39. številka.
V Trstu, v soboto 16. maja 1891
Tečaj
a 8 nUBP^
„EDINOST"
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in loboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" »tane:
/.a vse leto gl. «.-; i"«n Avst. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—: • * 4-&0 „ za četrt leta * 1.50; „ , 2.25 „ Posamične iterjlke se dobivajo ▼ pro-•lajalnicah tobaka v Tntm po * nov.,
v Gorici in Ajdoviftlnl po • nov. tf a aaroibe brei prlloiene naročnine ee npravniitvo n« astra.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko,
Oglasi in oznanila se račune po
vrstica t p«titu ; za naslove z debelimi črkami s« plačuje prostor, kolikor bi ga
otmeglo navailnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd
se rarune po pogodbi.
V»i dopisi se poSiljaju uredništvu t uliei Carintia it. 25. Vsako pinmo mora biti Irankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravniitvo t uliei Carintia 2S. Odprte reklamaoije so proste poštnine
• V edinost ji m i
Zbistrimo si pojme!
(Konec).
V dolžnost smo si šteli jasno povedati nazore svoje o Mladoiehih, kakor tudi misel svojo, da je vender treba nekoliko razločevati verske sade ve od strogo poli-tiških zadev, kakor to delajo večinoma hrvatski listi. Res je — in tega nočemo tajiti — da so tudi taka politična upra-Janja, koja je težko do cčla ločiti od verskih uprašanj, ali postavljati na indeks jedno oelo stranko, odnosno eeli narod, in jo proglasiti kot stranko brezvercev eamo zato. ker je morda dotična stranka nekoliko odločnejia, nego smo mi. to pa vender ne gre. Ako pravite, da so Mladočehi brezverci, ker so nasprotniki verske lole, vam odgovorimo jednostavno, <da so Poljaki tudi. Ako do sedaj tega niste pogodili — čemur bi se pa jako čudili —, pouči vas izvestno bodočnost o istini tej. S tem pa nikakor ne rečemo, da so Poljaki načelni nasprotniki verske fiole — kdo bi tudi iskal načel mej Poljaki ?! — ampak nasprotniki so jej, ker jim koristolovna njih taktika tako veli. Delajo pa tako, ker so se priučili razi o« čevati političke koristi od ■strogo verskih. Ako ste postavili Mladočehe na indeks, postaviti morate — če ste dosledni — tudi Poljake na ta indeks I Edni in drugi so vam jednako nasprotni, razloček bil bi le taf da so jedni malo bolj odkritosrčni, nego drugi. Sicer pa dobro vemo, kaj da nekatere gospode tako tesno veže s Poljaki! No, ako pa je neizbrisljiv srd do naroda ruskega oni moloh, kojemu je vse žrtvovati — če treba tudi narodne koristi — potem pa bi gospodom svetovali, da se kar naravnost veAejo z dunajsko „N. Freie Presse" in z ono mogočno židovsko-kapitalističko stranko, kojo glasilo je rečeni list. „Neoe Freue Presse41 je uprav teh dni zlivala v lapidarne stavke ves svoj srd v tem pogledu. To bi vam bili mogočni zavezniki in v senci dunajskega časopisja je prava „ohcet", ako je možno bruhati jezo na sosedno nam državo.
Stališče naše glede na versko šolo je znano. Ponavljamo pa Še enkrat, da bi nam ugajala verska šola, toda le s pogojem, izraženim v sklepih ljubljanskega shoda. Ljubljanskega „Slovenca" ^notranjski" dopisnik se sicer tudi sklicuje na ta shod, ali mož ne pošteva sklepov, ki so se storili, v njih celoti, ampak le v toliko, kolikor ugaja njega namenom. Po-slanoi naši niso sklenili, da hočejo le tako, „mej drugim", zahtevati versko šolo. Oni so jasno povedali, kaj jo to „drugo": to „drugo" so narodne pravioe. Poslanci so rekli: mi smo za versko šolo, toda na u a r o d n i podlagi. Zakaj ne povdarjato tega P Je-li narodnost bagatela, katere se je dotekniti le tako mej drugim. Če je vam bagatela, nam ni! Uprav zato, ker stojimo na podlagi sklepov ljubljanskega shoda, ker zahtevamo, da verska šola bodi tudi narodna, smo se uprli Lichten-steinovemu šolskemu predlogu. Delajte, gospoda, na to, da cerkvoni organi — cerkev sama na sebi itak ni nasprotna narodnim težnjam — pospešujejo narodne koristi i n d a se i d e n t i f i k u j e j o z narodom, in videli bodete, da se vsi
Činitelji narodne naše organizacije potegnejo za to, da se šola kolikor moči spoji s cerkvijo, dobro vedoči, da bi nam bita narodna šola po tej poti najbolj zagotovljeni«. Mi smo torej za versko šolo, toda s pogoji, na koje ni hotel priznati Lich-tensteinov predlog.
„Notranjski" dopisnik pretvarja besede, koje je izgovoril nek gospod na občnem zboru političnega društva „Edinost*. Dotičnik ni govoril o verski šoli, niti o vernki vzgoji, ampak rekel je : .Po mnogih krajih je taka konservativna stranka zares potrebna in kjer je zares potrebnu, bil bi jaz prvi, ki bi se jej postavil na čelo. Pri nas pa take potrebe ni. Pri nas je narod v svoji skupnosti pobožen, veren, konservativen in iskreno udan sv. katoliški cerkvi — pri nas torej vera nikakor ni v nevarnosti". Besede te pa je govoril jeden najpriljubljenejših d u-h o v n i k o v vse Istre. Iz teh besedi je jasno, da ni govoril o verski vzgoji, ampak overi. In tudi mi smo prepričani, da je narod naš gledč na versko mišljenje tako nepremično konservativen, da gorje tistemu, ki bi se hotel dotekniti podedovano mu vere. Da bi le bilo mej drugimi narodi tako, kakor je mej nami! Prosimo da čitate statistiko ljudskega štetja, kojo priobčujemo na drugem mestu, in prepričajte se enkrat na svojo oči o gorostas-n osti h, ki se dogajajo pri nas v Trstu na škodo verskega mišl jenja ! Potem se še-le zaveste v polni meri, kako dober, fako pobožen je narod imš! Žalostne tržaške razmere imajo po veliki večini izvor svoj v raznarodovanji pobožnih Slovencev. To raznarodovanje podpirajo pa tudi nekateri katoliški duhovniki tdko vstrajnostjo — ali bolje: t r m o — ki bi bila vredna česa plemenitejšega. Takim duhovnom moramo nasprotovati v korist narodnosti in vero! Podtikanje, da se društvo nase poteguje »a protestante, raz-kolnike ali jude, vrnemo „notranjskemu" dopisniku nedotakneno, ker je — prene u m n o.
