LETO 1 emona proizvodnja trgovina turizem engineering k informator glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana . Delavski svet je na 6. redni seji 13. januarja 1971 spre-j®l sklep o razpisu volitev članov delavskega sveta podje-j-R delavskih svetov organizacij združenega dela in orga-^acijskih enot. Volitve so bile določene za 24. februar 19'1 med 7. in 17. uro. Za volitve članov delavskega sveta podjetja je bilo 18 enot in glede na število zaposlenih je bilo treba zvolitj 76 članov, zasebni kmetijski proizvajalci — koope-rantl pa 1 člana. Volitve so potekale na 33 voliščih, skupna udeležba po ol|lnih enotah pa je bila naslednja: Molilna enota Volilcev glasovnic po Oddano Odstotek ■— imeniku veljavnih D Direkcija za ekonomske •n splošne zadeve, direk- oija za finančne zadeve . 258 231 91,08 2- Direkcija za zunanjo trgo- vino . . 213 176 87,32 2- Direkcija grosista . . . 720 542 78,33 4- Direkcija maloprodaje 1997 1637 84,23 5- Direkcija maloprodaje — Koper 153 123 80,39 6- Direkcija za investicije in engin 44 37 84,09 Direkcija za turizem — Globtour 62 50 80,64 8. Poljedelstvo, gozdarstvo, govedoreja 296 276 93,92 9- Prašičereja Ihan .... 115 105 94,78 iO. Kooperacija — kolektiv . 30 29 100,00 — kooperanti 970 522 55,07 11. Perutnina Zalog . . 249 208 85,94 12. Tovarna močnih krmil . 127 98 80,31 13' Mesna industrija Zalog . 470 354 80,00 14- Alpkomerc Tolmin . . . 316 299 95,25 15. Hotel Slon 269 238 90,33 16. Riviera Portorož ... 120 93 84,17 Slavija Maribor . . . 138 73 67,39 ®j_Dateške toplice .... 153 144 94,77 Skupno (brez kooperantov) . 5730 4713 84,97 IH s 1 | Kandidiralo je 107 članov kolektiva, izvolili smo jih 76 za delavski svet podjetja Izid volitev '^voljeni člani dsp v°lilna enota ■ Pirekcija za ekonom. j.n splošne zadeve, dlrekc. 2- Direkcija za zunanjo trgovino voli članov 3 3 3- Direkcija grosista 10 štev. kandid. 5 7 12 4' Direkcija maloprodaje 28 32 IZVOLJENI Ščeglovski Vlado Lavrič Marjan Blaha Miran Novak Jože Kurnik Viktor Veber Zvone Intihar Anton Pogačar Janez Kralj Stojan Mušič Anton Verstovšek Breda Kink Dušan Sevšek Davorin Fiirst Šarika Devič Dragan Vrbinc Janez Intihar Franc Bergant Ivan Planinšek Metka Noč Hedvika Rozman Doroteja Erker Janko Grčar Marija Jarc Matevž Krašovec Franc Pilih Dragica Škufca Vinko Kontrec Drago Sax Milan Miklavec Adalbert Liszka Robert Češnovar Andrej Smoljan Anton Jaklič Marija Krstenič Marjan Hercog Vida Kolar Stanka Pokoren Slavka Grubač Stanko Baner Branko Krevs Rudi Izda Vida Štrumbelj Lidija Olfacio Zdenka službeno mesto glasov prejeli dir. ERC 142 pomoč. dir. direkcije 156 dir. dev. obr. služ. 152 pom. direktorja direkcije 148 vodja izvoza 135 vodja poslov. 118 komercialist 484 gl. skladiščnik 476 vodja izm. sek. 3 467 vodja pred. Osijek 459 komercialist 459 dir. sekt. transporta 458 skladiščnik 456 potnik 437 predst. Novi Sad 428 vodja skladišča 418 kom. dir. DDT 1482 Market Vojkova 1446 SM Ljubljana 1437 prod. Bled 1424 prod. Fontana 1424 kontr. malopr. 1422 market Celovška 1420 Blagovna hiša 1414 market Gosposvetska 1406 Cigaletova 1406 SM Ljubljana 1402 Blag. hiša 1401 SM Ljubljana 1399 market Sežana 1398 dir. SM Osijek 1397 mesar sek. v Med. 1393 prod. Polje 1390 posl. Gogalova 1385 market Opatija 1382 market Hrastnik 1381 market Šaranovičeva 1380 knjig. fin. dir. 1380 prop. Osijek 1374 market Vojkova 1361 SM Maribor 1356 prod. Vižmarje 1355 Blag. hiša 1345 prod. Stritarjeva 1341 Volišče v Supermarketu je bilo lepo pripravljeno (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) VOLILNA ENOTA voli štev. članov kandid. IZVOLJENI službeno mesto prejeli glasov 5. Direkcija maloprod. — trg. obrat Koper 2 2 Funa Stanko Šorli Amalija dir. trg. ob. Koper market Koper 118 82 6. Dir. za enginer. 1 3 Letnik Franc strok, sodel. 22 7. Dir. za turizem 1 2 Bizjan Vojko tur. referent 32 8. Poljedelstvo, Černe Anton veterinar 152 gozd., govedoreja 4 10 Sluga Tadej vod. ser. ekipe 143 Žebovec Jože vod. DE Vodice 137 Baš Janez vod. DE Smlednik 132 9. Prašičereja Ihan 1 1 Pentek Jože pom. dir. obrata 80 10. Kooperacija Prijatelj Franc dir. obrata 29 kol. kooperanti 1 1 Vode Ferdinand kmet 522 11. Obrat Perutnina 3 6 Hergout Stojan pom. dir. 172 Munda Marjan dir. obrata 142 Veselko Štefan teh. za vi. e. p. 97 12. Tovarna močnih krmil 1 1 Gederer Janez vodja spl. odd. 13. Mesna industrija Cigale Ferdo teh. dir. obr. 328 Zalog 6 7 Tavželj Jože dir. obrata 320 Marolt Franc vam. ing. 295 Snoj Jože tehn. direktor 275 Cvetkovič Jože vod. komerc. 268 Goličnik Ivan tehnolog 248 14. Alpkomerc Likar Viktor vod. rač. sekt. 217 Tolmin 4 8 Mlekuž Ivo trg. potnik 197 Rutar Franc direktor 161 Harbič Mirko komerc. za preh. 134 15. Hotel Slon 3 4 Skrt Franc vodja GTS 213 Arhar Gizela analitik 198 Strajnar Anton vod. kuhinje 148 16. Central Riviera 1 1 Trnovec Mitja sekretar 93 17. Slavija Maribor 1 1 Vrbančič Ludvik dir. komerc. 73 18. ČT 2 2 Ogorelc Martin šef kopališča 138 černalič Vinko računovod. 