Dvojezična pravna slovarja Ivana Navratila
IZVLEČEK: Ivan Navratil je objavil nemško-slovenski in slovensko-nemški pravni slovarček tri leta pred izidom Juridisch-politische Terminologie, za katero so bili slovenski izrazi sprejeti - čeprav še ne urejeni - že leta 1849, kar je Navratil vedel.
ABSTRACT: Ivan Navratil published his German-Slovenian and Slovenian-German dictionaries of law terms three years before the Juridisch-politische Terminologie was issued. Navratil was aware that the Slovenian expressions for this book have already been collected -but not yet edited - by 1849.
Janezu (uradno Ivanu) Navratilu, 25-letnemu absolventu licej a, sicer pa uslužbencu deželnega sodišča v Ljubljani, seje leta 1850 kot »utrgalo«: svojo zbirko manj znanih slovenskih besedje izročil Antonu Janežiču, ki jo je porabil v slovensko-nemškem delu svojega slovarja (1851), uredil je 416 strani Vedeža, »časopisa za šolsko mladost«, v katerem je poleg kulturnozgodovinskih (o Matiji Čopu, Ignaciju Knobleharju, Milošu Obiliču, Štefanu Dečanskem) in naravoslovnih člankov (o opici, gadu, medvedu, risu) objavil tudi začetek Slovensko-ilirskega slovnika (nad 570 iztočnic) in Kratko slovnico slovenskega jezika (objavljano od 11. aprila do 19. decembra, glede avtorstva prim. op. na str. 118) ter izdal jezikovni priročnik Kurze Sprachlehre mit einer möglichst vollständigen Rechtschreibung der slove-nischen Sprache nebst einem praktischen Anhange (88 str.), namenjen sodnim in drugim državnim uradnikom, ki vsebuje pravopisna, pravorečna, slovnična (obli-koslovna, besedotvorna, skladenjska) in besedoslovna pravila oz. obrazce za rabo slovenščine v pravnih zadevah, zaključujeta pa ga nemško-slovenski in slovensko-nemški »seznam potrebnih izrazov iz Reda kazenske pravde«, izdanega 17. januarja (istega) leta 1850.
Navedena »seznama« sta prva objavljena pravna slovarja, ki upoštevata slovenščino. Temeljna redakcija nemško-hrvaško-srbsko-slovenske pravno-politične terminologije, pri kateri so od Slovencev sodelovali M. Dolenc, F. Miklošič in M. Cigale, je bila sicer zaključena že do začetka decembra 1849 - torej pred Navratilovima slovarjema - ko je M. Cigale prevzel nalogo »v komisii ustanovljene izraze v red djati, dopolniti, za natis pripraviti in natisno popravo oskerbovati« (JPT 1853,
Jakob Müller
Jakob Müller: Dvojezična pravna slovarja Ivana Navratila (1850)
III, XIV), vendar seje Juridisch-politische Terminologie tiskala počasi: julija 1851 je bila »še le tretja pola natisnjena«, torej do iztočnice ausländisch (Novice 23. julija 1851, str. 152), celota pa je izšla šele leta 1853. Pri izdaji je sodeloval tudi Janez Navratil (JPT 1853, XIV), kije marca 1851 na najvišjem sodišču na Dunaju postal tolmač za slovenski, hrvaški in srbski jezik. Ob pisanju svojega jezikovnega pravniškega priročnika je Navratil sicer vedel, da je slovenska pravno-politična terminologija pripravljena za tisk (Navratil 1850, IV), vendar je - kot kaže primerjava obeh del - verjetno ni uporabljal oziroma poznal.
Navratilov nemško-slovenski pravni slovar obsega 365 slovarskih sestavkov oz. 647 nemških iztočnic in podiztočnic, slovensko-nemški del pa 214 sestavkov oz. 413 slovenskih (pod)iztočnic. Zakaj je nemški del navidezno za skoraj dve tretjini obsežnejši in kakšno je dejansko notranje razmerje med obema jezikoma, naj ponazorijo izrazi besedne družine Recht, ki obsega 6 terminov z 9 pojmovnimi enotami in 15 slovenskimi ustreznicami oz. soustreznicami:
Rechtfertigung opravičenje.
