<vsak teden dvakrat, nam řeč v sredo in saboto.
A
narodskih
v f
reci
Odgovorni vrednik lir. Janez Bleiweis
Veljajo za celo leto po pošti |
4 fl., scer 3 fl., za pol leta
po posti, scer 1 fl.30ki\
&— —1
Tečaj XL
sredo
9. februaria 1853.
Ldst
12
i.
Cešplje, ki
Kako naj se češplje ali slive sušé
Suhe češplje ("slive) se lahko prodajajo, in po t erg a ti je bolj e, kot tresti jih, (Francozi
zrele biti, preden
se sušé, morajo do dobrega se potergajo ali otresejo; po
y
y
Lahi
tolikanj višji čénikolikor bolje so bíle posil- Angleži jih tergajo, ne pa tresejo). Tergajo ali šene. V7 dokaz tega omenimo, da g. Hirš in drugi tresejo naj se pa le o lepem suhem vremenu, horvaški tergovci, ki se pećajo z nakupovanjem in Kar je nagnjitih ali ne popolnoma zrelih ali prav prodajanjem češpelj, so naznanili kmetijskemu dru- drobnih, naj se odločijo za drugo rabo

za zera
štvu v Zagrebu: da česplje, ki se na Horva
njarije itd., le
za susiti ne. Domii naj se pa spra
škem sušé, so v ceni skoraj vedno za kakaîifo- vijo v bolj plošnjatih ne preglobokih košarah. rinta nižji, kakor tište, ktere tergovci v Bosni
kupujejo. In vzrok te nižje cene, pravijo oni,
ker se na Horvaškem češplje na dimu
•	ft m	V r	v m	m	n	ê
je
v
le ta
Bosni pa brez dima sušé. Sušivnice v Bosni niso kakor na Horvaškem zgorej odpertein samo z leso, zvenejo
2. Domu pripeljane češplje naj se spravijo na zračni kraj in ne smejo na kupu ležati;
Če je vřeme lepo, ce se morajo češplje vsak dan na sonce djati. da
1/	ěW
gnjile naj se mečejo proč
vse in
na kteri se češplje v dimu sušé, pokrite
#	V #	f	»	1 t	V	V	Ti *
5
Bosni so susivnice zgorej, kjer češplje ležé, uotu	^j.-*, --	^
zapeřte, da dim skoz ne more. Sicer se te sušiv- zmerznejo; v zakurjene shrambe naj se nikar ne
nice še v tem razločijo, da imajo razun tište luknje, devajo.
ampak
f f	V •
? v
y
naj
se to storí, ker se take češplje lože
cisto
posusijo in veliko derv prihrani. Ce zmerzuje, naj se položí slame po njih; do dobrega zrele ne
kjer se kuri, se drugo luknjo za odušek in za dim.
3. Dobro napravljene sušivnice so veliko bolji
1	Vf	1 »	i	V V i •	^
Take peči za sušenje češpelj — pravi glavni kot navadne peči. Do dobrega zrele česplje se
odbor Horvaske kmetijske družbe v i. listu „Gospo
darskih novin" — se prav lahko popravijo: ;,le spodej v zidu naj se luknja za dim predrè, in zgorej
posuse, ce so pred zvenile na zraku, o 22 do 25 urah.
4. Po tem, ko so češ
sta lesa, na kteri češplje ležé, za tri perste de- vzete bile, je treba jih belo z ilovi co namaže, da dim skoz ne more. zračném kraju še sušiti djati.
e iz peči ali susivnice
do 8 dní na rjuhe na
Samo po sebi se pa razume, da ilovica iz začetka
razpoka ; zato je potreba, preden se začnejo če- obesijo.
5. Suhe česplje naj se v zakljih pod streho
splje susiti, da se namazana ilovica nekoliko dní na zraku in solncu dobro presuši, da se potem malo po maleni kuri, da se peč tako počasi kakor kost
se pri sušenju napravijo,
uterdi. Tište pokline
se morajo dobro zamazati in presušiti. Tedaj je peč za sušetfje dobra in nič več ni potreba, kakor
Tudi pisatelj v omenjenem nemškem časniku toži, da so češplje iznemških dežel manjši vřed nosti kakor francoske, zato ker so preveč po sušene in okajene.
se
ali
lese napraviti, na ktere se češplje po suvajo in na peč postavlja jo, spet doli jemljejo in
Našim rojakom
*
teleta
Terst vozijb Î
----Jr .....- ,— r------j-.*-? ----;—-	Smiliti se mora člověku, ki ni sirovega serca,
liladé. Te lese pa ne smejo biti iz sirovega lesa, ako vidi teleta ali prešiče na vozovih privezane, da
ampak iz dobro posušenega, preden se na nje če- jim glave vse zabuhle in očí s kervjo žalite čez
šplje raztresejo, ker sicer duh od sirovega lesa lestvice visijo in se celô dostikrat po kolesih bru
Taka vožnja je grozo vito terpinčenje žival
češplje, do
dobé. Se na to je treba paziti, da se cespije, ao-	Sijo. *a.va vu^ja j« ^u^vu« »cipuntuj*
kler so še gorke in sočne, ne smejo v posode de-	kterega bi se člověk nikdar vkrivičiti ne smel: pa
vati. ampak treba je, da se popred malo v zraku	tudi živini na to vižo del j časa terpinčeni, se spridi
ni A C4	i	r	i i««	V	•	■■ • v	• j	•
y
presuse
kri
Ćeravno pri nas češplje zlo v pečéh sušé
zna

