Gibanje učiteljske omladine. —uč 10. sestanek učiteijskega naraščaja v Mariboru je orvorila tovarišica Danicai Štrekdj. Po »pozdravu je dala besedo predavatdju g. upravitdju PučelUtu iz Krčevine. »O disciplini v šoli vam bom govoril, kakšna naj je m kako jo dosežamo. Ne bom govoril iz knjiŁ, ainpak iz lastne prakse.« Tako ie začd g. predavatejg in po vodilnem stavku: LjuMi mi je znaeajen analfabet nego neznačajen ornikanec, prešd k snovi sami. Ne da se ločiti, ali disciplina podpira pouk ali pouk podpira discipiino, dejstvo pa je, da pri vzgojnem pouku vlada vzorna disciplina, ki biagodejno vpliva na razvoi značajev. Foerster pravi v svoji knjigi: »Schule und CharakteT«,da jeprostovoijna, neprisilljena disciprina najboljše merilo za učrteiŁa. Učitelja spoznaš po tem, kako hodijo učenci iz šole. Toda ta stavek je treba prav razurneti. Vzgledi: Učenci strumno korakajo iz šole. Učitdj morda celo udarja takt z dlanmi in šteje ena dve. Ne daj, da bi kdo trenil, gorje bi mu bilo. Vse tiho, svečano. prarv po vojaško vse do ogla šolskega posilopja. Ali potem za oglom; kaikor da bi iz.pusr.il zlodeje. Vse jim je na poti, ob vse se obregnejo, še svojemu učitelju ne prizanesejo, morda cello osle kažejo za njhn. AJi drugi slučaj. Vrata učikiice se odpro in kakor hudournik se vsuje>o otroci iz šole. Kriee in drve, da se iim vse umika. In tretji slučaj: Učenci gredo iz šole — ne govore, a vertdar ni onega absolutnega mim, nič vojaškega na; na vratih pozdravijo, se živahno, a tie prekričavo razhajajo — ta ,a!i oni še pristopi k učitelju, ga vpraša še nekega pojasnila in z zadovoljnim obrazom odide. — ln kako raaj postopamo, da zavlada v razredu neprisiijena diseiplma. Otrok nam sam kaže, kako. Predvsern hoče biti otrok zaposlen. Spoznavaj otroka. da veš kaj žeii, kaj hoče, kalkšen je, pa se usmeri po njem. Ne zahtevaji od njega, kar ni v skladu z njegovim jazom. Morda sede otroci kakor pribiti, ker si se razvpil nad njimi in jiTn zapretil z vsemi šolskimi šibami, aii kaj vre y njihovih glavicah, ko tako mirno sede? Bojazljivi se boje vojaško strogega učitelja, nekateri se potuhnejo in se mu hlinijo, drugi ga sovražijo. Umetnost je pridobiti si otroke. Predpogoj je, spoznati iih po značaju, vrednosti in znanju. N,a temi ie graditi, zTnožnosti je treba razvijati —¦ r e š e vati je treba človeka. Hvaležnost ne bode izostala; toda te ne bodete našli pri onih dobrih, izvrstnih miljencih, našli jo boste temveč pri onih revčlkih, s kaiterimi ste se potrudili, ki ste jih rešili, vzgojili v ljudi. In zopet je g. predavateii  navedel vzglede iz svoje prakse, preznačilni so, da bi jih izpustili: 1. Jatiezek, pohabljenček, se je priselil od drugod in vstopil v šolo. S knjigami pod pazduho in s klobučkom v roki prikrevlja prvič nebogljenček v razred. Stopi k obešalu, steguje se in poskakuje, da bi  fclobuk obesil na klin, ki pa je bil previsoko. Knjige so mu padle na tla. Součenci so se smejali, krohotali in norčevali. Učiteli te bil v razredu, stopi k Janeizku, mu pobere knjige, obesi klobuček na klin in ga pdje na prostoir, obljubi mu, da bo niže zabil žebelj v zid, da bo lahko obešal klobuk. Učencem ni rekel nič, niti pogledal iih ni. Drugi dan ni biio treba žebija. Učenci so se potegovali, kdo bo Janezku pomagal, postai ie njih ijubljenec. 