skoraj neuporabna, sa j ne daje točnih naslovov in povrhu vsega je še zelo 
nepregledna. Tudi so sicer objave v Slovanu in separatni odtisi danes že težko 
dosegljivi. 
Pri odk r i t j u celotnega seznama se j e pojavil problem, ali nadal jevat i 
Žigonovo objavo in jo končati po smernicah, začrtanih 1. 1916 — ali pa začeti 
na novo in sestaviti k a t u 1 o g Čopove knjižnice z bibliografsko točnimi 
naslovi in s smiselno sistematično klasifikacijo? Ker bi bila objava po prvem 
principu sicer na prvi pogled ugodnejša, a za raziskovalca m a n j uporabna, 
sem se odločil za drugi — zamudnejši način, ki pa bo imel to prednost, da bo 
zanesljiv, pregleden in da bo delo (po bibliografski in bibliotekarski plati) 
enkrat za vselej opravljeno. Da pa se ne bo zabrisala prvotna razvrstitev, bo 
imelo delo več registrov in konkordanc. 
Čopova knjižnica je danes znana v celoti. Da je nam vpogled v zakladnico 
duhov, iz kutere ni črpul zgolj Čop sum. iemveč tudi F rance Prešeren. 
Dušan Ludvik 
P. S. Zapuščinski akt ni bil zaključen, .šele kasneje sem našel manjka joča 
2 lista; ima torej 119 oštevilčenih listov. Podatki na njih so tile: Sodišče spre-
jema na znanje Čopov premoženjski izkaz in sporoča (30. IV.), da je zapuščin-
ski ak t zakl jučen. Sporoča to Prešernu in generalnemu uradu za takse, da so 
spregledali od kazni 6 fl samo 4 fl. da mora to re j Prešeren plučuti 2 fl kužni. 
S P E T N O V O P R E Š E R N O V O P O S V E T I L O 
V nepopolnem izvodu Krstu pri Suvici iz 1856 (na koncu mu m a n j k a t a 
dva lista), ki j e last dr. Stanka Aljančiča, se bere na drugi struni naslovnega 
lista tole lastnoročno Prešernovo posvetilo: 
Donum auctoris 
für -ben $>erm Dr. 
üßtUcc f. f. 9krtür umib 
Senior bet £>af uni» ©cridjte* 
flbtototai in SVroiir. 
Dr. P re fhé r in 
Sedanj i lastnik j e dobil izvod Krsta z zgornj im posvetilom v Mariboru 
1956. leta od vdove po višjem geometru Antonu Gvajcu . Fotograf i jo posvetila 
na jdeš v Narodni in univerzi tetni knj ižnici (Ms 874). 
Nekdan j i lastnik, dr . Jožef Piller, ki ga Prešeren imenu je c. kr. n o t a r j a 
in sen ior ja dvornih in sodnih odvetnikov na Kran j skem, se j e rodil ok. 1758 
menda v L jub l jan i . Za dok to r j a prava j a promoviral 4. septembra 1782 v Inns-
brucku, a stal lum advocandi j e dobil 7. j u l i j a 1785. Drugi podatki o njegovem 
ž iv l j en ju so p rece j pičli. Pomembno j e zlasti sporočilo, da j e igral pri prvi 
predstavi Linhar tove Zupanove Micke 28. decembra 1789; takra t je nastopila 
tudi n jegova poznejša žena Franč iška Garzarol i jeva . N a j b r ž je bil tudi član 
f rancoske f ramasonske lože, v sa j osuml jen j e bil zaradi tega. Od leta 1824 
do 1827 je pri njem prakticiral poznejši Prešernov predstojnik dr. Baumgarten. 
Odkar se j e Prešeren odločil za odvetniški poklic, t. j . od 1828 dal je , j e 
bil Pil ler res senior k r a n j s k i h odvetnikov, ker so drugi v tem poklicu, n. pr. 
Repeschitz, Lußner, Stermolle, dosegli advoka turo za nj im. Ob Prešernovem 
posvetilu mu j e bilo 78 let. Zaradi starosti pa ni vel ja l za posebnega odvet-
niku. Umrl j e 19. ok tobra 1836. 
K a j j e napotilo Prešerna , da j e Jožefu P i l l e r ju poklonil svoj Krst — 
o tem lahko samo ugibamo. Utegnil j e to storiti zaradi upoš tevanja P i l le r jeve 
p re rodne miselnosti, morda zaradi s tanovske povezanosti ali češčih osebnih 
stikov, n a j v e r j e t n e j e pa bo, da j e hotel počastiti, kakor j e sam poudari l v 
posvetilu, starosto k ran j sk ih odvetnikov. 
Za poda tke glej : Kidrič, Dobrovskv 200: isti, RDHV 111, 55, 56; isti, 
Slovan XII (1914). 12. 58; Radies LZ 1893. 86. M. Kupel