129 Skupaj: 76 107 Kandidiralo je torej skupaj 107 članov kolektiva podjetja, izvoljenih je bilo 76, od tega 16 žensk, 60 moških. Poprečna starost izvoljenih članov je 39 let. Najmlajši član novega delavskega sveta ima 21 let, najstarejši 58 let. Po strokovni izobrazbi sta dva člana z doktoratom, 15 z visoko izobrazbo, 10 z višjo, 20 s srednjo, 2 z nižjo strokovno izobrazbo, 8 je visokokvalificiranih, 19 kvalificiranih. V delavske svete organizacij združenega dela je bilo skupno izvoljenih 282 članov od predlaganih 378. Delavski sveti glede na število zaposlenih štejejo od 11 do 25 članov. Sveti organizacijskih enot štejejo od 5 do 9 članov — skupno je bilo izvoljenih 127 članov od 184 predlaganih v 5 organizacijah združenega dela. V obratu kooperacija so izvolili svet kooperantov z 31 člani, od katerih jih je 24 iz vrst kooperantov, 7 pa je članov kolektiva te delovne skupnosti. Za proizvodne okoliše so izvolili 11 članske odbore kooperantov, v katerih so zastopani po 8 članov kooperantov in po 3 člani skupnosti tega obrata. V vse organe podjetja je bilo izvoljenih skupno 538 članov od 734 predlaganih. Preventivni oddih delavcev Na osnovi obširne analize dosedanjih rezultatov preventivne rekreacije članov sindikata se je predsedstvo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane odločilo, da bo tudi letos nadaljevalo s to akcijo. Akcija je omogočila preventivno dopustovanje mnogim zdravstveno, predvsem pa socialno šibkim članom sindikata. Osnovne organizacije morajo pri regresiranju oddiha upoštevati naslednje: — dodatek na člana njegove družine izpod 750 din mesečno; — zdravstveno stanje in pogoji dela (fizični in psihični napor na delovnem mestu) delavca — člana sindikata; — vsi ostali kriteriji, ki dopolnjujejo socialno in zdravstveno stanje koristnika. Članom sindikata dajemo na izbiro tele objekte: — hotel Bor na Rabu in pension Alpe-Adria v Poreču od 15. aprila do 1. julija in od 1. do 30. septembra; — pension Alpe-Adria v Savudriji od 1. maja do 30. junija; — pension Alpe-Adria v Vodicah od 1. do 30. junija in od 1. do 15. septembra; — pension Pri Mlinu v Kranjski gori, pension Gorenjka v Planici in hotel Alpe-Adria v Radovljici od 15. aprila do 15. decembra, 30. junija in od 1. septembra do 15. decembra; — pension Alpe-Adria Soča v Trenti in planinski dom Alpe-Adria na Kureščku od 15. aprila do 31. oktobra; — svetovno znane toplice Marianske Vlazny na Čehoslo-vaškem od 11. junija do 25. junija in od 22. junija do 4. julija. Prevoz je z vlakom, cena bivanja v toplicah, dvodnevnega izleta v Prago in prevoza je 1.540 din. Izmene so, razen za Marianske Vlazny, deset dni in sicer vsakega 1., 11. in 21. v mesecu. Za vse prijavljence bo organiziran prevoz v vse kraje in vrnitev v Ljubljano. 1« LET MARKETA V Market v Cigaletovi je bil med prvimi samopostrežnimi trgovinami v Ljubljani. Prvi kupci so se oglasili 6. marca 1961. Poslovodkinja tov. Dragica Pilihova se spominja tistih dni: »Bili smo začetniki nove tehnike prodaje, a navdušeni začetniki, polni volje in veselja do dela. Uporno smo premagovali številne težave. Prešli smo od 12, 10 in 8 urnega dela na 7 urni delovni dan, k boljšim rezultatom je pripomoglo naročanje blaga po ceniku, uvedba IBM sistema izpopolnjena organizacija dela. Le nekaj članov sedanjega kolektiva se še spominja začetniških korakov.« Potrditev teh besed lahko vidimo v številkah. Leta 1961 je bil promet 500 milijonov in je do leta 1969 narasel na 2,6 milijarde starih dinarjev in lani bi dosegli 3 milijarde, če ne bi imeli za sosedo Metalko, ki je zaradi gradbenih del zaprla dohod do trgovine. Promet se je torej v 10 letih 5 krat povečal. Z menjavo tuje valute so v marketu začeli leta 1965, ko je bilo menjav za 10,5 milijonov starih dinarjev, leta 1969 se je ta številka dvignila na 132, 1970. leta pa je padla na 77 milijonov. To pomeni, da so res zelo odvisni od tujcev v času sezone, saj so med trgovino in hkrati prav sredi mesta lahko dobili parkirni prostor, v marketu pa bogat izbor blaga, prilagojen njihovim potrebam in željam. Torej ni čudno, če je bil avgust po prometu drugi najboljši mesec v letu. »Začeli smo z 80 % nekvalificirane delovne sile, ker je pač takrat prevladovalo mišljenje, da za samopostrežno trgovino popolnoma zadostujejo nekvalificirani delavci,« je poudarila tovarišica Pilihova. »To je seveda zmotno in trudimo se na vso moč ta odstotek zmanjšati na minimum. Tudi efekt dela je temu primerno vedno večji. Sorazmerno z uspehi pa ne rastejo osebni dohodki in ljudi je že težko zadržati.