zbolijo mozgani
y
pljuča
y
serce, jetra in vra
nica m potem tudi meso, da je slabo ali znabiti celo
liuo vvopiji, m à i \j v pv^oii ouo«., , /JU« Illta Hl pUlťlII lllUl IJICSU , Uct J
vendar biti, da tište napčnosti, ki se naj dej o pri človeškemu zdravju škodljivo.
susivnicah na Horvaškem, se najdejo tudi pri nas;
—.....—---------—, — ««j-ju	Hvale vredna je tedaj prepoved, iv, ^
zato smo iz „gospodarskih novin4' vzeli dober svet, c. k. deželno poglavarstvo v Terstu unidan na ki zamore tudi našim kmetovavcem na dobro priti, znanje dalo
ki
J° je
prav
bi bilo, da bi taka prepoved
ker je gotovo, da dobro napravljene in z oduški vsod obveljaía, ki se takole glasi:
po
„Ker meso take živine, ki se z zvezanimi no
previđene susivnice so veliko bolji od navadnih peči.
Al s sušenjem ni še vse opravljeno; treba je, gami ležé od enega kraja dó druzegavozi, gotovo kakor časnik Dunajské kmetijske družbe*) svetje, slabeje in manj zdravo postane, in ker tudi čio o sušenju češpelj še sledeče pomniti :
*
»Ailg. Land- und Forstw. Zeit.«
veštvo veleva, da se tako terpinčenje presicev in telet ne dopustí, prepové deželno poglavar
stvo tako vožnjo in opomni, da vsakdo, naj bo mesár, voznik, kmetovavec ali pa kupcevavec z ži vino, ki po i. aprilu tega leta (to je po veliki noći) na imenovano grozo vito vižo teleta ali pre
V vsih teh spreminih se bo očividno razodelo, kaj kemijska vednost zamore. (Dalje sledi.)
siče tako vozi, bo moral brez usmiljenja od vsake
Ozir po svetu

tako peljane živine 2 gold, kazni plaćati; iz tacih kazin nabrani denár steka v ubožnisnico tište
v	v
Od kod začet ek vojske Cer no gorsko-turske.
Vojska, ki se je med
občine (soseske), kjer je bila taka vožnja zasačena". je sedaj tako važnost dosegla
Cernogorci
da
■ * f oci
in Turki vnela,
celega sveta so
11 ^	vovkjim v J J «J ^ * J V witi» »will* »	«J t» «w^^v/vy.. VP w	jv WVM UJ VMnw T UfiUUDV UODU^IU y UM VVI t^lV^U H f UVU O
Naj bi se razlegla ta prepoved po vsem Slo-	©bernjene na deželico , ktera je pred tem le malo po
venskem, da se povsod odpravi gerdo in člověku	rajtana bila.
škodljivo terpinčenje živine, kar se tudi lakko zgodi,	Ni tedaj čuda, ker se iskrica ni porajtala , da se-
ako se vozovi za tako vožnjo napravijo prostor-	daj o plamenu marsikdo vpraša: zakaj prav za prav,
ni in visoki, od vsih strani zapazeni, da ži-	in kako se je vnela sedaj toliko važna vojska?
,	Nek imeniten Serbljan je popisal unidan v nemškem
AI A. lil f I U v Im 1 ^ VU ¥ Kj lift Ol/l Ulll /Jupucivill ^	^i»
vina ali na slami prosta leži ali stojí. Zvedli smo
i	i i i	* i i • «a i	*	m	i
da vozniki