2. Peterček ie bil sila nemiren dečko. Venomer in neprestano ga je bilo treba karati — postavljati iz klopi v kot — pa v klop in zopet v kot. Pa ga vprasa učitdj: Peter, ka.i pa ti je, zakai nisi miren? Ln Peter se odreže: Če sem pa tako zdrav. Ker ie bil priden uoenec, se je brez Skode za napredek smel vsak iep dan nekai časa prekucavati na dvoriščuV razredu je bil miren. 3. Na deželi so nekateri učenci radi polfskega dela oproščeni čez polelje. Ko se vrnejo v šo4o, so seveda mnogo pozabili. a se imairsičesa zlasti slabega naitčili od farrtov na vasi. Tak učenec je bil Lovrenc. Ker je bil velik, a je malo znal. so ga součenci dražili. Bil je hud in |ih odganjal, nekega dne pa ie v razredu potegnil nož iz žepa, ga odprl, se obrnil proti součencein, ki so ga dražili in jini zapretii: Krucifiks! zdaj pa udarim. Učitelj je brl v šoli. Pregleda pdožaj, zavpije: fantje, nevarnost preti, bežite! zaviha rokave, stopi k Lovrencu m reče: Zdaj se pa dajmo! Lov-' rencu oinahne roka, se zgrudi v klop in se spusti v jok Ko se je razjokai ga pokliče učiteli k sebi, se prijatdjsko razgovori ž njhn in mu vrne nož. — Lovrenc je daties ugleden vaščan, ni od tedaj nikdar več prijel za nož — in pravi, da zato ne. ker ni bil tedaj kaiznovan. — In gosppredavatdi je govoril nato o kazni, ne kaznuj nikdar, da človeka osramotiiš, ne rabi psovk, ne dajaj imen, ki se lahko prirnejo človeka in se ga na njegovo žalost in jezo drže morda vse življenje. Govoril je dalje o učitdjeivem prvem vstopu v šolo. Vsa vas govori o njem. vse je radovedno, vse čaka. Razgovori se z otroci, vprašui po stvareh iz njihove okolice, da bodo vsi znali odgoivoriti. Otvarjai defoato, da zavlada živahnost — da porečejo doma, vsi smo govorili, vsi smo znaM. Spoznaj, čigavi so in odkod, marsikarj bos lahko opravičil, česar ne more, kdoT ne pozna razmer svojih otrok. — Bodi oprezen z domačimi tialogami, ne dajaj iih, ako jih ne inisliš popravljati — in ne dajaj jih med tednom otrokom, ki veš, da jih ne morejo izvršiti; nai bodo proste, kdor hoče. Ne uči za nadz-ornika in ne boj se ga. Hospitirai pri starejših tovariših in starejši pri mlajših, drug od drugega se učimo. Ne pričenja.i nikdar šolskega leta s čitanjem šolskega reda: Prepovedano je, dovoljeno je. — Šolski red se naj razvije sam po sebi med šolskim letom ob razumnem sodelovanju vseh učencev. Bodi v stalnem stiku z voditelji.. Izobrazuj se vedno. Bodi pasiven, kjor govore izkušenejši in izobraženejši in govori, kadar se zavedaš, da stvar razumeš. Ne se vrezati, madež ostane. Glei na svojo zunanjost, ne živi iz rok v usta, misli iti pripravljaj se za več dni naprej — in pripravljaj se sam, ne pobirai le iz knjig in ne prepisuj. Zavedaj se, da vzgojuješ nežno dete — zavedai se, da si človek z napakami in pogreški. — Zanimamje za to preda- vanje ie bilo veliko. Hvaležni smo gosp. upravitelju Pučeliku, da se je med nami mudil skoraj dve uri, posebno pa se mu zahvaljujemo za njegova lepa, očetovska navodila. - Potočnik-Černdč.