List 33.
O prihodnjem zboljsevanji ljubljanskega močvirja.
(Dalje.)
11. Vprašanje, Kaj je treba storiti, da bode laže odhajala voda, posebno tudi o povodnjih, in kako je obilico vode razdeliti na obe reki, namreč na Cesarski Graben ter na Ljubljanico., koder gre skozi mesto? Ne bi li branila zemlja ali upirali troski, zvršiti še kak tretji odtočni prekop?
Predno podpisani vešČaki odgovorimo k temu vprašanju, naj povemo, kakošno smo našli reko Ljubljanico.
Kakor uči glavni dolžinski pročrt, vidimo, da se dno struge v Ljubljanici povsod ob mestu vzdiguje v napet hrbet, ki je pri Fužinah in ob Kodeljinem prekopu z večine skalovit, in zatorej vodam brani hitro odhajati, kajti više nad Ljubljano je reka po 2 do po 4 sežnje (po 3 8™/ do po 7-6™/) globoka, a na ustji Gradaščice v Ljubljanico ima ob najplitvejših časih komaj po 2 čevlja (po 0.63 m/) globočine.
Ves tak je tudi Cesarski Graben, samo še to je o njem treba opomeniti, da tam, kjer se cepi od Ljubljanice, ima struga v tem vodotoci zelo malo strmeča, ter da še le od Stepanjskega mostu njega voda po krepkem strmeči dere v Ljubljanico.
Kakor je uže bilo povedano, kedar se je odgovarjalo k četrtemu vprašanju, bilo bi treba povodnji (velike vode) reke Ljubljanice na konci močvirja vsaj tako znižati, da bi voda ne presezala 1 metra pod ničlo na cesarskem vodomerniku.
Povodenj se res d& do take mere prijeti v strah, samo treba je:
1.    Ljubljanici strugo ponižati, in to od ustja Malega Grabna do tam doli, kjer se zopet vanjo izliva Cesarski Graben ;
2.  ponižati, in ako bode treba, tudi razširiti Cesarski Graben, naj bi o povodnjih mnogo hitreje in večjo obilico vode valil.
Da bi se zvedelo, koliko je vode razdeliti na Ljubljanico po mestu in koliko na Cesarski Graben, to bi med zdelovanjem glavnega crteža bilo treba premisliti, koliko bode mogla katera teh dveh rek potlej požirati vode, kedar najde vsaka svojo popravljeno strugo in zaradi tega tudi vsaka svoj večji Btrmec. To bi se najlaže dalo tako izračuanti, kakor smo uže zgoraj namignili.
Vse to do konca pretehtavsi razumejemo brez težave, da tretji, na novo izkopani vodotoč ne more biti neogibno potreben, če tudi molčimo o njega obilih troških.
12. Vprašanje. Koliko bi se Ljubljanici dala struga znižati, da ne bi kvare bilo mestnim poslopjem po nje bregovih ali obrežnemu podzidju, mostovom, ježam in podzemeljskim jarkom?
K temu vprašanju se zdaj ne more do konca odgovoriti , ker ni znano, kako globoko v zemljo sezajo mostni stebri in obrežno podzidje; vendar se zdi podpisanim veščakom, da bi se Ljubljanici struga dala brez posebnega prenarejanja znižati do 1.0 "J/, ako bi se kopalo tako, da bi globanja bila nečkam podobna.
Samo ob sebi se razumeva, da bi potlej bilo ježe, kjer slone v strugi, treba utrditi in okovariti, ter podzemeljskim jarkom ustja toliko znižati, da bi jih tudi najplitvejša voda mogla dosezati.
13.    Vprašanje. Ali jezovi povodnih stavbin doli pod'Ljubljano kaj vstavljajo močvirska ususevanje, ter ali kaj branijo močvirski vodi odtekati, in kako bi te jezove zaradi močvirskega usušila bilo prenarediti?
Odgovor enajstega vprašanja in tudi glavni dolžinski proČrt kaže, da zdanji Fužinski jez nič ne brani, Ljubljanici tako znižati povodnji, kakor je bilo rečeno v četrtem vprašanji; a Vodmotskijcz je treba podreti, ako hočemo, kar je bilo uže iz prvega svetovano, da se Ljubljanici struga poniža cd ustja Malega Grabna do ustja Cesarskega Urabna.
Ne more se zdaj še dokončno reči, ali bi tudi Hruševski jez kaj branil odtekati povodnjim in malim vodam reke Ljubljanice, kedar bode nje struga ponižana, ker vse to se nam pokaže še le iz onih natančnih mer, po katerih je treba zdelati glavni črtež.
14.    Vprašanje. Ali bode treba Ljubljanico tudi niže pod ustjem Cesarskega Grabna uravnati, in kako?
Ljubljanica ima tam doli tolik strmec, da tega dela ne bode treba.
15.    Vprašanje. Po katerih načelih bi se Cesarski Graben znižal in razširil?
Nam bi se zdelo po teh načelih:
1.  naj bi se Cesarskemu Grabnu uže tam, kjer se cepi od Ljubljanice, zdanja struga nekako 1.0*7 zn*" žala;
2.  naj bi se mu tudi pri Dolenjskem mostu nekako 1.0 *y znižala struga, ki je ondukaj s kamenjem pomo-ščena (flaštrana);
3.  od tega mostii do Cesarskograbenskega ustja naj bi se strmeči uravnali, kakor bi kazala potreba;
4.  tem strmecem naj bi se dali taki prečni pročrti, kakoršni bi jim bili primerni, da bi Cesarski Graben o povodnjih potlej mnogo hitreje tekel in večjo obilico vode odnašal.
16.    Vprašanje. Kake naredbe so potrebne, da bi Ljubljana tudi ob največi suši dobivala vendar toliko vode, kolikor je hoče imeti Človeško zdravje? Ali bi se ne mogle na začetku Cesarskega Grabna storiti za-tvornice, da bi se časih Ljubljanici struga skozi mesto oprala ter nanesenih odpadkov otrebila brez kvare močvirskega usuševanja?
Ker je struga Ljubljanici doli od ustja Malega Grabna ob uravnavanji 1860tnih let bila tako poglobo-čena, da je ležala 1 čevelj 8 palcev (0.527 mf) niže od struge Cesarskega Grabna tam, kjer se cepi od Ljubljanice, zategadel je tudi ob največi suši voda tedaj še vedno tekla skozi mesto; a ustavljati se je začela še le pozneje, od kar sta bila namreč Mali Graben in Gra-daščica jela zasipati Ljubljanico. A mi svetujemo, da bi se Ljubljanica in Cesarski Graben tudi zdaj zopet oba znižala v tacem razmerji drug k druzemu,   v ka-
264
koršnem sta bila ob tistih časih znižana, in zato bi tudi zdaj voda skozi mesto ob najveći suši tekla spet vse tako, kakor je ona leta.
Zatorej , ako se struga Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu zniža, kakor svetujemo, in če potlej v mesto pride toliko vode, kolikor je hoče imeti človeško zdravje, ne bode treba nikakoršne zatvornice.
A napraviti bi se taka zatvornica na Cesarskem Grabnu res dala, in to tako, da ne bi nič kvare delala močvirskemu usušilu.                                   (Dal. prih.)