teleta od daljnih krajev v Terst vo- časniku
ZIJO
5
opoldne, kjer
ostanejo, vsacemu
teletu kaki
„Allg.
Zeit.
u
izvirek Černogorsko-turške bitve
»
iz
kterega,
dvé sirovi jajci v gobcu zmečkajo, ki ju lačna in nisi zadeve.
v porazumljenje te prigodbe, povzamemo važ
žejna žival kaj rada povžije. To je prav, ker jajca so tećin živež, al uno terpinčenje zasluži, da je deželno poglavarstvo oj stro kazen izgovorilo.
Takole se je vojska začela:
Vojska Cernogorcov zoper Turke ni nova reč. Od nekdaj so se Cernogorci imeli zoper turškega pašata v

Potovanje po okrajnah natoroznanstva

Kemija
in kuhinska sol.
(Dalje.)
Skadru boje vati, ki si ni dal vzeti, da so Cernogorci podiožniki Turskega carstva in da so se mu le kot puntarjî
odtegnili.
Vladiki Cernogorski
pa spoznajo Cernogoro za samostojno od tistih starodavnih časov, ko so jarm Turski otresli, in vsled pravic, ki jim jih je nekdanji pa-
Kakor po studencih iz podzemeljskih jam sol na triarh iz Ipeka celô v pismu podal, dan priteka, tako je natora nezmerne zaklade soli v gorskemu naslov (imé) metropolita
rije (Skadarske okolice) in Primorja.
v
gré vladiku Černo-
v
Cernogore, Skende
morjih shranila.
Morska voda ima v sto bokalih vode blizo tri
(	V	-	f
bokale kuhinske solí. Ce bi tedaj inogoce bilo, da bi
Drugi
vzrok mnogokrat ponovljanega prepíra jo
, da je
bilo Skadarsko jezero; pasa Skadarski pravi
vse morja svoje vodne dele izhlapele in da bi se sol, ki to jezero Tursko, Cernogorci pa terdijo, da je jezero
je v morski vodi, vledenila
(kristalizirala), bi pokrivala
zavolj
• ê
njim
neobhodno
potrebnega
ribstva deloma
tudi njih.
Tretji vzrok večkratnega prepíra je različnost na
sol za 2500 čevljev na debelo celo zemljo.
V mnozih deželah, kjer druge soli manjka, morska sol, čeravno nekoliko grenkljata zavolj primešanih rodstva in vere. grenjko-zemljatih soli, nadomestuje veliko boljši kamnito je veči del Mahomeđancov (turske vére)
in studenčno sol.
Razun malo katoličanov v
v