Rechtlich praven, ein r. Mensch pošten, pravičen človek; - (adv.) pravno, (unter dem Volke: pravično, pošteno, po pravici); -keit pravnost, (des Menschen) poštenost, poštenje.
Rechtskräftig pravno veljaven; - werden pravno moč zadobiti.
Rechtsmittel pravnipomoček {-no sredstvo).
Slovenskih ustreznic je precej več, ker je veliko soustreznic in ker pokrivajo strokovno in nestrokovno (ljudsko) rabo, toda od navedenih (so)ustreznic sta v slovensko-nemški del sprejete samo dve: praven in pravno veljaven, poleg njiju pa še dve: pravdnik Advocat, Anwalt in pravo Recht, ki ju v nemško-slovenskem delu sploh ni. Daje avtor pisal priročnik hitro (»in Eile«, kot pravi na začetku predgovora), nakazujejo datumi pravnih besedil (12. julij - 25. november 1850), v slovarskem delu pa nekatere napake in nedoslednosti.
Navratilov slovarski sestavek ima obliko povedi: začenja se z veliko začetnico in končuje s piko, zgradba povedi pa temelji na dvodelnosti: iztočnica oz. podiztočnica - tujejezična ustreznica (lahko s soustreznico/soustreznicami). Osnovno dvodelnost včasih bogatijo oz. presegajo besedne zveze, razna pojasnila, nekajkrat tudi razlaga.
Iztočnice so večinoma enobesedne, nekaj je večbesednih: Absteigende Linie navdolno koleno, pokolenje. Berufen sich auf ... pozvati se na, Kraft anwenden siliti se, napenjati se (z močjo).
Deželna sodnija Landesgericht, Motenje znotranjega pokoja deržave Störung der innern Ruhe des Staates. IS apotek dati den Rath geben, den Antrag machen.
Izjemoma ima iztočnica še soiztočnico, ki pa na ustreznem mestu kdaj ni navedena - kot v sinonimnem slovarju: Frei=, lossprechen (von der Anklage) rešiti, odrešiti, oprostiti (zatožbe). Poročivec, besednik, izvestnik Referent, Berichterstatter.
Besednovrstno je iztočnica samostalnik, glagol, pridevnik ali prislov, v slovensko-nemškem delu tudi predlog: Zarad, zbog, zavoljo wegen, kar je le izjemoma eksplicirano: Verurtheile (der, die) obsojenec, obsojenka, Ausdrücklich izrečen, (adv.) izrekoma.
Jakob Müller: Dvojezična pravna slovarja Ivana Navratila (1850)
Besedne družine imajo skupno besedotvorno iztočnico, kar se lahko prenese tudi na ustreznico: Gefangen -er jetnik, vjetnik, -wärter ječar temničar; Oškodova -ti verletzen; -nje =ung.
Na nekaterih mestih imata slovarja tudi nekatera pojasnila. Najpogostejša so slovnična, in sicer
a) naglasna: Begehren želeti, hotéti, zahtevati, Berufungsbehörde presôjna oblastnija, Predsednik President, Napotek dati Den Rath geben;
b) oblikoslovna: Gut, Güter (Ware=n) blago (kein Vielzahl); Splo -hl.../; sni, a, o (Bw.); Dokonč -âvati beschließen, Beschluß fassen (imperfektv.); Mündel varvanec (m), varvanka (w); Aufheben vzdigniti, ovreči, die Strafe gegen Jemand koga kazni oprostiti', nehati (unübergehend).
c) besedotvorna: Gerichts^ in der Zusammensetz.