« Na zboru delovnih ljudi je bil denar važen problem. V prehrambeni stroki izbira najrazličnejšega blaga zahteva dosti znanja, pozornost pri rokih trajanja blaga, hitro pokvarljivo blago, dnevne nabave, razne inšpekcije, in ne nazadnje, prepuščenost poštenim in nepoštenim kupcem, vse to zahteva veliko moralno in materialno odgovornost. Neupravičena je tudi razlika v OD zaposlenih v Supermarketih po prometu na zaposlenega in na m2, saj so razlike le pri specializiranih oddelkih (foto, kozmetika, elektro). Letno poprečno postrežejo v marketu v Cigaletovi 2,5 milijona strank. To število pa se ne veča, vendar razlog ni le zaprt glavni vhod zaradi Metalke, hudo konkurenco pomeni modernizirana Nama, Centromerkur. V marketu se zavedajo, da le s popolnim izborom kvalitetnega blaga ob-drže stalne kupce in privabijo nove. Zato 2 X tedensko 6 uslužbencev, ki se največ kre-tajo po trgovini, pripravi seznam artiklov, po katerih so stranke povpraševale, a jih ni bilo na zalogi. »Na žalost je bilo zadnje 3 mesece največ teh artiklov iz našega skladišča,« ugotavlja poslovodkinja Pilihova. Nujno bo torej treba izboljšati povezavo med nabavno službo in trgovino. Inventurno stanje za lansko leto je zadovoljivo, razlike so v mejah dovoljenih procentov. Pozna se, da je kolektiv zadnji čas več ali manj stalen, posamezniki se zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti. V marketu v Cigaletovi namreč velja 10 zapovedi poslovanja in se jih vsi držijo: 1. pravilen prevzem 2. pravilno numerirano blago 3. pravilno blokiranje na blagajnah 4. pravilno oddajanje embalaže 5. pravilno kavciranje embalaže 6. paziti na nepoštene kupce 7. biti sam pošten 8. čim manj raztresenega blaga 9. štednja pri potrošnem materialu 10. budnost pri trajanju blaga- Kolektivu marketa v Cigaletovi in tovarišici poslovodkinji čestitamo za uspešno delo in jim tudi za naprej želimo čim boljših rezultatov in čim manj težav. Trgovina je lepo urejena in dobro založena EKSKURZIJA V STOCKHOLM Skupina naših ljudi, ki je pripravljala organizacijo in funkcioniranje regalnega skladišča, je obiskala organizacijo KF — Kooperativa forbundet — na Švedskem. Skupina naših ljudi, ki je Pripravljala organizacijo in funkcioniranje regalnega skladišča, je obiskala organizacijo KF — Kooperativa forbundet ~~ na Švedskem. Skupina je štela 13 članov, sprejel nas je Predstavnik KF in predstavnik naše firme Globmarket na švedskem z že pripravljenim Programom obiska njihovih organizacij. KF je zadružna organizacija, ki razen proizvodnje oskrbuje več kot 30 % švedskega tržišča s prehrambenim in ne-Prehrambenim blagom. KF irna v svojem sklopu več različnih organizacij, in sicer okoli 2600 raznih trgovin z živilskim in neživilskim blagom, organiziranih v naslednjih organizacijah: Konsum — 2100 marketov in 167 supermarketov Domus — Forum — OBS — Interier — 150 blagovnic, 5 »discount« trgovin (trgovine s popustom) in 2 trgovini s Pohištvom. Razen prodajnih kapacitet ima KF tudi večje število last- nih pekarij, tovarn mesnih izdelkov in drugega prehrambenega blaga. Da lahko nemoteno oskrbujejo svojo mrežo na področju celotne ( Švedske, imajo okoli 20 regionalnih grosističnih skladišč, eno grosistično skladišče za sadje in zelenjavo in eno delikatesno skladišče, poleg tega pa še 6 nacionalnih grosističnih skladišč za prehrambeno in ne-prehrambeno blago. Po podatkih iz leta 1969 je v to zadružno organizacijo vključenih približno 1,600.000 zadružnikov — gospodinjstev, kar pomeni ogromno število glede na 8 milijonov prebivalcev Švedske. Poleg trgovskega blaga ima KF posebno organizacijo s samopostrežnimi bencinskimi črpalkami in servisi, ki nosijo naziv O. K. Imajo lastno zavarovalnico, posebno organizacijo za izgradnjo stanovanj in poslovnih objektov ter številne sestrske organizacije, kot so na primer Hugin (registrske blagajne), Gustavsberg (centralne kurjave in porcelan) in še vrsta drugih organizacij. Organizacija KF je ta- ko praktično vključena na vseh področjih potrošnje švedskega prebivalca. Naša skupina si je prvi dan obiska ogledala področno re-galno skladišče v Vasterasu, ki oskrbuje na področju z ra-diusom 150 kilometrov več kot 250 trgovin Konsuma in Domusa. Celotni sistem poslovanja poteka s pomočjo elektronskega računskega centra sistema IBM, preko katerega se izvaja naročanje in prodajo blaga. To skladišče je veliko približno 180 X80 metrov, opremljeno z regali in s potrebno skladiščno mehanizacijo, na razpolago imajo kakih 45 raznih pripomočkov od ročnih in električnih viličarjev. Obračanje tega blaga v skladišču je izredno veliko, saj je bil v letu 1970 dosežen koeficient obračanja špecerije 35-krat letno, zelenjave 43-krat letno, obračanje blaga v celotnem skladišču pa 23-krat letno. V tem skladišču dela samo 130 delavcev in uslužbencev, upoštevajoč tudi nabavo blaga, elektronski center in kamionski park. Stroški tega skladišča so v letu 1970 z vlaganjem v investicije, prevozi in ostalimi stroški vred znašali 4,03 % od maloprodajnih cen. Če primerjamo ta skladišča z našim regalnim skladiščem, lahko ugotovimo, da so naša bolj sistemsko urejena, prednost švedskih pa je, da razpolagajo z večjimi skladiščnimi površinami. Vse poslovanje v skladišču je pa-letizirano, tako da je manipulacija lahka in enostavna, še posebno pri odpremi blaga in dostavi v trgovine, kjer se blago izključno prevaža s kontejnerji. Zanimivo je, da ves utovor in raztovor blaga opravi sam šofer brez kakršnekoli pomoči skladišča ali trgovine. Drugi dan obiska smo se seznanili z njihovim sistemom organizacije in načinom