Albánií
Cernogorci
so staroverci. Albanci kakor Cernogorci so vojskoželjni, Napravlja se pa v vročih deželah taka sol lahko, hrabri in ropu udani. Vediti je tudi, da okrajne okoli ker nič druzega ni potreba , kakor vodo iz morja na- Skadarskoga jezera so sila rodovitne, tedaj vabijo Cer-peljevati v bajarje , da po sončni
gorkoti izpuhtijo vodni
nogorce, da pridejo s svojih nerodovitnih
gora
radi si
deli in sol sama ostane. Prav po naravni poti se je na	kaj živeža iskat ; od druge strani pa sela Cernogorcov to vižo v mnozih krajih taka sol sama naredila, kjer se	iz nahije Rječke, Ljesauske in Bjeloplavičke tako leže, je v starodavnih časih morje posušilo. Ni tedaj čuda,	da ne morejo Albanci tako lahko do njih, kakor do dru-ako po veličanskih štepah poleg Hvalinskega (Kaspi-	zih nahij bosniški in hercegovinski Turki. škega} morja in Aralskega jezera se vidi še zmiraj do-	Ni tedaj čuda, da po vsem tem so Cernogorci in sti soli, ki se prikaže, kadar poveršina zemlje razpade,	Turki vedno v prepiru bili. Poslednji čas je stara ražin da v Dankali na Abisinskem je svet 4 dní hoda čez	partija lahko švignila v hujši plamen, ker sedanji knez
V
in čez s soljo kakor s snegom pokrit.
Na bregovih je
Cernogorski in paša Skadarski Osman Paša sta
si na
zera Min go imenovanem v zedinjenih Meksikauskih der- sprot stopila.
Knez Danilo je scer se mlad (se le 24 let star"), pa je hraber junak, vés nadušen za srečo svojih Cer-A1 ne voda sama, tudi oginj nam daruje soli; nogorcov in terdne, nepremakljive volje; narod njegov
žavah Amerike je zemlja s tako debelo in močno skorjo soli pokrita , da jo lomijo v velicih kladah.
najdemo jo v izmećkih tistih gor
i
ki
oginj
bljuvajo in ga ljubi z nepopisljivo iskrenostjo, ki je Cernogorcem
se zovejo vulkani. Razpokljine Vezu va so mnogokrat lantna , in ga spoštuje cez vse. Pripoveduje se od njega, čez in čez pokrite s solno poveršníno, ktero nabera revno da enega dné, ko je
ljudstvo in si s tem živež služi.
več Cernogorcev pod košatém dre-Ko je gora Hekla na vesom okoli njega kakor otroci okoli oćeta ležalo, je k Islandskem oginj b Iju vala , so vozili cele vozove vulkan- njim takole govoril : „lejte ! kako majhen ( Danilo je majhne
postave) med vami stojim ; če me pa ne ubogate , vam
ske soli iz okolice ognjene gore
Iz vode in zemlje pa gré kuhinska sol v rastljíne,	bom velik in težjiv postal kakor je Lovčen (Lovčen je živino in člověka, in to ji dá nar veći važnost, ker je visoka gora med Cernogoro in austrianskem primorjem);
vsim neobhodno potreben življej.	ako mi branite slavo doseći z dobro, jo bom dosegel z
Ni ne res, da bi se bilo le přiměřilo, da je sol ostrost j o
CL
pot našla na ognjiše divjih Ijudstev ravno tako, kakor v
Vezir Skadarski Osman Paša pa ni ne prav Turk
kuhinje omikanih Europejcov;
natora sama ji je od- ne prav Albánec, ampak Bošnjak turške vere; on je
locila visoko pomembe za stvari na svetu, in naloga véd nosti je, razumeti to važno pomembo.
V ti cilj in konec pa je treba , da spremimo kemi
i
sin tistega v Ssrbii
po kervoločnosti glasovitega pasata
Sk opija ka, ki je med druzimi grozovitnostmi 5.
ar
rudna
1814 pred čveterimi vratami Beligrada 150 Serbov obe-
Osman Paša že vezir v Ska-
✓	v
karja po tistih spreminih, po kterih on kuhinsko sol pe- siti dal. Kakih 10 let je Ije, ki jo je dobil ali iz zemlje skopano , ali iz studene- dru; celi čas pa hujska Cernogorce zoper Cernogorce, nice skuhano, ali iz morja zajeto.	bolj kot vsi njegovi predniki. kar mu je tolikanj lože
y
ker serbski jezik zna, ma tedaj tolmačev za svoje na mene ni treba.
* Dragi zvezek časopisa českega „ka prospěchu