Kar .se tiče kranjskih poslancev imamo svojo lastno menenje; le toliko bi pripomnili, da mi ne sodimo vrednost poslanca po številu glasov, ki jih je dobil, ampak po njega delih. Res j« : kolikor več glasov je dobil poslanec, tem čaatnejše je zanj. In če je bil voljen jednoglasno, je pa že celo njega dolžnost, da se svojim postopanjem opraviči veliko zaupanje. Neradi se dotaknemo posamičnih poslancev. Ali ker se že to navaja kot argument, ponavljamo še enkrat, da jeden teh poslancev je bil izvoljen — kar so cel6 „Novice" pripoznale — po vplivih, kojih kali niso pognale iz svetih tal svobodnega, narodnega, javnega menenja. Nek drugi poslanec pa je bil pravi pravcati VerU>gcnheitskan<!idat, kojemu je dal lep del slovenskih volilcev Hvoje glasove le iz strahu, da ne bi bil izvoljen — n e m š k u t a r. In da se je odvrnila ta sramota, imajo kolikor-toliko zasluge oni „radikalci", koje preganjate stopinjo za stopinjo.
Kar se pa tiče „edinosti" mej poslanci, jo stvar taka-le. Lepo in koristno je, ako so poslanci moj seboj edini. Ali edinost" ta ni smoter sam-za-se, ampak le sredstvo v dosego cilja. Če pa vidimo, da vsakoletna bilancija te „edinosti" kaže
le deficit, naj gro rakom žvižgat — mi se ne bomo solzili za njo.
Zato pa si ne damo vakračati pravice do nadzorovanja gg. poslancev, bodi to „notranjskemu" dopisniku — koji pa menda jako občuti, kedar naše poslance koža srbi — ljubo ali ne!
—t.—
Ljudsko štetje.
Dolgo smo čakali, slednjič smo vender pričakali : tukajšnji listi prijavili so vspeh ljudskega štetja, vršivšega se početkom rekočega leta.
Predno napišemo opomnje svoje, treba je, da predložimo čitateljem svojim nekoliko podatkov.
Število prebivalstva tržaškoga z okolico vred znašalo je dne 31. decembra 1890. 155.471 glav, in sicer 73.498 možkega in 81.973 ženskega spola. V primeri s številom prebivalstva v letu 1880. narastlo je to število za 13.731 duš; to bi bilo 9 68 odstotkov. V mestu je 8879 hiš, od kojih je 8267 obljudenih in 412 praznih. V hišah teh je 32.129 stanovanj. Prebivalstvo je sledeče razvrščeno : v notranjih okrajih je 120.333 prebivalcev, v predmestjih 26.862 in po okolici 8.276. V Trstu imajo domovinsko pravico 71.140, v druzih deželih Cialitvaiiijo 61.730; ino-zemcev je 22.601. Katolikov je 147.454, 4695 Židov, 1357 Grkov, 1597 evangelskih konfesij, 279 brozvercev, 89 druzih raznih veroizpovedanj. 90.223 je samskega stnnu, 52.884 ožen jenih oziroma omoženih, 11.804 vdovcev in vdov; 560 zakonskih je razdraženih. Po občevalnem jeziku je 119.561, t. j. 76 odstotkov Italijanov; 26 639, to je: 16 odstotkov Slovencev; 7590. to je: 4 odstotke Nemcev ; 1681 druzih narodnosti.
V letu 1880. našteli so 108.912 Italijanov, 26.193 Slovencev, 5654 Nemcev, 981 druzih narodnosti. 101.056 znajo pisati in čitati, 3493 samo čitati, in 50.922, t. j. dobra tretjina ne znajo ni pisati ni Citati!
To bi bili torej vspehi letošnjega ljudskega štetja v mestu našem in njega okolici. O pravem namenu ljudskega štetja govorili smo svoječasno v našem listu in nA drugem mestu opetovano in obiirno. Povedali in pojasnili smo, koliko važnosti so podatki ti v statističkim, narodno-go-spodarskem in narodnem obziru. Ako pa je ljudsko štetje v obče velikega pomena, kolike važnosti je še le v državi naši, ako pomislimo na mnogovrstnost odnošajev, odnosno narodnosti, tu bivajočih! Dober pevec pogleda note in takoj pogodi melo-dijo novi pesni, kakor nam zvoni, ako pojejo vsi štirje glasovi. Tako morejo služiti podatki ljudskega štetja vladnim možem, da pogode, kar prija javnemu blagru, kar ugaja skupnosti države. Ali da govorimo jasneje: podatki ljudskega štotja so navodilo, kako je vladi postopati glede na zahteve posamičnih narodnosti in z ozirom na skupnost teh narodnosti.
Da pa v»pehi ljudskega štetja odgovarjajo svojemu namenu, treba je, da se jo štetje vršilo korektno, to jo, da se v njega podatkih zrcalijo resnični odnošaji dotičnoga kraja v verskem, narodnostnem, jezikovnem, narodno-gogpodarskoin in kul-
turnem obziru. Ako ni tako; ako so do-tičniki vsemu operatu podtaknili kako te.idencijo in šiloma pretvarjali resnične razmere: potem seveda niso podatki ni piškovega oroha vredni in škoda je denarja in časa, koja sta ae potratila v izvršenje ogromnega dela.
Uprašajmo se torej : se je-li ljudsko štetje v Trstu in po njega okolici vršilo tako, kakor zahtevajo znanstveni in praktični oziri P In : ali ni morda pri izvrševanju tega čina prevladovala kaka posebna tendencija? Prvo uprašanje moramo odločno zanikati, drugemu pa brezpogojno pritrditi. Ako pa je prevladovala posehna tendencija, da se svetu predoči fata morgana, t. j. izključljivo italijanski značaj inesta našega in njega okolioe, jo jasno, da podatki, ki smo jih naveli, ne odgovarjajo in ne morejo odgovarjati zahtevam, kakoršne si je mislil postavo-dajec, ko je sklepal postavo o ljudskem štetji.
Poglejmo si malo gori navedeno številke. Okolica s predmestji vred šteje 35.138 prebivalcev. Posezimo do skrajne meje in recimo, da je mej temi prebivalci predmestji in okolice 5000 Italijanov : ostalo bi še vedno nad 30.000 Slovencev. Našteli so pa jih samo 26.123! Tu sm-j imeli pred očmi samo predmestja in okolico; kje pa so Slovenci, bivajoči v mestu samem?! Kje so mnogobrojni uradniki, trgovci, obrtniki, delavci, služkinje itd. našega rodu! Ti-le sestavljajo izvestno tudi lepo krdelo nekoliko tisučakov. Mirno vestjo lahko rečemo, da nas je Slovencev v Trstu in po njega okolici okolo 50.000, in izvestno nismo b tem zapisali nikake laži. Kje in kako bo se tisučaki po-izgubili iz popisnih pol ? O, vsaj vemo kako: dobro polovico so jih raznimi načini eskamotovali gospodje štetveni komisarji, drugi so se pa poizgubili mejpotoma do dotične oblasti. Postopanje gospodov komisarjev osvetlili smo svoječasno mnogo-brojnimi vzgledi. A to gospddi še ni zadostovalo : ako jim tu pa tam podatki še niso ugajali, pa so pozvali dotično stranko na odgovor. Tu pa je bilo izpraševanje tako strogo, da je moral pasti vsakdo, kdor ni imel posebno trdnega prepričanja in — poguma. Nekdo teh povabljenih nam je zatrdil, da je bila njega popisna pdla vso prekrižana in prečrtana. Vsakdo Bi lahko misli, da niso črtali nam na korist.