poslovanja v centrali KF, naši predstavniki ERC pa so si ogledali njihov računski center, ki ga sestavlja 6 sistemov IBM, s katerim obdelujejo več področnih skladišč in trgovin Stockholma. V popoldanskem času smo obiskali nekaj trgovinskih centrov v satelitskih mestih Stockholma in si ogledali tudi njihov shoping center OBS, kjer se vse blago prodaja s popustom. V teh OBS trgovinah je popust pri prehrambenem blagu med 5 in 10 %, pri nepre-hrambenem blagu pa med 10 in 30 %. Frekvenca tega centra je izredno velika in blago se ne prodaja na lepo opremljenih prodajnih gondolah, temveč skoraj direktno s kontejnerjev, ki v drugih trgovinah služijo samo za prevoz blaga. Da bomo imeli boljšo predstavo, bom navedel le nekaj podatkov: leta 1970 je ta OBS trgovina na 15.000 km2 z 800 parkirnimi prostori napravila preko 35 milijard din prometa. Sistem nabave v KF organizacijah je centraliziran, politika prodajnih cen je enotna in je določena po področjih. Odpoklici blaga pri lastni proizvodnji ali tujih dobaviteljih se opravlja samo preko področnih skladišč. Trgovine nimajo pravice direktnih nabav, razen za izjemne vrste blaga po predhodnem soglasju. Odpoklici blaga se opravljajo s pomočjo elektronskih računalnikov na podlagi nabavnega kataloga, ki ga izdaja centrala v Stockholmu. Konkreten izbor iz tega kataloga pa odreja poseben odbor predstavnikov nacionalnih in regionalnih skladišč ter predstavniki trgovin. Udeleženci naše ekskurzije so lahko videli mnogo posebnosti v načinu njihovega poslovanja, ugotovili so, da v sistemu nemotene oskrbe trgovin velja sistem izredne di- scipline na vseh nivojih manipulacije z blagom. Prepričali so se, da je dobra organizacija in disciplina osnovni pogoj, da pri več tisoč artiklih prehrambenega in nepre-hrambenega blaga lahko dosežejo izdobavo v višini 97,5 odstotka. Prepričan sem, da bodo člani naše grupe vsa pozitivna spoznanja lahko čim prej prenesli tudi v naše poslovanje, tako bo smoter vzgoje naših kadrov v največji meri dosežen. Ljubo Filipan Predolgo spanje poneumlja človeka Skupina izvedencev ene od bostonskih klinik je raziskala spalne navade okoli 10.000 ljudi. Vodja te raziskovalne skupine je povedal: Človek, ki preveč spi, je kratko malo omamljen. Zjutraj potrebuje precej več časa, da prične delati, kot drugi. Seveda to zmanjšuje uspeh pri delu. Tisti, ki jim zadostuje šest ur spanja, so navadno de-lavnejši, sposobnejši in bolj ambiciozni. Večina uspešnih poslovnih ljudi spi zelo malo. Ljudje, ki iz navade preležijo v postelji devet ur na dan ali več, se nagibajo k pasivnosti in depresijam. Ne ravno vzpodbudni izsledki za zaspance, kajne! OBVESTILO OBVESTILO o pogojih letošnjega letovanja v POČITNIŠKEM DOMU v CRIKVENICI in v planinski koči »KOROŠICA« na VELIKI PLANINI oz. v VIKRČAH. Počitniški dom v Crikvenici je odprt od 1. junija do 30. septembra. Cena penziona v pred- in po- sezoni, ki je od 1. junija do 30. junija in od 1. septembra do 30. septembra je: za člane kolektiva, zakonske tovariše in nepreskrbljene otro- ke od 10 let dalje 23 din za otroke od 1 do 3 let 13 din za otroke od 3 do 10 let 18 din za vajence 18 din j*. T, -»-.f • $5.;.**.V. za tuje goste — poslovne tovariše 33 din Glavna sezona od 1. julija do 31. avgusta: za člane kolektiva, zakonske tovariše in nepreskrbljene otro- ke od 10 let dalje 35 din za otroke od 1 do 3 let 20 din za otroke od 3 do 10 let 25 din za vajence 35 din za tuje goste — poslovne tovariše 45 din Letni dopust od 10 do 15 dni nepretrgoma v Crikvenici lahko koristijo vsi člani kolektiva in njihovi svojci, ki živijo v družinski skupnosti. Vsakega 1., 11., 21. v mesecu je začetek letovanja za vse one koristnike, ki nameravajo ne- pretrgoma letovati 10 dni; vsakega 1. in 16. v mesecu za člane, ki nameravajo letovati 15 dni. Prijavljene! morajo prijavi priložiti akontacijo 50 din. Položena akontacija zapade v primeru, da prijavljeni odstopi od planiranega letovanja. Akontacija se plača v enkratnem znesku, če tudi letuje skupno več oseb. Prijave za letovanje zberejo tajništva direkcij oz. poslovnih enot za vse zaposlene v direkciji oz. enoti ter jih skupno s poimenskim seznamom (navesti je tudi imena družinskih članov ter starost otrok) in pobrano akontacijo dostavijo službi za družbeni standard podjetja, Miklošičeva cesta 4, soba št. 6. priti. Vplačilo vnaprej 10- oz. 15-dnevnega letovanja je za osebe zaposlene v Ljubljani treba vplačati ob prevzemu nakaznice v pisarni službe družbenega standarda, ostali pa vplačajo penzion upravnici doma v Crikvenici ob nastopu dopusta. Kolikor koristnik doma na razporejeni termin iz kateregakoli vzroka ne bi zasedel rezervirane sobe, svoje prijave pa ne bi pravočasno preklical, mora obvezno plačati rezervirana ležišča za ves čas, ko ostanejo prosta. Apeliramo na vse odgovorne v direkcijah oz. poslovnih enotah in obratih, da razporede dopuste tako, da bo dom lahko izkoriščen ves čas obratovanja, tj. tudi za junij in september, ker si sicer pridržujemo pravico razporeditve na drug termin, kolikor bodo