______________v času primeřenych oprav na gymnáziích" (v pospeh času
Po smerti poslednjega vladika je starašinstvo Cer- primernih poprav na gimnaziih) je ravno přišel na svitlo;
pa pomirje je le 9 dní govori se v njem med dragim tudi o tem, kako bi se
nogorsko se ž njim pomirilo,
terpelo. Dva Albanca sta grozovito ubila nekega Cer- dal nižji gimnazi z nižjo realko zjediniti. nogorca, in ko se je starasinstvo Cernogorsko zavolj
** Dražtvo sv. Ivana v Pragi šteje 5000, in druztvo
UV^VIVM, ... ""	^»-.-».«vv, v ~ .. ------------~ — * J	— '	"	» '	' »
tega pritožilo pri pašatu, je le to odgovoril, da enega sv. Cirila in Metuda 892 udov. ubijavca so vjeli, drugi pa je vsel, ne vejo kam.	*
* Ladislav Rieger prestavlja iz Francoskega Ko je preteklo poletje knez Danilo, pridsi iz Pe- v česko slavno delo Drozca o kmetijstvu; pervi zve-
trograda domu, Cernogorčem naznanil, da misli majhin
deržavne, je Osman Paša berž dal Cernogorčem v okrajni Piper ski oklicati :
zek je ze v Pragi na svitlo přišel.
dávek vpeljati za potrebe
X»/
Staro društvo umetnikov v Pragi je napravilo
naj za- razstavo. Dozdaj je razstavljenih bilo še le 13 ali 14
pustijo kneza ne bo nobenega
Cernogorskega
in se njemu podverzejo, on
podob
i
med temi ena posebno krasna slika Calamea
i
davka od njih terjal in jih še celô z	vlast konsula Schlettera v Lipsii. To sliko je délai ime-
vsim previdil, cesar potrebujejo. In res je nektere pre-	novani slikar za francoskega kralja Ljudevika Filipa, ker
motil in jim obljubil, da jim bo z armado na pomoć pri-	mu je pa predraga bila, jo je konsul Schletter za svojo
sel, ako bi jim knez utegnul braniti se njemu podvreči.	zbirko kupil.
Ravno tako je dopisal O^man tudi sosednim Turkom in	% „Lumir" naznani, da se bode v Pragi začel iz-
Albancem, naj skusijo Cernogorce druzih nahij na svojo	dajati popolni prirodopis ^naravopis) europejskih ptić
stran spraviti. v	s posebnim ozirom na Cesko. Pridjane mu bodo tudi
To kovarstvo, kterega namen je bil celo Cerno- podobě ptic.
goro spet pod turški jarm spraviti, je zvedil knez Cer-nogorski 7. (19.) novembra lanskega leta; beržjezbral 1000 oroženih mož iz okrajne Katunske, in se 9. zaveze", poslovenjena po L. Fleury-u od gosp
* Kakor „povestnica stare zaveze" je prišla ravno kar v Gorici pri Paternoli-tu „povestnica nove
(21.) novembra nad Piperčane podal. Komaj se je to
cianči č
Ko
a na svetio. Veljá 30 kraje. Ime poslove
zvedilo po Cernogori, so se prostovoljno zbrali Seklinci nitelja ze zamore dostojno poroztvo dobrega delà biti. v nahii Rječki, ki blizo nad Zabljakom prebivajo, in se	* Iz laškega poslovenjeno knjigo: „S ta r i Ur b an,
berž tako vstavili, da Turki ne morejo Piperčanom na ali zimski pogovori dobrih kmetov" bo družtvo
11
(S3.) novembra napada 30 junakov iz sv. Mohora skoraj v natis dalo.
pomoč priti.
omenjega roda Sekiinov terdnjavo Za bi jak in jo Tur kom vzame.
v
Komaj se je na Cetinje zvedilo, da so Cernogorci Turkom Zabljak vzeli, je starasinstvo Cernogorsko berž spoznalo, da ta reč ne bo pri tem ostala. Nanagloma so tedaj zbrali, kar so bojovnikov v bližnih okrajnah nabrati mogli, in se podali proti Zabljaku, kamor je med tem že tudi obilo Turkov přivřelo. Kmalo prevzame paša Skadarski sam poveljstvo cez turško armado pri Zabljaku,
in tako se je začela vojska med Turki in Cernogorci. Med tem vdari knez Danilo s svojo armado nad Piperčane , in jih lih od tište strani napade, kodar so pri-
Novičar iz slovanskih krajev
9
V
Iz Cernogore se poslednje dni o vojskinih zade
vah ni nič posebnega zvedilo. Tudi poslednji „Terž časnik" od 7. t. rn. nič novega ne prinese, kakor to