č) vezavna: Berufen sich auf.. .pozvati se na; Entschlagen sich odtegniti se (Dat.), znebiti se (Akk).
Nekatera pojasnila so pomensko razločevalna oz. uvrščevalna: Handeln (thun) delati, storiti, ravnati; (feilschen) pogajati,pogajati se, (mit Waren) kupčevati, ter-žiti; Siegel (algemein) zaklep, (Petschaft) u. dgl. pečat; Geburt (Akt und Frucht) porod.
Nekatera pojasnila so pragmatična: Rechtlich I ...I - (adv.) pravno, (unter dem Volke: pravično, pošteno,po pravici); nekatera so normativno-vrednostna: Antrag ponudba I ...I den A. stellen nasvetovati, napotiti, napotek dati (predlog, predložiti nicht im Geiste der slov. Spr.); Beschwerde, -führung, pritožba nicht prito-ženga; Oséb-a Person, (man brauche wo möglich lieber človek, vielf. ljudje).
Vorspiegelung slepotija (falsche, überflüssig; s. Adelung).
Navratil je sem pa tja uporabil tudi pogostnostno pojasnilo: Gegenstand (Sache) reč; (predmet brauche man selten); Begehren želeti, hotéti, zahtevati, tirjati, oft prositi; Zakon Gesetz, (jetzt gewöhnlich): Ehe.
Navratilova slovarja sta prevodna, vsebujeta pa tudi nekaj razlag, ki pa so navadno jezikovne, včasih pravnopojmovne:
Vtemničiti in einen dunklen Arrest einsperren Vzrok: ni nemške besedne ustreznice.
Freiheitsstrafe kazen na prostosti, na svobodi. Prostor dürfte hier geeigneter sein - phisische Freiheit; vergl. prostor Raum; svoboda (moralische Fr-t) von svoj biti d. i. sein eigen sein. (Torej: Prostor bi bil tu primernejši - fizična svoboda; prim. prostor Raum; svoboda (moralna svoboda) iz svoj biti.). Vzrok: utemeljitev primernosti enega od dveh sicer sopomenskih izrazov.
Porot -a I ...I -nik Geschworner (altslav. aus derselben Wurzel wie rotiti, zaroti t i se schwören. Vzrok za razlago: etimološka povezava.
Obrok Frist, Termin, überhaupt ein bestimmtes Maß, daher auch »Portion«, z. B. tega mesa bo za enega človeka ravno za tri obroke (In Mottling, Metlika gehört). Vzrok: slovaropisca je zavedla beseda, ki se v njegovem domačem govoru uporablja v drugačnem, nepravnem pomenu.
Nekoliko večje ponazoritev, včasih zaradi normativnih ustreznic ali pomenskega razlikovanja:
Jakob Müller: Dvojezična pravna slovarja Ivana Navratila (1850)
Auslage potrošek, strošek; A. haben potrošiti; A. machen stroške prizadeti. Betrug goljufija; durch B. erwerbenprigoljufati.
Frische That samo djanje, z. B. auf frischer That ertappen pri samem djanju zalesti, zateči.
Gegenstand (Sache) reč /.../ mehrere Gegenstände sind gestohlen worden, več reči je bilo vkradenih; das bildet den G. des Streites zavoljo tega je pravda, se pravdamo etc., za to gre (pravda), za to se pogajamo; Lehrgegendstand nauk (nauk), vednost; das ist der Gegenstand der Besprechung, od tega govorimo, se menimo, se pomenamo.
Ansicht misel, mnenje, welche A. habet ihr? kakšnega mnjenja (!) kakšne misli, kakšnih misli ste vil
Primerjava Navratila 1850 z JPT, kije bila sestavljena konec leta 1849, objavljena pa 1853, kaže, da verjetno ni bilo medsebojnih vplivov. Slovarja se razli-: kuj eta po številu j ezikov in smernosti : Navratil j e dvoj ezični in oboj esmerni (nemško-slovenski in slovensko-nemški), JPT je štirijezični in enosmerni (nemško-hr-vaško-srbsko-slovenski), po obsegu: Navratil ima skupaj 15 str. - JPT pa 694 str., pa tudi po makro- in mikrostrukturi.