prijave presegale zmogljivost kapacitete doma. Člani se nadalje lahko poslužujejo planinske koče »Korošica« na Veliki planini, ki je dostopna in odprta vse leto. Koča ima pet ležišč, kuhinjo in ves pribor. Uporabniki morajo sami skrbeti za hrano in čistočo v koči ter morajo upoštevati hišni red, ki je nameščen na vidnem mestu v koči sami. ^ Sindikalno prvenstvo v S veleslalomu je bilo v Kranj-^ ski gori 6. marca 1971. ^ Udeležilo se ga je tudi na-s še podjetje s 14 svojimi Isto velja tudi za hišico v Vikrčah. Posteljnino, t.j. rjuhe in prevleke za blazine, mora oskrb-beti uporabnik sam. Odškodnina za enodnevno bivanje — uporabo koče na Veliki planini ali v Vikrčah je ne glede na številčno zasedbo: a) za člane kolektiva in njihove svojce, dnevno 15 din, b) za tuje goste, dnevno 25 din. Vse direkcije, obrati oz. poslovne enote morajo skupne sezname predložiti službi za družbeni standard podjetja Ljubljana, Miklošičeva c. 4, soba št. 6. najkasneje do 30. aprila t. I. predstavniki, ki so v skup- s ni razvrstitvi zasedli 4. me- ^ sto, ženska ekipa pa je bi- < la celo prva. s Direktor Alpkomerca, tovariš Rutar, je spregovoril navzočim nekaj besed SMUČARKE PRVE I Nova trgovina Alpkomerca v Tolminu Bila je mrzla in vetrovna sobota 6. marca, vendar se je pred novo blagovnico Alpkomerca v Tolminu zbralo precej ljudi. Otvoritev objekta pomeni za Tolmin pač pomembno svečanost, izboljšana bo preskrba prebivalstva in izgled središča mesta bo zagotovo lepši. Direktor trgovskega podjetja Alpkomerc tovariš Rutar je pozdravil vse navzoče, med njimi predstavnike občinske skupščine, izvajalcev in goričke banke ter nekaterih podjetij. V nagovoru je poudaril, da so gradnjo od začetka spremljale težave, najprej z lokacijo, nato z izvajalci in dobavitelji opreme, ker se ni- so držali dogovorjenih rokov in je blagovnica odprta dobra dva meseca kasneje, kot so predvidevali. Toda konec dober — vse dobro. Tolmin in Tolminci so dobili lepo novo trgovino, kjer bo izbira blaga čim boljša. Tovariš direktor Rutar je nato dejal, da podjetje ne bo ostalo le pri tem, ampak bodo v letošnjem letu popestrili izbiro blaga v novih trgovinah. Predsednik tolminske skupščine je nato odprl vrata blagovnice in povabil goste na ogled. Trgovina je lepo urejena in dobro založena, kupci bodo brez dvoma lahko zadovoljni. Letno poprečno postrežejo v marketu v Cigaletovi 2,5 milijona strank Grune VVoche — Zeleni teden — je tradicionalni berlinski sejem kmetijske proizvodnje in živilske industrije, ki vsako leto sredi zime nudi možnosti številnim proizvajal-pem pokazati najboljše iz proizvodnje preteklega leta. Omembe vredna je razstava svetja, ki po kvaliteti, ne pa po obsegu, mirno tekmuje z znano prireditvijo v Erfurtu (DDR). Fantastični cvetovi orhidej privlačijo trume obiskovalcev, ki se tu lahko oskr-pijo s kvalitetnim semenjem In gomolji vseh vrst ter praktičnim vrtnarskim orodjem. Tu s® na stalnih kratkih predavanjih seznanijo z obdelavo zem-'Je in zatiranjem vseh vrst rastlinskih škodljivcev. Poseben poudarek je dan »vodi v kmetijstvu«. Racionalna uporaba vode za dvig pro-'zvodnja, kakor zaščita kmetijskih površin pred vodno stihi-°' sta_ bistveni element celotno zaščite narave. Obsoja se ..e.zobzirno komercialno izkoriščanje površin, ki vodi do uničenja celotnih področij, ropagira pa se koristnost gi-nanja vrtičkarjev, ki že na skromnih površinah 20X30 m ustvarjajo maksimalne možno-n u^a zdravo rekreacijo. Ta Problem je zlasti akuten v uerhnu, kjer so prebivalci usnjeni na ozek prostor, od-rZani od zelene okolice, prisiljeni še preostale površine acionalno izkoristiti prav v smeri ustvarjanja zdravega okolja. V posebnem informacij-.. m paviljonu se predstavnici Evropske gospodarske skupnosti (EWG) trudijo obiskovalce prepričati o nujnosti storme v kmetijstvu dežel skupnosti. Mansholtov plan je zato osnovna tema razprav, ki 80 organizirane v tem okviru. Tuji razstavljale! nastopajo v glavnem okviru skupinskih acionalnih razstav. Vsi, ki na rem področju nekaj pomenijo, P mg razstave blaga spretno Ponujajo svoje turistične zanimivosti In kulinarične specia- KAJ NUDIJO POSAMEZNI RAZSTAVLJALCI? redno zastopan na v_lrn'(1 PO vojni, se trudi po-7n“8tl izvoz svojih citrusov, godnjega krompirja, paradiž-l"ka in zelenjave. Težišče nji- vinu in oTvalf"93 Pa ^ Po^entina nastopa tretjič. svožog3 ovčjega mesa p, ®ai° najti kupca tudi za in konzerve, vino, sadje ln sadne konzerve. ,2ei 9'ja se predstavlja kot 2iv en° srce Evrope«. Inten-Prph° Vrfnarstvo in sposobna Polt/8, ena industrija nudita tet I s'a®dičarskih speciali-Želn 6 l?e<* in jabolčni sok. Vaiai ^ašan vpliv na kupce iz-izvri, za svoje tradicionalne rvii,zne artikle chikoree in na-miZrio grozdje. geslopf3 i.e razstavila pod risoh i "Danemark kulma-nimi^ foatavraciji s števil-Veča^p,ecialitetami skuša po-Zijp.li. krog potrošnikov. Ra-dukti •’ ^a stoje mlečni pro-Virin„ ln r'bie specialitete na nem mestu. iri J^fdor — Banane, sveže Paio | evilnih produktih, izsto-9a. k 2 Puoudbe ostalega bla-ZerVp Va' ribje