da je nek turska vlada po zivem posrednistvu rusovske vlade Omer-Pašatu ukazala, naj začasno ustavi vojsko zoper Cernogoro, dokler ne přejme novih zaukazov.
Omer-Paša, poveljnik cele je iz tabora v Martiniču
pejsko-turske armade
januara
«i
poslal
Cernogorcom , v kterem jih opomina naj se vernejo na
čakovali Osmanove armade na pomoč
namrec na juzni
zaj pod krilo
turškega sultana,
kteri j
milost
stráni nahíje Piperske, kjer reka Zeta mejo delà. Pri
siljen je bil po tem takém knez
Cernogorski
se vdariti
s turško armado, ki se je bila ravno okoli S puža in Podgoríce zbrala , da bi pomagala Piperčanom.
Ko Piperčani vidijo, da so obdani krog in krog od armade knezove in jim tedaj Turki na pomoč priti ne morejo, so se podvergli knezu, ki je vsim milost ska-
zal, razun peterih, ki so bili tisti čas že med Turke pobegnili.
ponuja in obeta zlate gore. „Da pa mojim besedám ver-jamete(?) — sklene Omer-Paša svoj oklic — ga podpišem s svojo roko in muširskim pečatom". Do 31. januara so
se imeli Cern<

pa se ne sliši, da
je
le 40
i na to „prijazno" povabilo oglasiti, bi se bili oglasili. Po „Terž. časniku"
nek dosihmal 1200 Turkov padlo, Cernogorcov
v
Na to vižo se je začela sedanja vojska med Cer
nogorci in Turki iz razpartije med pašatom Skadarskem in bližnjimi stanovavci Cernogore.
pa
Ko so Turki slavnega vojvoda Grahovskega Vujatiča vjetega odpeljali, si je bil zabodil sin njegov jatagan svoj v persi, rekoč, do hoče raji umreti, kot Turkom se predati. — Ker več cesarskih regimen-tov na mejo Cernogorsko gré in se hrup zagnal, da bo vojska s Turkom (kteri hrup je tudi berž ceno srebra povikšal), je te dni vradni „Dunajski
je zavoljo tega berz

Slovanski popotnik

k" določno naznanil, da armada, ki se na horvasko
e začeti
Dr. Ludevit Štur je češki matici podal zbirko
Offerskem nabranih slovaških
dnih pesem
bosniski meji zbira ampak le varova
ma nam ena vojsk

t
triansk
ej
Austrianska
• V
vlada ne gleda na nič druzega kakor na svojo posest
V Pragi je prišla obširna česka knjiga z 52 m 0d Turčije nič druzega ne terja , kakor da ona spo

obrazi (podobami) na svitlo pod naslovom : „Uměni ho spodařské ve všech odvetnich orby a chováni dobytk
cc
sluje deržavne pogodbe in da ostanejo turske meje pri
( nauk
starem. Po tem takém Omer-Pasa gori omenjenega
o*
podarski v vsih kmetiških razdelkih in obra
«anja dohodkov)
v
oklica
ne b
pona
V/
Nek Varšavski knjigokup
izdaj
dobami ruskih vojskovod
album s po
Lloydov parobrod iz Carigrada prinesel, pravijo
Poslednje novice, ki jih je
da


boj
ki so na Ogerskem se celo nič ni spomnil
Carigradski vradni casnik „J. d. C." do 29. januara
Tudi v poslednej Petrograškej umetniškej
Cernogorske vojske
Iz
Maribora
v
stavi se je kazal obraz poljskega kiparja „Ogri od
skieviča
a zajeti
* Erbe kah izdelane,

Pa
Ker se pri V
kakor pred
nekimi leti pri nas
U
„Grátz" in „Gratz", pravda
češke balade, po narodnih pripoved