Slovarski sestavki imajo pri obeh sicer obliko povedi - katero je ohranil še Babnik 1894 - in oba podiztočnice gnezdita, vendar v zelo različni meri in obliki. Navratil 1850 gnezdi vse besedne družine, npr. pod samostalniško iztočnico: drug samostalnik (feminitiv, glagolnik), glagol, pridevnik, prislov ali zloženke različnih besednih vrst. JPT gnezdi zloženke, in sicer navadno z izpostavitvijo prvega dela, )l ostala gnezdenja pa so zelo redka in neobsežna, npr. da se pod pridevnikom gnezdi .r;     samostalnik ali pod glagolom njegov deležnik. Navratil gnezdi v tekoči vrstici, JPT
pa v novi vrstici, ki dela gnezdo preglednejše. * Druga velika konceptualna razlika so sobesedne oz. sobesedilne ponazori-
tve navajanih izrazov. Navratilove ponazoritve so sorazmerno redke. Črka A, ki v nemško-slovenskem delu zajema 88 izrazov, ima 6 ponazoritev, tj. 6,8 % - v slovensko-nemškem delu pa so pri prvih 116 enotah (črke A-M) 3 ponazoritve., tj. 2,6 %. JPT ima pri črki A v prvih 100 slovarskih enotah (do vključno Ablehnungsrecht) 53 ponazoritev (53 %).
Pomembna sestavina slovarske mikrostrukture so razlage oz. tujejezične ustreznice. Pri črki A, ki ima v nemško-slovenskem delu 72 izrazno-pojmovnih enot, se JPT popolnoma sklada z Navratilom v treh enobesednih ustreznicah: Abstimmung glasovanje, Anklagekammer zatožnija, in Auflauf rabuka - v dveh soustrez-nicah se sklada dvakrat: Abschrift prepis, prepisek; Auslage potrošek, strošek - v besedni zvezi pa se sklada enkrat: Anschuldigungsbeweis obdolživni dokaz. Pri črki Z v slovensko-nemškem delu, ki obsega 32 izrazno-pojmovnih enot, se JPT sklada z Navratilom v sedmih enobesednih ustreznicah: zakonik, zapisnik, zapisovavec, zatožba, zatožnija, zažig in zvedenec - v dvobesednem izrazu pa enkrat: zagovorni spis.
Ujemanje v enobesednih ustreznicah ima glede medsebojnih vplivov zelo 2Qg    majhno dokazilno moč, saj enakost kaj lahko temelji na zapisu iste dejanske rabe,
Jakob Müller: Dvojezična pravna slovarja Ivana Navratila (1850)
ujemanje ostalih izrazov pa dosega le dobre 4 oz. 3 %, kar je veliko premalo, da bi mogli sklepati na medsebojno povezanost primerjanih slovarjev.
Veliko bolj prepričljiv dokaz o nepovezanosti slovarjev je odsotnost nekaterih Navratilovih izrazov v JPT. Pri črki A je takih kar 14, kar pomeni 19,4 %. Nekateri so izpadli zaradi premajhne terminološkosti: Allein sam, posamez; Allgemein splošen, občen, vesolen; adv. sploh etc.. Pri drugih črkah so podobni nestrokovni izrazi abeceda, dete, f ant, f antin, hlapon, omika, omikati, tehtnica, trenutek, zarad, zbog, zavoljo. Nekateri izrazi z začetnim A v JPT verjetno niso bili upoštevani zaradi redkosti: amtiren uradovati, Amtirung uradovanje, nekateri pa so zastopani samo v drugih besedotvornih oblikah: Abweichend različen JPT nima, ima pa glagol abweichen in glagolnik Abweichung. Prav tako JPT nima Ausmessung odmere, odmerjenja, ima pa glagol ausmessen (v pomeni premeriti, izmeriti in odločiti čas), in nima Aussprechen izgovoriti, izustiti, ima pa Ausspruch, richterlicher izrek sodni, sodnikov.