in sadne kon-hitih n kakav, poleg zname-^tudbcj Uk0V’ vključujejo t njavrnancUa — Vino in sir, zele-* e konzerve, pecivo in fcpiJ^čeredatS na saac>e' Francoska kuhinja hj (jpPiem razstavnem prosto-ianik^atatrira kvaliteto ponu- Proizvodov. |f ^ap^duras — »Chiguita* ba-kiep|X®? v Berlinu in Zahodni V 2p 'Ji sinonim za Honduras. hjega^enju »Chiguita« je tudi Posebne razstave na berlinskem sejmu Indija predstavlja svojo konzervno industrijo. Izstopajo predvsem začimbe. Nemškega kupca skušajo pridobiti za manj znano sadje, kot so mango, guava, papaya v svežem stanju ali kot sokovi. Razni praženi oreščki ter rakci v konzervah dopolnjujejo ponudbo. Iran — Poleg kaviarja, vodke, vina in sušenega sadja, raznih orehov, niso pozabili na tradicionalne izdelke umetne obrti in na tepihe. Izrael — Kako Izraelci razumejo »marketing«, so pokazali na tej razstavi, kjer tradicionalnim imenom »jaffa« in »Assis« poskušajo s finim posluhom za kupca dodati še ime »Carmel«, pod katerim nudijo neznan, na vitaminih bogat sadež. Italija — Vino in zopet vino vseh vrst in embalaž, poleg citrusov in zelenjave, zaključuje italijansko ponudbo. Luxemburg — Moselska vina in mlečni produkti poleg intenzivne propagande za turistične zanimivosti prevladujejo v ponudbi. Malta — Poleg zgodnjega krompirja, ki je že več let na ekspertni listi Malte, iščejo kupce za čebulo, zgodnjo zelenjavo in cvetje. Maroko — Citrusi in sardine so že sedaj močno zastopani na nemškem trgu, zato leži težišče propagande na krompirju, Paradižniku, zelenjavi vseh vrst, sadju in sadnih sokovih ter konzervah, kar dokazuje, da se Maroko razvi- ja v močnega izvoznika kmetijskih proizvodov. Nizozemski razstavni prostor vzbuja vtis, da so Holandci »gospodarji položaja« na nemškem trgu. Nudijo vse, kar lahko zadovolji razvajenega nemškega kupca. ZDA razstavljajo v znamenju koruze in mesa. Razstavni Izlet v Koper Portorož m Hladna in vetrovna sobota je bila 6. marca. V Kersnikovi ulici sta stala dva avtobusa, 59 veselih obrazov je čakalo na odhod proti Kopru. Nekaj po 7. uri smo se odpeljali. Okrog 11. ure smo prispeli v Luko Koper, kjer smo si ogledali skladiščne prostore. Predvsem nas je zanimalo skladišče za južno sadje. Kot prijazen domačin nas je ing. Godec strokovno seznanil s tehnološkim postopkom in skladiščenjem ter tudi z razvojem ter rastjo Luke. Na kosilo smo se odpeljali v Portorož, kjer so nas v hotelu Riviera izredno prisrčno w w PITANJE PIŠČANCEV V KOOPERACIJI OBRAT KOOPERACIJA ima organizirano pitanje piščancev pri zasebnih rejcih po posebnih pogodbah. Skrbi za preskrbo kooperantov s krmili, skupaj z njimi načrtuje razširitev pitaiišč z upoštevanjem kar največje gospodarnosti. Prizadeva si pridobiti vse več kooperantov, ki morajo imeti za to primeren prostor in druge pogoje. Pitanje je organizirano v ne preveč oddaljenih krajih na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in Posavju, kar zagotavlja sorazmerno nizke transportne stroške. Število spitanih piščancev v kooperaciji raste iz leta v leto. V letu 1969 jih je bilo 370.000, lani pa je 26 kooperantov že spitalo 500.000, medtem ko letos predvidevamo, da bo spitano 800.000 pi- ščancev, kar predstavlja preko 1 milijon kg mesa. Pri pitanju piščancev že sedmo leto tesno sodelujeta z obratom Kooperacija tudi obrat Perutnina in Tovarna močnih krmil. V medsebojnem sodelovanju so si navedeni obrati porazdelili izvajanje določenih strokovnih in operativnih nalog. S tem je dosežena racionalna delitev dela, kar se ugodno odraža v doseženih proizvodnih in finančnih rezultatih podjetja kot celote. Naj ob koncu pripomnimo še to, da bi se zreja piščancev v kooperaciji hitreje širila in zavzela večji obseg, če bi bili našim kooperantom dostopni investicijski krediti za razširitev in modernizacijo pitaiišč. Zato pričakujemo, da bo z ustanovitvijo hranilno-kreditne službe v podjetju tudi to vprašanje zadovoljivo rešeno. dočakali, res se nismo nadejali tako prijaznega sprejema. Po kosilu so prišli na račun kopalci. V hotelu Palače smo se v bazenu pošteno natelo-vadili in se kar nekoliko utrujeni vrnili v Riviero, kjer so nam pripravili večerjo, po večerji pa smo se zadržali na družabnem večeru. Dobre volje ni manjkalo, pesem se je kaj hitro oglasila, pomenki so postali živahni. Tako prijetnega razpoloženja seveda nihče ni bil pripravljen zapustiti, zato smo zabavo nadaljevali v baru še pozno v noč. Nismo se več ločili na Prehranovce in Agrokombinatovce, vsi smo bili člani kolektiva Emona. Vsaj malo smo se spoznali med seboj, tako je bil namen izleta dosežen. V nedeljo so se nekateri še enkrat okopali v bazenu v Pa-lacu, po kosilu pa smo se že odpravili proti Ljubljani. Gotovo vsem nikoli ni mogoče ustreči, tako je bilo ob povratku nekaj navdušenih, da ne bodo zamudili mesteca Pey-ton na televiziji, nekaj pa bi jih z veseljem podaljšalo prijeten dan še do večera. Direktorici hotela Riviera tovarišici Joži Senica se prav iskreno zahvaljujemo za prijazno pozornost, najlepša hvala tudi osebju hotela Riviera, ki je po svojih najboljših močeh poskrbelo za prijetno počutje. Ni dvoma, izlet je zelo uspel. Vseh 59 udeležencev se je zadovoljnih vrnilo v Ljubljano in želimo si še kakšnega takšnega srečanja. Va- bimo tudi tiste, ki se tokrat niso odločili za pot. Izlet je organizirala sindikalna organizacija direkcije za splošne in ekonomske zadeve in finančne direkcije. Ves denar za izlet je dala sindikalna organizacija centralnega obrata bivšega Agrokombinata Emona. Izleta so se udeležili tudi člani kolektiva Vile Bled. Obvestilo Naše podjetje je sklenilo s Kliničnimi bolnicami — Stomatološka klinika, Ljubljana, Zaloška 2, pogodbo o opravljanju zobozdravstvenih del. Stomatološka klinika bo opravljala zobozdravstvena dela od 15. 