so ravno na svitlo prišle
Radi dostavimo »národopisním in jezikoslovnim pomenkom« pričujoči sostavek veljavnega gosp. profesorja, ker nam
je ljubo, ako bi se po izgledu ućenega gosp. Po žene an a
je začela: ali ima „Laibach" nemškega ali pa slovenskega
v cerkev
y
med tem so godci godli in štuki pokali,
da
kerstitelja, tako Vašim
»
odovinoslovcem veselo novico je bilo
kaj; dve
deklici pa ste nesle pohvalno pismo
oznanim, da so Ljubljano S
jo
sozidali, pa tudi in dařilo, ki ga je odbor kmetijske družbe starému
po staroslověnském prav naravno Hem
y
Hem
Tručelnu iz Gradca poslal
y
v pozlaćenih remah
(kakor se tudi pri grčkih pisateljih najde) imenovali, na blazinah v cerkev, kjer so gosp. fajmošter pred slo-
vesno veliko maso z vueto besedo pomembo slovesnosti
H e m o n a, kar je Latinec prekrozil vAemona in Em
ima svoj izvir v besedi hm
y
to je
y
hom fHiigel)
y
in
ker je tik hm a lezeca, tako je stari Slovenec tudi dru
razložili in pričujoče vincarje in posle spodbodli: naj bi se vsi ravnali po izgledu Tru čelno vem ! „53 let enega
gači ni imenovati mogel kakor Hem
die Bergstadt. gospodarja služiti"
so rekli
V •
..je zivo znamnjepo
Kako so se pozneje staroslověnské imena v novosloven- stenega posla pa tudi verlega gospodarja. Slava
ske spremenile, postavim, Dob
v Hrast
>
obéma!"
tako se je tudi s Hem
&
odilo, která je mesto Hm
lz Sežane. C. k. ministerstvo kupčijstva je na Ter
Lb 1
postala. Ravno taka se je godila z mestom zaski cesti podzidanje zeleznice med Sežano in Goricami
Na brdi«, vil.
iz kterega je Latinec Nauport
napra- in med Kosano in s. Petrom izpisalo; stroski so prevdar
Tudi pri tem se je staro imé na Brdi v novo jeni okoli 600.000
y
kdor ce delo prevzeti, ima do 22.
yy
V erhn ik
sprelilo. Da so pa Panonie in Norika
prebivatelji (Urbewohner) bili S imeni Japodov, Carnov,
pod raznimi
Ambid
S
t
y
Ser r apil
si o v , Vend
itd
y
Amant
y
A ndicet
y
to se da dokazati z dokazi
y
y
Ja
kte
rih nar oslrejša kritika podreti nemore. Jaz sem že spis Kdo so bili stari Ambidravi, in kdo je sozidal staro
v>
davni mesti Virunum in Teurnia. Kelti ali Venedi
ured
nistvu „Bčele" poslal
y
y
iz kterega bodo učeni zgodovino da je gola laž. kar nas je dozdaj dogo
slovci vidi li
divšina učila, da so naimre Slovenci le v 7. in 8. sto
letj
iz severnih krajev v Norikum in P
pri
sli. Nekemu se bo moje terdenje smešno zdelo; ali tu
velja Virgiliov izrek „Saxa loquuntur". Podpirajte Slovensko Bčelo, kteri bodem svoje historické preiskovanja izročil. Nisem širokoustnik
y
to
znajo poterditi vsi, kteri mene poznajo, tudi imam odviše častilakomnosti in do-morodne Ijubezni, kakor da bi kar neumnega u svetio
poslal
y
kar bi mene in moj slovenski rod pred učenim
svetom osramotilo. Po spisu dravi?" bode Bcela dobila
yy
kd
drugi
> so bili stari Ambi spis pod naslovom
y
„Kdo je prebiva! o času rimskega vladařstva u Štajarsk Kelti ali Slovenci?" Ker pa takšnim spisom se morajo
za terdni dokaz priložiti napisi, slike mitologičke izri sane z rimskih kamnov itd., tako vsaki vidi, da bi Bčela
IV»	v
ne bi mogla teh
dogod
h clankov prinasati
y
ako jej veliko število naročnikov na pomoč ne pride Slovenski domorodci! Gré za brambo stare
naše
in za
uterdenje nove Slave, podpirajte domorodno slovstvo.
V slavnih historickih uspomenih bodete dobili novo na-dušenje , in ponosito bodete kazali na stari čas in rekli: kar se je dolgo drugim prilastuvalo, to je naše, in sad slovenskoga duha.
Hj^HH plod Davorin Terstenjak.
Iz Gamliča na Stajarskem popiše časnik kme-
tijske družbe „Wochenblatt" veselo slovesnost,
ki se
redko primeri. Andrej Tručel se je vdinjal v letu 1800 za vincarja pri vinorejcu Ledineku, kjer še dan-
danasnji služi
tedaj skoz 53 let. Ljudomili g
faj
moster Gamliški Ignaci Kukenšinik, za vse dobro vneti, so priporočili 531etno zvesto službo imenovanega vincarja odboru Štaj. kmetijske družbe: naj bi ga ona v izgled družim obdarovala ali
saj oćitno pohvalila.
To
se je tudi zgodilo v nedeljo 23. p. m. Ceravno je sila mêdlo, je vendar od vsih krajev přivřelo toliko ljudi
so komaj vsi mogli v prostorno cerkev; bila
skupej, da
je pa tisto nedeljo tudi poroka Tručelnovega verlega sina, ktero so gosp. fajmošter nalaš na tišti dan dolo-
(Ate
cili. Ob 10. uri so se podali vsi povabljenci iz farovža
se vee domorodcev oglasilo
ki po
du zgodovinskem
pretresajo pomote, po kterili so se iz pervotnih slo
kih imén ponaredile nemške in drug
menki, kterim
Taki po
je, brez pristranosti in strastí, le za razo-devo povestniške resnice mar, so gotovo važni vsacemu
ljubu , naj bo Slovenec ali Nemec
Vred
m. svojo ponudbo dotičnemu vodstvu predložiti.
Novičar iz mnogih krajev