Toliko o Slovencih. Kje pa so ostali Hrvatje in Srbi, kojih je tudi lupo število? Teh no vidimo nikjer, da-si pripadajo po večini imovitemu razredu probivalstva našega mesta. So se-li vsi Srbi in Hrvatje res izneverili narodnosti svoji, ali pa so se poizgubili tako, kakor so se poizgubili tisučaki Slovencev P Ali ko jih jo morda potisnilo v prodal „različnih narodnosti ?" No, to ni mogoče, kajti v dotični rubriki jo vsega skup zapisanih 1681. To število nikakor ne odgovarja resničnim odnošajem. Ne motimo bo, ako trdimo, da mnogokak figurira kot pristen „Italijan", koji bi sodil mej različne narodnosti.
Gorostasno je število inozomcev : 22.6011 Od kodi je došla velika večina teh ino-zemcev in kdo pospešuje njih naseljevanje, ni nam treba praviti, kakor nam ni treb^
poj»Šnj«vatit v čegavo škodo se to naselje-„ vanje vrši. Nismo krivi preroki, ako tr--s4llo, da postanejo ti inozemci pologoma socijalna kalamiteta t mestu našem, kajti tudi domaćin a i želi zaslužka. Škodo, kojo pravzročajo većina teh „ino-zemcev", občutimo v prvi vrsti mi, ali njih nevarnost slutili bodo skoro skoro tudi nekje drugj«. Dobri genius države naše daj, da ne bi bilo prepozno.
50.922 analfabetov! Za glavo smo se prijeli, ko smo čitali gorostasno to število onih, ki ne znajo ni pisati ni čitati. Čo so tudi všteti mali otroci, vender itevilo to ilustruje šolske naše razmere in nam priča, kakć onemogla je vsa avita coltura. Strožje ne bi mogel nikdo obsoditi našo mestno šolsko oblast, nego jo obsoja ta podatek ljudskega štetja. Za danes dovelj o tem, kajti povrniti se nam bode v kratkem k temu piedmetu.
Še nek drugi podatek ljudskega štetja treba da ovekovečimo na tem mestu: v Trstu jo 279 brezvercev! —t—.
Politični pregled.
Notranja dežel«.
Državni zbor. V seji dne 18 maja predložil je minister za notranje poslove postavni načrt o vravnanju stavbone obrti. Poslanec Wurmbraiid in tovariši žele postavnega načrta v označenje temeljnih določeb za zavarovanje, proti požarom. Poslanci Kozlowski in tovariši predlagajo, da se vlada pozove predložiti postavni načrt v preosnovo predpisov za posilno iztirje-vanje neposrednih davkov in pristojbin. Predloga, tikajoča se preskrbljevanja Al-brehtove Železnice, izroči se posebuemu odseku 36 članov. Vladna predloga o pre-menitvi §§. 17 in 52 vojne postave vsprejme se v dragem in tretjem branji. Post. Morre utemeljuje svoj predlog, da se izda nova postava o kolekih in pristojbinah. Predlog se izroči pristojbinskemu odseku, kojega je ie-lu izvoliti. Poslanec Dipauli utemeljuje svoj predlog, da vlada predloži postavni načrt za ločenje trgovskih in obrtnih zbornic. Poslanec Mauthner kot gene-ralni govornik proti izjavlja v imenu t r-žaškega poslanca S t a 1 i t z a, da v Trstu tako ločenje ni mogoče, ker tu ni pravega obrtnega stanu (Oho! gospod poslanec, lep kompliment ste napravili našim obrtnikom! Op. vr.) V vseh trgovskih zbornicah avstrijskih prevladujejo člani obrtnega stanu (Kako to, vsaj pravite, da v Trstu ni obrtnega stanu! Op. ur.) Posl. Lueger je podpiral predlog Dipaulijev, koji se izroči — obrtnemu odseku. Poslanci Rogl Plass in tovarši predlagajo, da se pri osnovi davkov znižajo neposredni davki. Poslanec Schnei-der — znani antisemit — pojaŠnjuje obrtno gibanje na Dunaji. Na vrsto prideta Še oba generalna govornika. To pa se zgodi še le v sredo po Binkoštih, ko bode prva prihodnja seja. Definitivna volitev predsedniška izvrši se dne 22. t. m.
Vnanja države.
Carjevič ruski potuje sedaj, kakor znamo, po Japonskem. V bližini Kiota nap&l ga je nek Japonec z inečem ter ga ranil na glavi.
Cesar naš povpraševal je po gone-ralnem adjutantu Paaru ponavljaje pri ruskem veleposlaništvu o carjeviča zdravji. Isto tako tudi nadvojvode, Kalnoky, Taafte, Kallav. —
Po poročilu „Standardovem* nima atentat na carjeviča nobenega politiškegn pomena. Kraj poskušenu zlodejstvu bilo je mnogoobiskovano slikovito isletišče ob jezeru Bivi, kacih šest milj od Kiota. Napadalec je japonBk žandarm Čuda Sanoo. S sablo ranil je carjeviča na glavi. Močni solnčni slem ohranil je carjeviču življenje. Carjevič vrnil se je s svojim spremstvom takoj v Kioto nazaj. Japonski cesar in njegovi ministri pripeljali so se takoj
v Kioto izražat volikemu knezu svoje ob* žalovanje in sočutje. Misli se, da je na-padovalec blazen.
v Iz Bero lin a brzojavljajo : Mej tukajšnjim in Peterburškim dvorom živahno brzojavljanje o carjeviči. Cesar Viljem dobil ja oomirljiv odgovor, da je atentat brez politiškega pomena in da ni nobene nevarnosti za zdravje cesarjevičevo.
Kraljica Natalija odklonila demonstracijo, ki se je namerovala za njen rojstni dan. Še ta teden bode ministerski predsednik Pasič imel s kraljico odločilen pogovor in upati je, da se bode pri tej priliki določil način, kako bi se v obe-stranskem sporazumljenji izvršila skupščine resolucija.
DOPISI.