3. 1971 do 13. 3. 1972 za približno 400 pacientov, članov delovne skupnosti podjetja Emona. Delo bo prekinjeno v poletnih mesecih juliju in avgustu. Ordinacija bo na voljo vsak delovni ponedeljek od 14. do 19. ure, zobozdravstvena dela bo opravljal zdravnik specialist dr. Collanti Janez. Prva ordinacija prične 19. marca 1971. ČEMU SE SMEJEJO AMERIČANI Novinar, ki je imel v ženski reviji rubriko »Vprašanja čitateljic«, je dobil lepega dne tole pismo: »Stara sem 19 let. Pred kratkim sem se nekega večera vrnila domov šele ob 2. uri zjutraj. Moja mati mi je to ostro očitala. Ali sem naredila napako?« Odgovor: »Poskušajte se spomniti.« Staro dekle iz Philadelphije je sredi noči telefoniralo policiji: »Hitro pridite! V mojem stanovanju sta dva moška. Hotela bi, da enega vržete ven!« Lovec prihaja v taborišče na Daljnem zahodu, kjer najde pomorjene vse ljudi razen enega, ta pa ima v prsih zabodeno puščico! »Kdaj se je zgodilo?« hlastne lovec. »Pred dvema tednoma,« odgovori oni mož. »In vi še živite?« vzklikne prišlec. »Ali vas puščica, zabodena v prsih nič ne ovira?« Tedaj človek odklonilno zmaje z glavo in reče: »Samo kadar se smejem.« Ali je res, da žive oženjeni dalj kot samski? Ne, samo življenje se jim zdi daljše ... Da me morda ne vlečeš za nos? prostor v obliki farmskega dvorišča nudi prijetno vzdušje za uživanje na žaru pečenih »steaks«. Vse, kar o koruzi zanima laika in strokovnjaka, je nazorno podano v njihovem paviljonu. Namerno podajam kratek prerez skozi razstavni prostor, čeprav nisem izčrpal vseh razstavljalcev, da bi laže ustvaril vtis, kje stoji Jugoslavija s svojo ponudbo. Zastopata nas »Jugokonzerva« in »Vočar«. Paviljon je majhen, zato je tudi prikaz skromen. V nasprotju z ostalimi skupinskimi razstavami naš paviljon nima nobenega nacionalnega karakterja in je preveč konvencionalen. Ne morem se znebiti vtisa, da poleg slivovke in čevapčičev, ki so v svetu dovolj znani, ne znamo ponuditi drugih kvalitetnih proizvodov naše kmetijske in prehrambene proizvodnje. V pogledu »marketinga« bi se lahko zgledovali pri mnogih šibkejših predstavnikih. Seveda pa je treba za osvojitev tako zahtevnega tržišča mnogo naporov in vztrajnosti. Nuditi je le tisto, kar vzdrži konkurenco v pogledu kvalitete in embalaže. Prepričan sem, da v tem pogledu jugoslovanski proizvajalci niso izčrpali svojih možnosti. Morda bi kazalo razmisliti, v koliko je naše podjetje sposobno dopolniti ponudbo na prihodnjem sejmu? Bedene Stane, dipl. ing. (J)t&Gap£iL6ka Gabilo Danes, draga tovar'šija, pohitimo vsi v Ihan, tam velika bo slovesnost, velik dan bo praznovan! Zdaj so naši kolesarji končno prišli na račun, kolesarnica že čaka, vsem bo zdaj zavezan kljun. Sosed Peter bo na škodi. Zal, a kar je res, je res, smo odžrli mu zaslužek od prislonjenih koles. Proč so zdaj težave bridke, več ne bodo mokre ritke. To pa je uspeh in pol za naš nežni ženski spol. Pokale bodo petarde in žarel bo ognjemet, kolesarnico vso novo danes hočemo odpreti Lepotička v mini krilu pa bo na podani znak, ko bo vse na višku slave, svilnati prestrigla trak. Po obredu tem slovesnem v menzi bo svečan obed. Tam se jedlo bo in pilo ter ljubilo se vsevprek. Točno ob polnočni uri ves ta cirkus bo končan, da bo še lepo zaključen prvega aprila dan. Naj mi kdo res ne zameri, da sem zgodbo to zapel. Naaprilil sem le njega, tega, ki mi je verjel. France Vezenšek Novoizvoljeni delavski svet se je prvič sestal 18. marca 1971. Sejo je otvoril tov. dr. Novak kot najstarejši član novega delavskega sveta. Delavski svet je potrdil izid volitev in ugotovil, da so potekale pravilno ter v smislu tozadevnih predpisov, in dal razrešnico volilni komisiji. Na podlagi predloženih potrdil volilne komisije se mandati članov DS potrdijo. Dr. Novak Jože je nato predlagal za novega predsednika delavskega sveta tovariša Mirana Blaho, direktorja sektorja deviznih sredstev, za namestnika pa tov. Mundo ing. Marjana. Po razpravi in skladno s statutom podjetja so bili izvoljeni naslednji kolektivni izvršilni organi DSP: 1. Odbor za gospodarske zadeve 2. Odbor za kadrovske zadeve in organizacijo dela 3. Odbor za varstvo pri delu, družbeni standard in socialna vprašanja 4. Odbor za reklamo in propagando 5. Odbor za informiranje 6. Odbor za varstvo delovnih dolžnosti 7. Odbor za narodno obrambo