Presenetljivo pa v JPT ni naslednjih izrazov, ki jih je Navratil zajel: Amtsge-heimniß uradna skrivnost, Angeklagter zatoženec, Angeklagte zatoženka, Angeschuldigter obdolženec, Angeschuldigte obdolženka, Aufruf oklic in Auslieferung izroč-ba, izročitev.
Različen jezikovno-strokovni nazor se kaže pri več drugih sestavinah. Pri besedni družini nem. Amt navaja Navratil živo, rabljeno obliko urad, uraden, uradovati, uradovanje, JPT pa ima »popravljene«, etimološko normirane oblike ured, uredoven, uredski, uredovati. Podobno je pri družini nem. Gesetz. Navratil v slovensko-nemškem delu pri iztočnici Zakon navaja Gesetz in - s pojasnilom o rabi (jetzt gewöhnlich) Ehe, JPT pa razlikuje: Gesetz sloveni s postavo, zakon pa mu pomeni samo Ehe. Vendar nova, dishomonimna ureditev ni dosledna: Gesetzbuch je še vedno zakonik. No, nedosleden je tudi Navratil, ki v nemško-slovenskem delu izraza Gesetz sploh nima, ima pa Gesetzwidrig z ustreznicamaprotipostaven, nepo-staven !
Različno imata primerjana slovarja obdelano tudi Gemeinde, za katero navaja Navratil 3 ustreznice: županija, občina, srenja. Da daje prednost novotvorjen-ki županija, je razvidno tudi pri občini, kjer navaja kazalki srenja, županija in pri srenji, kjer navaja kazalko županija. JPT ima samo iz hrvaščine oz. srbščine prevzeto občino in pridevnik občinski, katerega Navratil ne navaja, pač pa županijsk (v slovensko-nemškem delu) oz. županijski, županijin v nemško-slovenskem delu).
Različne ustreznice ima tudi župan: pri Navratilu Gemeinderichter s sou-streznico Bürgermeister, ki pa nima lastne iztočnice, v JPT pa Gemeinderichterja -verjetno zaradi nesistemskega prekrivanja s sodnikom (Richter) ni, čeprav se je sredi 19. stoletja uporabljal - ima pa župana občine (samo v taki zvezi) z nemško ustreznico Gemeindeältester, kije bila sicer zelo redka, medtem ko ima Bürgermeister ustreznici mestni župan, starešina.
Leta 1859 je M. Valjavec zapisal, daje Navratilovo mladinsko revijo Vedež (1848-1850) pokopala »nesrečna mešanica jezikov«. Navratil 1859 je ugovarjal, daje v Vedežu leta 1849 res objavil 8 kratkih spisov drugih avtorjev z nekaterimi ilirskimi oblikami, »ali že konec onega leta (1849) sem sam ob sebi zavergel to mešanico, ki mi je presedala od nekdaj, zato ker po moji pusti pameti ne bo iz te
Jakob Müller: Dvojezična pravna slovarja Ivana Navratila (1850)
moke nikdar (narodnega) kruha.« Vendar ga Ilešič 1909 spet razglaša za ilirca, toda prepričljivih (glasoslovnih in oblikoslovnih) dokazov ne navaja.
V obeh slovarčkih ima Navratil malo »ilirizmov«: otrov in otroven (kot sopomenki za strup oz. strupen), otrovati in otrovanje; pri Handgelöbniß navaja obljuba (obečanje), pri Ehegatte ima poleg zakonskega moža in zakonskega druga tudi zakonski druže; pri Verfälschung ima ponareja denarjev (penezov), za Zeuge navaja ustreznici priča, svedok, za Zeugengebühr pričnina, svedočnina. Razen tega uporablja še važen in zbog.