Grgar na Goriškem dne 5. t. m. (Izv. dopis). Dan 8. t. m. bil je za Grgar slovesen dan. Vršilo se je blagoslavljenje kipa lurdske M. B. Sprevod se je pomikal iz farovža v cerkev. Gospod vikarij, Andr. L e b a n nesel je kip. Kacih 30 deklio slo je gorečimi plamenicami in mnogo dečkov cveticami v rokah z občinstvom vred v sprevodu. V novi, leta 1877. ve-licirai troški sezidani cerkvi, vršila bo je slovestnost v trih delih : v blagoslovljenji, peti sv. maši in v slovesuostnem govoru, kojega je kaj ganljivo in spretno imel g. vikarij. Dočim se je njegov govor sukal o primerjanji prikazni v Lurdu s prikaznijo na sv. Gori, na Čigar vznožji stoji cerkev, o kateri je govoril: padalo je seme njegovih besedij na plodovita tla. Soscbno dekliških src se je oprijemalo, kar je bilo tudi poglaviti smoter govoru; prijelo pa so je tudi src odrašenih. Na slovesnosti tej moramo se zahvaliti gosp. vikarju A. Lebanu.
Vaš podlistkar je vlani v svojem obširnem in duhovitem podlistku (Sprehod v Čepovan) mimogrede povedal mnogo lepega tudi o Grgarji. Naj še nekaj v kratkem dodam. Novt^ grgarska cerkev je lepo solidno zidališče. Ponaša se z velikimi novimi orgijami po najnovejši zistemi. Zopet gre tu osobita hvala g. vikarju A. Lebanu. Sprednjišče je sosebno umetalno. Nad portalom se odlikuje skupek sv. Martina. Kamenit je to kip domačega kiparja Bite z n i k a (Grgarca); lepo, dragoceno delo. Na deBni je fresko-slikarija: Prikazen M. B. na sv. Gori, kjer biva evropsko sloveče svetišče, na levi pa freško-slikarija : kristova prikazen sv. Frančišku. Oboje je delo izvrstnega, nadepolnega goriškega slikarja Klem. D e I n e r i-ja. Korektna risnja, živ kolorit in slikarska fantazija odlikujejo ta umotvora.
Lepe sloge, ki vlada med našim gosp. vikarjem in g. županom Ant. Andreje vičem (Trnovcem), blagi plod je ta, da je sosebno na pritiskanje prvega odpravljen javni ples. To je omene in posneme vredno, pa tudi velika zasluga! Sicer se odlikuje g. župan, ki je imovit posestnik in izšolan razumnik ter brat slovečega narodnjaka in pisatelja g. svetovalca Mat. T r n o v c a v Trstu, tudi s tem, da hodi g. vikatiju, kedar treba, bratovski na roko in da umno in vstrajno vlada naše zadeve. Tako mu prizadevlje sedaj mnogo truda razdelitev občinskih pašnikov; delo, katero se je bilo pričelo pod mnogozaslužnim prejšnjim g. županom F i 1 i p i č e m. Požrtvovalnost naših občinarjev se očituje na mnnge načine : sezidala ne je kapela na mirodvoru; gori popisani kip, o katerem se stroški bližajo stotaku, se je ulil na TIroljskem vsled goreće inicijative g. vikarija Andr. L e b a n a. Jodna »ama osoba je podelila takoj 30 for. v to. Zaista lepi vzgledi! Će so Grgarci pa vneti cerkvoljubci, (udi jih je dokaj narodnega duha : čemur je dokaz že njih čvrsto podnarečje, ki se ju kolikor tuogoče ohranilo v svoji čistoti. Slednjič naj še povem, da se v Grgarji za prihodnjo leto razširi enorazrednica v dvorasrednico ter da se sezida v to novu
Šolsko poslopje. Gosp. vikarju zakličemo: Mnogaja leta !
Različne vesti.
Tr2aiklm rodoljubom! Danes dojdejo v Trst naši gostje-učitelji. Tržaškim rodoljubom je dolžnost, da gredo dragim gostom, kojih lep del gotovo še ni bil v Trstu, povsod na roko. Želeti je tudi, da se naši rodoljubi udeleže koncerta danes zvečer in jutri ob 1»/« uri p. p. banketa. Koncert in skupni obed sta pri Bergerju pod gradom.
Takih uspehov smo 2e navajeni! Mostni magistrat je zopet odbil proš* njo slov. starišev za slovensko ljudsko šolo. Uzroki bo poznani, stari ničevi. Ali rea ne najdemo pota, po katerem pridemo do svojih pravic P!
Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu daroval je n e k d o v spomin svojega godu 2 gld.
„Kmetijsko društvo za Trst in okolico". V sredo dne 20. t. m. ob 6%. zvečer je v prostorih »Del. podp. društva" posvetovanje radi osnove „Kmetijskega društva za Trst in okolico*. Ker je zadeva ta velike važnosti za bodočnost naše okolice, vabljeni so k temu posvetovanju vsi veljaki po okolici in v mestu. Osobito pa so naprošeni, da gotovo pridejo oni, koji so bo udeležili prvega posvetovanja.
Pavako druitvo „Adrija" v Barkovljah
priredi v nedeljo dne 17. maja 1891. o priliki zborovanja učiteljske „Zaveze" veliko veselico v dvorani „Vrta Rossetti" (uhod Via Rossetti in Acq«ie-dotto". Razpored : 1. Jenko : „Naprej 1" svira orkester. 2. Hr. Ražem: „Himna društva Adrije", zbor se spremljevanjem orkestra. 3. N. N.: „Venec narodnih pesni", svira orkester. 4. Benj. dr. Ipavec: „Na Preširnovem domu", (kantata) za zbor, čveterospev, tenor in bariton solo, se spremljevanjem orkestra. 5. Iv. pl. Zaje: „Boj-siska vještica", svira orkester. 6. Pfleger-Moravsky, poslovenil Mahorčič: „Poglavje I., II. in III.", vesela igra v enem dejanji. 7. Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi", svirn orkvter. 8. Hr. Volarič: „Domovini", (kantata) za zbor, dvospev, tenor in bariton solo, se spremljevanjem orkeBtra (novo). 9. SchinzI: „Koračnica slavjanskih pesni", svira orkester. 10. Iv. pl. Zaje: „Davorija", zbor s spremljevanjem orkestra. Pevske zbore vodi društveni pevovodja g. Hr. Ražem, orkester svira pod vodstvom g. Gherlanz-a. Začetek ob uri zvečer. Vstopnina k veselici 40 nč., sedeži I. reda 20 nč, II. reda 10 nč. Radodarnosti se ne stavijo meje.
Oporanja: Veselica se vrši v korist namerovanega novega otroške g'a vrta „Podružnice sv. Cirila in Metoda" na Greti. —K obilai udeležbi vabi	ODBOR.
Občni zbor pevskega društva „Velesila* v Skednji bode v nedeljo, dne 24. maja ob 10. uri predpoludne v dvorani udove Karoline Sancin-Nemec, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika za leti 1890—1891. 4. Posamezni predlogi in želje. B. Volitev novega odbora.