Vsled cesarskega patenta, ki zadeva orožje: kdo ga smé delati, imeti, nositi in ž njim kupčevati, je c. k. ministerstvo unidan naznanilo posebne předpise ; oro-žni listi (posi) imajo po določeni obliki napravljeni
kteri se bojo začasno dobivali pri okrajnih pogla-
biti
y
varstvih.
Ministerstvo kupčijstva je ukazalo, da za
stran pohišnega kramarstva (hausiranja) ostanejo postave tako dolgo pri starem, dokler se vradnije ponovi osnovi ne vstánovijo. — Dunajski časniki pravijo, da bo šel
Dalmacio ogledat ondi za brambo
S l a v j a n s k i
nadvojvoda Vilh elm v austrianskih mejá postavljeno armado. bal na Dunaji je bil krásen kakor druge leta, le na rodskih oprav ni bilo viditi ; gosp. ministra Bach in Cso
• V
ne
general Schlick in nekteri drugi imenitni diplomati so ga počastili s svojo nazočnostjo ; „slov. novin." pra-
, da neka gospodična je imela po Pariški modi glavo
VIJO
Du
z zlat i m prahom kalifornickim poštupano. najski časniki, ki vremenske prerokovanja preroka iz Jolsve pridno zapisujejo, naznanijo njegovo prerožtvo za prihodnje mesce , iz kterih zve, kdor verjame, da bo pričujoči mesec svečan tak, kakor je bil přetekli januar le enmalo merzleji in jasněji bo ; prava zima pride še le mesca sušca, in mraz,
y
sneg in vihar zimski bo
se
vé da le po preroztvu iz Jolsve — terpel do 1. majnika.
Poslednje novice, ki pridejo iz Carigrada o pravdi zavolj božjega groba, naznanijo, da ta pravda, kakor se je želelo, še ni sklenjena in dognana, ker je ruso vska vlada terdno sklenila, pravice gerške cerkve braniti, franeoska vlada pa noce odstopiti od pravíc, ki jih je od sultana za katoliško cerkev že přejela; tako si stojite sedaj v važni zadevi rusovska in franeoska vlada
nasproti.
Poroko posvetiti je cesar Napoleon pom i
lost i l 3000 tistih, ktere je, ker niso z njim vlekli, iz dežele pregnal ali zapreti ukazal ; sedaj jih je še 1200,
med temi so tudi nar imenitniši
niso milosti dosegli
ki
generali.
y

Pusti vnemar žalovanje , Veselice in radvanje :
Sanje so bežeče to ! Skušaj, bratec ! pozabiti Da kdaj žarki náte zliti Bili žarki sreče eo.
y
Up perute ti ponudi
In zapah osode zgrudi, Ti pokaže lepši svet Strašne dní ti okrajšuje Teško butaro zlajšuje, Dokler zvene časa cvet!
y
r
Natiskar in záložník Jo
rv
<9
Blaznik v Ljubljani.