JPT od navedenih nima otrova itd., obečanja in predloga zbog, hrvatizem oz. srbizem svedok pa navaja še Babnik 1894.
Opazni Navratilovi novotvorbi sta skardeliti se in strumiti se, oboje za zusammenrotten, ki ima v JPT ustreznico skupiti se ob hrv. oz. srb. steči se - danes bi rekli zbrati se. V oblikoslovju sta dva navratilizma: Pridevnik (in prislov) -sk: djansk, hudodelsk,puntarsk, sodnijsk, tatinsk itd. V zvezi s samostalnikom m. sp. pa imajo vedno neokrajšano obliko: sodnijski jezik, zakonski mož, županijski odbor. Svojilni pridevnik -in: zatožbin spis za Anklageschrift, županijin v pomenu 'der Gemeinde gehörig, Gemeinde^', verjetno pa tudi pogoj in bedingt, verglichen in občin gemein, allgemein.
Samoglasniški r piše Navratil 1850 dosledno er: deržava, obertnija, vsmer-titi ipd., v JPT pa je zanimiva razlika: slovarski del pozna samo r: država, državni, obrtnija, usmrtenje itd., toda v uvodnem Pristavku, ki gaje podpisal M. Cigale, se piše samo er: hervaško, mervico, deržati se, izperva itd. Pri pravopisni redakciji JPT Cigale očitno ni uveljavil svojega nazora. Ali je pisanje samoglasniškega r z eno samo črko Miklošičevo?
Lapsusov ima Navratil malo. Iztočnica Akt mu pomeni tako spis (Schrift) kot dejanje (Handlung). Na prvi pogled gre za združitev homonimnih oblik, v resnici pa je napaka (tudi) formalna (morda pod vplivom slovenske rabe?): Sodobna nemščina je razlikovala der Act dejanje in die Acte oz. die Acten (mn.) spis(i). Heinsius 1840 ima Acten, Janežič 1850 Acten, JPT Acten, Cigale 1860 pa die Acte pismo, in die Acten spisi.
Pri Dokončku navaja Navratil fantomsko kazalko sklep, vendar ima pri Beschluß obe ustreznici: sklep in dokonček.
Nekajkrat se mu je zamešal tudi abecedni red: Aufruhr punt stoji pred Aufruf oklic, Aussprechen izgovoriti, izustiti stoji pred Ausschließen izločiti.
Navratilova dvojezična in obojesmerna »seznama«, prva objavljena slovenska pravna slovarja, sicer skromna po obsegu, vsebujeta več terminološko in leksi-kografsko zanimivih rešitev, v JPT pa nista bila upoštevana.
Navedenke
Babnik, J. 1894, Nemško-slovenska pravna terminologija, Na Dunaju. Cigale, M. 1860, Deutsch-slovenisches Wörterbuch, Erster Theil, Laibach. Heinsius, Th. 1840, Vollständiges Wörterbuch der Deutschen Sprache I.../, Erster Band, Wien.
Jakob Müller: Dvojezična pravna slovarja Ivana Navratila (1850)
Ilešič, F. 1909, Ilirec Ivan Navratil, Slovan 7 (1909), 271-272.
Janežič, A. 1850, Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezika, Nemško-slovenski del, U Celovcu.
Janežič, A. 1851, Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezika, Slovensko-nemški del, U Celovcu.
JPT 1853, Juridisch-politische Terminologie fiir die s lavischen Sprachen Oesterreichs. Deutsch-kroatische, serbische und slovenische Separat-Ausgabe, Wien.
Navratil, J. 1850, Kurze Sprachlehre mit einer möglichst vollständigen Rechtschreibung der slovenischen Sprache nebst einem praktischen Anhange f.../, Laibach.
Navratil, J. 1859, Zakaj je nehal Vedež, Glasnik slovenski 4 (1859), 151-152.