Druitvo veteranov imelo je dne 10. t. m. občni zbor. Društvo imelo jo 2428 gld. 90 kr. dohodkov; bolniško-podporna blagajna 3621 gl. 73 kr. Društveno premoženje znaša gld. 2506*31 v gotovem in v inventarju 2417 gl. 39 kr. Predsednikom društva je izvoljen stotnik Hermanu.
Banka „Slavija" razpošilja ravnokar računski sklep za leto 1890. Iz obširnega poročila, kateremu so pridodejani jako pregledno sestavljeni računi, posnemamo sledeče Številke: Koncem leta 1890 bilo je veljavnih: na življenje 31.133 zavarovalnih pogodeb za kapital 21,759.439 gld., in na požar 186.464 zavarovalnih pogodeb za kapital 193.793.247 gld. Zavarovalnine prejela je banka 1,691.894 gld. 70 kr. tedaj toliko, da se more vzporejati z vsako domačo, pa tudi inozemsko zavarovalnico.
t Kar »e zlasti tiče vzajemnih zavarovalnic naglasiti je, daje banka „Slavij a* v 2 2 letih prekosila vse sorodne jej zavode, dasi nekateri poslujejo že po petdeset let in še več. — Členom vzajemnih zavarovalnih društev izplačala je „Sla7ija* vlani 1,008.291 gld. 76 kr. Fondi njeni znašajo okroglo šest milijonov goldinarjev. Čistega dobička ostalo je 109.641 gld. 36 kr., iz katerega se bode 14.867 gld. 83 kr.t porabilo za to, da se plača onim členom iivljenskega od' delka, ki že pet let plačujejo zavarovalnino, 10% devidendo; ostanek pa prido-dejal rezervnim fondom. — Jako lepo skrbi banka „Slavija* za svoje uradnike in zastopnike, ker jim je ustanovila posebni pokojninski zalogi, katerih prva ima že 186.430 gld. 55 kr., druga pa 101.662 gld. 90 kr. premoženja. — Za škode plačala je „Slavija" v 22 letih svojega obstoja lepo svoto 18,245.999 gld. 82 kr. — To je v resnici uspešno poslovanje, na katerem je čestitati vestnej upravi. Gledć na te uspehe pa so po vsej pravici graje vredni oni rodoljubi, ki vsied kakoršnib koli predsodkov dajo prednost tujim, mnogokrat celo inozemskim zavodom pred domačo „Slavijo". Da, da! Izraz „svoji k svojim!" imamo radi na jeziku; v dejan* stvenoBti pa se navadno ne menimo zanj.
Podpirajmo naia umetnike! V kratkem izda skladatelj naš, g. Ilrabroslav Volarič nov zvezek slovenskih zborov. Dolžnost nam je pozvati slavno obČinstvor da materijalno podpira nadarjenega umetnika in mu s tem omogoči nadaljno delovanje ! Gospod Hr. V o 1 a r i č je še mlad skladatelj, a njega zasluge na glasbenem polji so že sedaj obče priznane. Jedna največih in najkrasnejših skladeb je kan« tata (se spremljevanjem glasovira ali orkestra) „Domovini". Kdor hoče čuti lepo to skladbo potrudi naj se k veselioi društva „Adrija", koja bode jutri v dvorani „Vrta Rossetti11. Obširni program priobčimo na drugem mestu. Veselice te udeleži se g. Volarič skoro gotovo osebuo.
Gorake cvetlice. Slovenski napevi za čvetero in petero mešanih glasov, zložil Janez Laharnnr. Delo 4. Cena 50 kr, V Ljubljani 1891. Založil skladatelj. Tekali J. Blaznikovi nasledniki. Obseg: 1. Pozdrav. 2. Planinska roža. 3. Vesela tovar-šija. 4. Moje ptičice. 5. Potoki tecite t 6. Srcu. 7. Gorska cvetlioa.
Hvalno iiue, katero si je priboril marljivi gosp. skladatelj v glasbenih krogih, nam je porok, da pride iz njegovega peresa vselej kaj zanimivega. Osobito pa nas je razveselil označeni zvezek lepih skladb, ki živo pričajo, da skladatelj dobro čuti to, kar piše. Harmonija vseh pesem je lepa, modulacije so pravilne, harmonizacija pa je isgledna; glasbena faktura je dovršena, intencija teksta je kaj dobro pogojena. Pesni najbolje pohvalimo s tem, da smo našteli gori omenjene njih vrline; opomnimo pa, da je pafciti na dinamiko.
Skladatelji, kakeršen je naš mladi g. Laharnar, pišejo priprosto a ne brei umetnih sil, zato se je potrebno v duha takih vrlih skladb uživiti in trud, katerega bodo imeli pevovodje in pevoi, se bo izvrstno izplačal. Skladbe g. Laharnarja bodo trajne, kajti pisal jih je — mojster.
Želimo marljivemu skladatelju mnogo vspeha in ga spodbujamo k novemu delovanji. Cena zvezkom je primerna. Dobe se pri g. skladatelju na Št. Viški Gori pri Tolminu in pri g. G. Likarji, trgovci v Gorici. Slovenci I sezite po teh skladbah.
D. Fojgelj. Iz Spodn|e okolice nam poročajo : Nedavno sem čital v Vašem listu dopis iz okolico, v katerem se toži proti onim nesnažnim beznicam ali krčmam, kjer se gode res nesramne stvari. Vse leto se v teh brlogih lajša in pleše, prepeva itd. tako, da je človeka že sram, ako mimo gre. V Itojanu samemu so štiri enake krčme, najbolj razupita je pa jedna mej njimi. Celo noč čuješ tu škripanje na harmoniko in divji tres in ples, kričanje
in vriskanje. Tu je shajališče raznih mestnih postopačev in lnalovrednih razposajenih deklin iz mesta, katere se ob nedeljah in praznikih, ne da bi šle v cerkev ali na sprehod, kakor se spodobi poštenim žen skam, shajajo v teh prostorih, kjer se praznujejo ostudne orgije. Ni pa res, da bi v te razupite lokale zahajala domača dekleta, kakor trdi Vaš dopisnik, ter se v njih učila nemoralnosti. Domačih poštenih deklet ne vidiš blizu, kajti gnjuse se jim po pravici ta nesramna shajališča. Vrle okoličanke so preponosne, da bi se mešale mej to aodrgo, osobito pa tega ne store Rojanke. o katerih Vaš dopisnik prečrno sodi, meneč da se v takih lokalih demoralizujejo. Vidiš jih pa pri popoludanski službi božji in potem nekoliko na sprehodu proti mestu, na večer pa, kadar se v rečenih rojanskih krčmah začenja pravi direndej, tičč domača dekleta na domu. To le v pojasnilo, ker je marsikako dekle v Rojanu čutilo se žaljeno, da se je po krivici sumniči. Nesramno je pa od razuzdanih mestnih dekel in kuharic, ki ob nedeljah in praznikih semkaj hodijo — vojake lovit. Vsakakor bi morala mestna policija nekoliko strožje paziti na te kote, kamor se shajajo različni nepridipravi, mej katerimi se često-krat vnamejo pretepi. Ako policija strogo nadzoruje zakotne krčme po starem mestu, tembolj morala bi nadzorovati po istem kopitu skovane te krčme v Rojanu, koje selo se bode po odpravi proste luke brez dvojbe bolj razcvelo in povzdignilo, nego dosedaj. Paziti bi se pa moralo tembolj radi javne varnosti in morale, koji aa tem obe jako trpite. Ako pomislimo, da so v Rojanu samem na jednem kupu štiri ali pet enakih krčem in poleg njih še par žgaujarij, lehko uvidimo uzrok, zakaj se Rojana marsikdo rad ogiblje, čeprav se tu toči izvrstna domača vinska kapljica — v krčmah okoličanov.
