnem vodstvu ter enotnost v vseh rudarskih vrstah so porok, da bo RLV vsekakor eden tistih dejavnikov v naši širši družbenopolitični skupnosti, ki bo tako kot vedno doslej, na čelu graditve blaginje življenja, na čelu ponovne vzpostavitve dobrega materialnega položaja, vendar pod pogojem, da bo ta pot ubrana povsod, v celotni naši družbi.« Za tem je prišel na ploščo Franc Avberšek in začel zadnji ceremonial. V zgodovini rudnika pa je bil to že sedemindvajseti. Vse je bilo pripravljeno za začetek. Mladi fantje so nestrpno čakali pred simboličnim vhodom v »rov«, poklicali so starešine. Pred oglasitvijo fanfar še pozdravi od drugod — iz Zasavja in Mežice so jih prinesli velenjski atleti v imenu tamkajšnjih rudarjev, prisrčno pa so jim čestitali tudi pionirji Titovih mest, vsak v jeziku svojega naroda. Pa je nastopil vrhunec prireditve. Blizu devetdeset mladih fantov je dobro prestalo preizkušnjo, vse od skoka čez kožo do zaobljube — v stilu vodje ceremoniala: »Res je obrajtan ta knapovski stan, tudi od gospode je spoštovan ...« in nato mladi fantje, ki so enako pesniško navdahnjeno povedali, kako si predstavljajo svoje delo. Takole nekako: »Kramp v jami vihtim in se potim. da 15. plačo dobim ...« No, stari knapi jim zato, ker še niso nič naredili, niso dali plače, dali pa so jim vrček piva, dekleta v narodnih nošah pa so jim pri- Ceremonial so sklenili s plesom člani Velenjskega plesnega kluba in šaleški Koledniki. Milena Krstič-Planinc Stane Vovk pele rdeč nagelj — stlmbol ljubezni. Zaobljubili so se, da bodo vzorni in pridni rudarji, zvesti svojemu poklicu, Zvesti Titovi poti. In postali so rudarji. Rešili so se ključa in svetilke, ju predali zanjimcem in ponosno odkorakali na tribuno. Starejši rudarji so jim segli v roko ter jih sprejeli medvse. Več kot 10-tisoč ljubiteljev skokov na otvoritvi 75-metrske skakalnice Rajko Lotrič: »To je najlepša skakalnica« V nedeljo so rudarjem na čast slavili tudi člani Smučarsko-ska-kalnega kluba iz Titovega Velenja, tekmovalci drugih slovenskih klubov in več kot deset tisoč ljubiteljev tega športa, ki so se zbrali na slovesni otvoritvi nove 75-metrske skakalnice z umetno prevleko ob velenjskem gradu. Z najlepšo in največjo skakalnico pri nas smo veliko pridobili vsi skakalci ali kot je dejal prvi zmagovalec Rajko Lotrič: »To je najlepša skakalnica pri nas, z njo smo resnično veliko pridobili vsi, ne le domači smučarsko-skakalni klub. Doslej smo morali trenirati v tujini, odslej bomo lahko tudi tukaj pri vas, kar bo bliže, predvsem pa ceneje.« Zadnje dni pred otvoritvijo te prelepe skakalnice, kot so vsi poudarjali se je veliko ljudi zbiralo ob njenem vznožju, kot da ne bi verjeli, da bo objekt pravočasno nared zaradi zapletov, ki so spremljali njeno gradnjo: kot da ne bi verjeli, da je možno v razmeroma kratkem času zaokrožiti takšno smučarsko-skakalno središče. Pa so entuziasti smučarsko-skakalne-ga kluba dokazali, da je to možno. Prvo lopato za njeno izgradnjo je zasadil na praznik rudarjev pred dve- ma letoma sedanji častni predsednik Planiškega komiteja Niko Belopavlo-vič. V tem času so člani Smučarsko-skakalnega kluba opravili kar, kot so posebej poudarili na ne