Angleikemu konzulu v Trstu, Williamu Hoare podelil je cesar ekaekvaturo.
Žide proganjpjo tudi na otoku Krf. Ljudstvo napada njihove prodajalnice in tudi ubili so nekatere Žide. Dozdeva se, da nastaja obča reakcija proti drznosti Židov in njihovim čudnim načelom, veljavnim v javnem življenji.
Zoper mravljo. Vsakdo v6, kako škodljivo so mravlje na polju in vrtu. Kadar obseješ lehe, pridejo ti te živalice ter ti odnašajo drago seme ; kedar sejatev dozori, ropajo tudi mravlje ter nosijo v svoje podzomske zaloge. Tudi v hišo ti se prikradejo ter ti nadlego delajo. Osobito so pa škodljive sadnemu drevju, na koje romajo v celiti procesijah. Za uničenje mravelj nasvetujejo nastopno sredstvo: 1. Sredi procesije postavi posodioo, v kateri je voda namešana z medom ; kader pridejo do posode, toliko časa srkajo iz nje, da obnemorejo in utonijo. 2. Da jim zabraniš hoditi na drevo, vzemi kotranovo vrv ter oveži jo okrog debla. 3. Najlažje jih je pa moriti, ako se jim postavi ua mesto, kamor se zbirajo, dobro obrana kost; ta je kmalo vsa črna mravelj; tedaj oblij jo z vrelo vodo, v koji vse pomrč. 4. Tudi žveplo, na-mešano z zemljo, jih nekda pomori.
Štipendij. S koncem šolskega tega leta razpisan jo Štipendij letnih 300 gld. za jednega gojenca ladijestavbenega oddelka na* tukajšnji trgovski in nautiški šoli. Prošnje je do 15. julija vložiti pri vložnem zapisniku tržaškega magistrata.
Nesreča. Delavec Fran Mozetič šel je se svojim ainčekom po stopnicah. Videč da otrok omahuje, hoče ga oče zgrabiti, zgubi ravnovesje in pade po stopnicah. Zlomil si je desno nogo, Biačeku pa se ni nič zgodilo.
Nagli smrti. Delavca I. reda v Lloy-dovem arzenalu, Alojzija Ccntassija našla je lastna žena v postelji mrtvega. Zadela ga je kap. — Istotako našli so natakarico Ljudmilo Supersbacher mrtvo v lastni postelji. Mrliča bo pripeljali v mrtvašnico sv. Justa.
Človeško okostnlco brez glave našli so predvČerašnjem blizo vile Murat malo
metrov pod zemljo. Posamični udje zvezani so z žico.
Našim posestnikom. Napočila je doba, ko si marsikateri naših gospodarjev in posestnikov pribavi gospodarski stroj ali orodje, n. pr stiskalnice za grozdje in seno, stroje za mlatiti in žito čistiti itd. Tem priporočamo tvrdko Ig. Hellerja na Dunaji (II. Praterstrasse 78.), Roji razpošilja franko svoje cenike. Dopisuje naročnikom tudi slovenski in to brez posredovalca ali agenta.
gosDoM in tmsko stvari.
Domača beseda.
Svojim rojakomna Krasa zapisal Trsa Bune.
(Dalje.) III.
Marsikateri mojih dragih čitateljev bi znal na to vsklikniti: „Kaj nam pomaga vse to vedeti in znati, ako nam pa primanjkujejo kmetski delavci!" — Istina je: ročnih delavcev je pri nas od leta do leta vedno manj, ker pozabljena je zlata pri-slovica naših pradedov, katera se glasi: Povsod je dobro, a domaješe najbolje! A naši ljudje nočejo več slišati o zlati tej prislovici. Komaj se otrok rodi, izročena mu je že usoda, da mora iti križem sveta si kruha služit, ali se rokodelstva učit, češ, doma ni nič tako ali tako. — To je vsakdanja govorica naših kmetskih starišev do svojih otrok. — A tudi v tem se imamo od naših dedov marsikaj učiti.
Družinsko življenje bilo je njim čez vse drago. Skrbno bo oni učili evoja deca kmetijstva. Prva naloga otrokom je bila drobnino, to je jagnjeta in telice, na pašo voditi. Mladi deček je bil razpostavljen pri pastirstvu vsem elementarnim nezgodam ; po zimi se je privadil hudemu mrazu in deževju in poleti hudi vročini. Tako se je vtrdil že kot mladič Veled tega so naši dedje navadno dočakali visoko starost, če so le otročja leta prebili.
Ko so dorastli do mladenčev, prizi-dali so jim stariši stanovanje in podati v last nekoliko zemljišča, da so začeli na svojo roko delati, kmetovati in gospodariti. — „Moli in delaj!" to je bil starišev vsakdanji glavni nauk do svojih otrok. — „Pikon! pikon 1 delaj in kopaj, Bog ti bode že dal, da bodeš zamogel pošteno shajati in živeti!" tako so svoje otroke nagovarjali. — Poznal sem več kmetskih starišev, kateri so razdelili svoje majhno posestvo 2, 3 in še več sinovom. Oče je komaj preživel s celim posestvom ; a še dandanes žive sinovi, kateri so z delavnostjo, varčnostjo in marljivostjo toliko dosegli, da dandanes vsi prav lepo shajajo in se pošteno preživljajo na razdeljenih zemljiščih.
Da so bili nekdanji prebivalci naših krajev zelo pridni, marljivi in varčni ljudje, dokazujejo nam s tem, ker so nam kraški svet v polje prekopali, senožeti napravili in se zidovi ogradili, — zidali nam sta-novaliŠča, cerkve se zvoniki in omislili druge koristne naprave.
Dandanes toži marsikateri radi velikih davkov. A naši stariši in pradedje so imeli mnogo več davkov odrsjtovati nego mi dandanes; kajti polovico leta in še več bo mor.ali tlako in roboto opravljati in vrh tega še desetino plačevati, kar vsega tega dandanes ni. A pri vsem tem so naši predniki dobro shajali, ker so bili s tem zadovoljni, kar jim je Bog da). Marsikateri je svojim potomcem poleg čistega posestva zapustil tudi plesnjavi tolar ali križevko.	(Konec prih.)
Poslano. *)
Častiti gosp. urednik !
Prosim Van, ker ste sprejeli v „Edinosti" od 9. maja 1891 tožbo o meni v članku „Ali napredujemo P" — želim, da tudi ponatisnete sledeči popravek, kakor Vas tiskovni § 19 veže. — Kjer zavist razjeda
*) Za stvari pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva.
ne napredujemo ne mi ne drugi. Že od začetka tega leta me hočejo po vsej sili moji prijatelji in prijateljice iz službe spraviti. Ker do sedaj niso mogli dobiti uzroka, me neka ženska sumniči, da sem jaz izustila tisto nečastno besedo, katera vsaeega poštenega Slovenca razžali ; zato trdim, da je gola laž in obrekovanje, ako katera jezična ženska trdi, da sem se jaz ž njo skregala in se sčavi okolo metala. Spominjam se samo to, da je neki dan prišla odrastla laška deklica pred šolo in mene in šolo z grdimi besedami ozmirjala. Jaz sem jo ostro zavrnila in zapodila. Zato ponavljam, da nisem jaz nikdar rabila to besedo v razžaljenje Slovencev, kar vse matere naših otrok lehko dokažejo. Jaz sem pripravna iti kakor sem prišla, kedar me bode slavno načelništvo odpustilo, ali hočem oditi čistim obrazom in mirno vestjo.
Prosim, prijavite to pismo v dokaz Vaše nepristranosti.
Katerina Cesansli
postrežnica na slov. šoli ,	pri sv. Jakobu.
Štv. 18
1891
Razglas.
Dne 21. maja t. I. od 3. do 4. ure popoludne bode v Dutovljah javna dražba v oddajo predelanja enega dela skladovne ceste na jugovzhodni strani od Dutovelj.
Klicna cena znaša 689 gld. 16 kr.
Dražbeni pogoji, načrti in proračun stroškov razpoloženi so v podpisanega odbora uradu v Sežani ob uradnih urah; na dan dražbe pa pri županstvu v Dutovljah.
Cestni odbor v Sežani
12. maja 1891.
Načelnik: R. Mahorčič.
mmm
Občina Št. Peter na Notranjskem si je dobila štiri letne semenje, in sicer: I. 17. marca, II. v ponedeljek po sv. Rešujem telesu, III. 9. avgusta in IV. v četrtek po llo-ženkranski nedelji. Prvi semenj za živino in razno blago bode letos v ponedeljek	2-2
dne 1. junija 1891
po sv. Rešujem telesu.
Za obilno vdeležbo ne priporoča občinsko oskrbniStvo.
Candeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
-2 ulica Zonta &
po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žve pij alke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Naznanilo.
P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril
na Dunaji, I., Kohlmarkt it. 22.
ELEKTROTEHNIČEN ZAY0D
Vsprejemam vsa del«, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr.
Cene računam najsolidnejše.
Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo.	6—s
J. ŠČUKA &
Velika zaloga
OPANKOV
je na prodaj pri	i —*
ANDREJU KALANU
Via Caserma št. 6 v Trstu.
Heirats-Antrag.
Ein Gesehiifrsmafiri, m lir rntelligent und geaetzten Alter*. atu-iit auf diesem "VVege eine Leben*Kifahrtin. Selhe hoII ledig (eventuell kindcrloio Witwe) sein, 40—45 Jahre alr und ein Vermo^en von einigen Tausend Oulden im Umiren hesitzen. Gefiillige An ti age mit. Ph. f gratie unter .Edinost Nr. 17 po te r^tsnte Triest*. Fur die »trengste Versehwiegeuheit biirgt der Charakter di-s Antragstrliers.
Znaten postransk zaslužek,
koji ne vedno vekšn In ved let traja, dobo pripravne in zanesljive osobe. katerih prošnje življenje pa mor« biti neomndeŽevano in ki ho v redni dotiki z občinstvom. l>o»]uženi ian-
darmi in podčastniki imajo prednost. Povprašuje se pod „G. S. 1891." Ora«, pontlugernd. 24 — 25
Dežnike in solnčnike
jednostavne do najelegantnejsih iz solidnega blaga, skrbim izdelane v najveČjej izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča
v LJubljani
Mestni tr^; štev. 15
tovarna za izdelovanje dežnikov in solnenikov.
Preobleke in poprave se dobro in po
ceni izvrše. Naročila po poŠti se hitro izvrSe proti povzetju.
Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago. 6_9
Me jna rod ni promet prve Primorske družbe ta prevažanje meblev
KONRAD EXNER
via Bquero Nuovo St. 7, skladišča vin Ferriera fit. 9 (Telefon St. 285) v 'rraitU.
Podružnico t Pulji, Oorioi, aa ftski in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov.
Prevažanje meblev vzprejemlje ho na v no strani.
—	Razpošiljajo in vzprojemljejo ho v varstvo
kovČegi, zaboji, kugi itd.
7 rgovinska agentura državnih železnic. — Spedicijzki bureau c. kr. južne železnice v OPATIJI.
Redna dovažanja in odvažanja do in od parnikor
—	Nakladanja in razpošiljanja na vse strani. — Zastopniki v vneli mestih doma in v inozemstvu. Služba za postne in hitre pošiljat ve in poBiljutve
8—1	prtljage.
Glavna agentura paroplovnih družb za Istro in Dalmacijo.
NB. Prazni vozovi za prevažanje iiitiblov odpošiljajo ne tofino na vse postaje. Informacije točne in gratis. Vprašanja ju stavljati direktno na eentralo v Trstu.	4- 8
Vozni littti in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poitni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Philadelljjo
konoesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oesijonovani zastop 16—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergat»se 17, ali pri
Josip-n Strasser-n
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
5 10
n« dan gotovega zaslužka brez kapitala in rizika •a vsaoeg*. kdor se hoče baviti 8 prodajanjem postavno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe pošiljajo naj se pod „LOSE" na : An-noncen Espedition von J. Danneberg. Wien, I. Kumpfgasse.	10 — 10
ŠTRCALJKE za modnu galicu
dobivaju se kod
i Sej
Via Nuova 3. pri zemlji Trst.
4 - 2
2 — 4
Kramo.' uzorke na privatne naručitelje 20—14	badava i franco.
.Toste navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirnno i uz uložak od 20 for., koji će se nakon ovršeno naručbo uračunati.
Tvari za odjela.
Peruvien i Dosking za visoko svećenstvo; propisano tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, noknlaše, livri; sukno v.h biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari kujo He pore
Plaid za pntnike od 4 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vnnene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih poavud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka su obrati na
Iv. Stikarofsky-a u Brnu.
Veliko skladište »ukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladiđtn u vriednosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j. st pojmljivo, dn preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih osta* naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uzorkah u kratko ništa preostalo, te je ono usijed toga prava slieparija, kad tvrdkn na suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u takovih slueajevih ndrezci uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja jesu bjolodnne. — O d rez ci. koji se nedopndaju, zamjenjuju se it gi>no-viati novac. Kod naručbe treba navesti boju. duljinu i cientt.
Pošiljke jedino nz poštarsko ponzetje
preko 10 for. frinko. 14-24 Dopisuje u njemačkom, inailjarskom, češkom, poljskom, itulijanskom i t'rancezkoin jeziku.
1891.
PRAGA
Kotranove sladčice
katere izdeluj« iekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 384.	27—80
Velika poraba ki j« dandanes v navadi rabiti kotrauove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto mo6 kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsulo), laij- se, proži vaj o in prnbavijo ter bo prodajejo po prav nlzkoj ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Preiidinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u so prodajajo v lokarnini Prendini v Skatljieah po 40 kr., prodnjojo so tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
Naznanilo.
Znani veliki trgovec s pravim roman skim žveplom	3—4
GIROLAMO HIRSCH
prepustil je većino tega blaga v prodajo t enakimi pogoji in nizki ceni
Pavlu in Antonu Ščuka,
koja imata svojo prodajalnico v Barkovljah na prose&ki cesti, hišna štv. 227.
Zriatno znižene cene
Mu stiskata, stiskalnice za sadni sok m sadni mošt
najnovejše izborne konstrukciju » trajno delujočim dvostrokim pritiskom in z regulatorjem stiskalne sile. Garantirana delujoča sila! do 20"/o večja, nego pri druzih stiskalnioahi
Odlikovane s prvo nagrado na državnej nadnej razstavi, ki je bila meseca oktobra lota 1888 na Dunaju, o katerej prilik, so te stiskalnice strokovnjaški iaskuaili.
m" SADNE IN GROZDNE MLINE
10=2	izdelujejo in z Dunaja oddnjtijo
PH. MAYFAHRT & COMP.
Dunaj II. Taborstrasse 76.
Tovarno za poljedelske in vinorejske stroje, livarnu za železo in klndivo na pur,
Specijalna fabrtttacija strojev za vinorejo in uporaMjenje sadja, atlikalnio ta seno. Aparati za sušenje, patent (lr. Ryder.
11 ust rovan i ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd. gratis in franko, ako so jih ieli. Vzprojmejo »e tudi zmožni in solidni zastopniki za primerno provizijo.
Svari se pred nakupovanjem imitacij (ponarejanj).
Fran Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni oddajatelj.
in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelke'
Odlikovan z 12 medaljemi, 0 Častnimi diplomi in priznanji.
KVVIZDIN c- T- priv. fluid proti kostobolu
■voda za vmivanje konj.
Rabi se že 30 let z najboljim vspehom po hlevih rasnih dvorov po večjih hlevih civilnih gospodov m vojaščine za okrepčan]« pred hudimi napori in zopetno okrepčanje po naporih; vsposoblja konja za posebna dela pri veibanju konj (Trnining). steklenica stane 1 kI<I. SO nov.
Kwizde tinktura iz hrastovih ježic
steklenica gld. 1.50 Kwizde kopitno lepiio i svnlk 80 k r.
Kwizde kopitni svetilni prah
1 paket 70 kr.
Kwizde kopitni vaselim 1 p ulica gl 1.85.
Kwizde krosolin balzam 1 škatlj. gl. l.io.
Kvvizde mazilo proti mahavnicam
1 lonček gld. 1.
Kwizde milo za sedlo i akatlj. gld. 1.
Kwizde pralno milo za domače žival
k gld. j.60, HO kr. 40 kr.
Kwizde desinf. prašek /nb. gi. i.4o. 2.40
%
Pravo le z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah.
Vsak dan razpošilja glavna zaloga
K r e i s a p o t h e k e K o r n e u b u r g
pri DUNAJU.
Občna deželna razstava
v proslavo stoletoice prve obrtne razstave leta 1791. v Pragi
J>od pokroviteljstvom
Njeg. c. in kr. Veličanstva cesarja, Frančiška Josipa I.
Od 15. maja do dne IS. oktobra 1891.
Voda, umetnost, obrt, zemljedelstvo, slovesnosti, začasne razstave, sveteč vodomet, shodi, loterija itd.	e—10
12 18
Najbolje mdble
po najnižjih cenah in v boSati izberi ima na prodaj
zaloga dunajske tovarne
Ignacija Krona
TRST — Via del Teatro Številka 3 — TRST.
Katalogi a ceniki dajejo se na zahtevanje brezplačno. PoAiljatve carino proste.
Jedina peronospora-brizgalnica,
ki je bila v obeh letih 1890. in 1891. odlikovana 1. državnim darilom, je
patent A. Samassa v Ljubljani.
2-4
Ta snovIČ sboljlana brizgalnica je najbolj* in najceneja. Nje kadica W J* 8nme8A bakra, raztresevalec izboren in vse ir. najboljega mate-/V v. - rijela. Kompendijozna eesalka (patent Samassa) je iz samega bruna, dvo-~f '/*< '' stroko delujoča In s krogljastimi ventili is kovine.Zbogposobneuredbo doseže se kaj lahko pritisk deset atmosfer, torej je žarek izdaten in močan, kakoršnega ne dosežemo z nikako drugo brizgalitico.
Pripomniti je Se, da Je slom* ljlvi krak za dviganje ia brona, pri modelu 1891. nadomeščen s krakom iz najboljega jekla* — Cena brisgalnice s zabojem vred loco Ljubljana 18 gl. 60 kr.
Prodaja za Avstrijo jedino izdelovatelj
J o b i p Stadler
v Ljubljani.
ima svojo
kleparsko delavnico
v ulici via Giulia it. 21.
Prodaja, napravlja in popravlja vsake vrsto kleparske stvari, bodisi is cinka, koeiterja, bakra ali medena itd ; zalivnike vsake vrste; vrču za mleko, vrče za nategavanjo vode in druge za pohiStvo potrebne stvori; različne inehe za žvepljanje ; aesalke za vodo ; banje za kopanje.
Priporočam se toraj vsem onim, ki potrebujejo take reči, in pridodam še, da so pri meni cene jako nizke.	7—10
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seuo, min-tilniee, strojeve za vucitbu lokoniobile, triere, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Hilckseovcl strojeve za rezanje krme, mlinove za drobnu melju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalnice za voće, strojeve za tiskanje grozdja i vinske tiskalnice tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za sušenje voća i povrtja, vinske sisaljke, spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za nilieko, dizaljke za posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujućo tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sve izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Jg. Heller, Beč
II. Pr> terstrasse k> »78.
Bogato ilustrovane, od 144 stranica, cienike u njmnačnin, talijsnskom i slavenskom jeziku šnljo se na /ahtjov biidava i franko. Solidna zastupstvu ustrajati 00 so posvud.
Lastnik pol. dru#t*-o .,^<lin08t".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Titlc«rii:» Dolenc v Trstu