in civilno zaščito 8. Notranja arbitraža 9. Poslovni odbor hranilno-kreditne službe 10. Odbor za kreditiranje zasebnega gostinstva. Posamezne odbore sestavljajo naslednji člani: I. Odbor za gospodarske zadeve Odgovorni urednik Marjan Lavrič — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655, Int. 224 — Glasilo Izhaja vsak mesec za vse člane kolektiva — Tiskarna PTT Ljubljana. Naklana 4500 NE — Glavni urednik Jasna Novljan Kolektivni izvršilni organi DS 1. Hrušovar ing. Zmago — predsednik 2. Cvetkovič Jože 3. Godec Pavle 4. Havliček Janko 5. Intihar Anton 6. Muhič Ivan 7. Munda ing. Marjan 8. Nebec Franc 9. Novak dr. Jože 10. Pozaršek Franc 11. Sax Milan 12. Svetelj Mitja 13. Štirn Jurij II. Odbor za kadrovske zadeve in organizacijo dela 1. Filipan Ljubo — predsednik 2. Blaha Miran . 3. Cigale Ferdo 4. Erker Jakob 5. Kajin Bogo 6. Letnik ing. Franc 7. Pentek ing. Jože 8. Pirnat Marija 9. Subašič Zora 10. Sušnik Martin 11. Žunko Franc III. Odbor za varstvo pri delu, družbeni standard in socialna vprašanja 1. Kočar Marjan — predsednik 2. Ceršak Andrej 3. Golob Avgust 4. Gruič ing. Drago 5. Marolt Janez 6. Mekine Ivan 7. Mesec Marija 8. Pilih Dragica 9. Vidrih Anton IV. Odbor za reklamo in propagando 1. Ulčar Jože — predsednik 2. Deržič Vlado 3. Jagodic Fedor 4. Kepa Janez 5. Kočar Marjan 6. Preželj Ivanka 7. Stermenszky Jule 8. Uratnik Edo 9. Urek ing. Meta V. Odbor za informacije 1. Velikonja Janko — predsednik 2. Dolinar Franc 3. Funa Stanko 4. Murgelj Ivica 5. Olfacio Zdenka 6. Škraba ing. Janez 7. Tavželj ing. Jože 8. Trobevšek Janez 9. Vrbančič Ludvik VI. Odbor za varstvo delovnih dolžnosti 1. Lavrič Marjan — predsednik 2. Golob ing. Matija 3. Muck ing. Oto 4. Pokorn Slavka 5. Zupančič Milica namestniki: Šeme Jože, Kink Dušan, Počivavšek Matija, Štrumbelj Lidija, Luštrek Andrej Vil. Odbor za narodno obrambo in civilno zaščito 1. Nebec Franc — predsednik 2. Dolničar Alojz 3. Godec Pavle 4. Kikelj Franc 5. Pregl Mirko Vlil. Notranja arbitraža 1. Novak dr. Jože — predsednik 2. Stanovnik Janez 3. Teržan Franja IX. Poslovni odbor HKS 1. Košnjak Mirko — predsednik 2. Beline Ivan 3. Cimerman Franc 4. Fujs Štefan 5. Krume Ernest 6. Prijatelj Franc 7. Škerjanc Tončka 8. Ulaga Ivanka 9. Zagožen Anton 10. Zupančič Svetozar X. Odbor za kreditiranje zasebnega gostinstva 1. Svetelj Mitja— predsednik 2. Dreflak Franc 3. Ferligoj Davorin 4. Turk Stanka 5. Zarnik Stanko Na predlog kolegija je bila razprava o planu za leto 1971 preložena na prihodnjo sejo delavskega sveta. Osnutek plana za tekoče poslovno leto je treba še temljito obravnavati s pristojnimi službami direkcij. Generalni direktor je poudaril, da je bilo ob osnutku plana s predvidenimi finančnimi pokazatelji ugotovljeno, da je bil plan sestavljen po podatkih, ki so jih dale posamezne direkcije in da je bilo delo s strani direkcij opravljeno zelo neodgovorno. Direktorji sami bi morali posvetiti temu delu več pozornosti. Iz predloženih podatkov je razvidno, da je tak način planiranja nevzdržen in ne vodi k smotrnemu gospodarjenju. Člani delavskega sveta so sklenili, da je treba izdelati nov plan, ki mora temeljiti na realnih pokazateljih. Zaradi povečanja produktivnosti dela in omejitve neracionalnega naraščanja števila zaposlenih v podjetju, so člani delavskega sveta potrdili naslednje ukrepe: a) Vodja kadrovske službe mora skupaj z direktorjem OZD v roku 14 dni pregledati smotrnost sedanje zasedbe delovnih mest, predvsem režijskih. b) Na podlagi teh ugotovitev mora kadrovska služba odboru DSP za kadrovske zadeve in organizacijo dela dati predloge o možnih zmanjšanjih števila zaposlenih v posameznih OZD oziroma na po- OKR06UNA W0&PEV ZGODBA TENISKO IGRIŠČE DREVORED VINKO JELOVEC NENAVAD- NOST Ž. IME NAPITEK GOZDNA ŽIVAL. ► PRIKUHE rus E Ž. IME KAČSt O-6LA~>ANDE BPEM PETER. O. ZAIMER Ž. IME 14DOR ‘bB UkVAR^A Z €>lKJOU>-600 TRAVNIK TEORPA SPALNICA ME&LO ZOB PRt ŽIVAUH EMILE LOU&ET PREDELO- VALEC HNEL.SA HOT6L V KKrouožu lATlNfcRI PREDLOC UTA ZA AVTO OObPOOAC,- c,KO O^Z" c,TAVl9CE EGIPT. £06 SONCA pritok; RENA UB>OG S. ČRKA BARI S MUZAJO SAD3E KRSTA KR/O POD VELEBITOM GL. ME5TO OTOČ-3A SAMOA ŠIEVNIK 3E60OA (NEMŠKO) AVSTOIDA PEGA ARABSKI ŽREBEC EMIL ADAMIČ VOSA?, KO VOZILO KAU3 TATVINA sameznih delovnih mestih ter o možnostih za postopno prerazporeditev teh delavcev na druga delovna mesta, na katerih je razporeditev dodatnega števila delavcev gospodarsko utemeljena (nove kapacitete, povečan promet in neto efekt). c) Zaradi izvajanja ukrepov v smislu prejšnje točke smejo OZD sprejemati nove delavce le s predhodnim soglasjem odbora za kadrovske zadeve. Ta odbor je pooblaščen odkloniti zahtevo za zaposlitev novih delavcev, če smatra, da taka zaposlitev ni gospodarsko utemeljena. Dokler ne bo v skladu z družbenim dogovorom ustrezno spremenjen in dopolnjen splošni pravilnik o delitvi OD, se v pogojih predpisanih omejitev izplačevanja OD in zaradi stimuliranja večje produktivnosti ugotavljajo sredstva, do katerih Je upravičena posamezna OZD v višini zneska, ki se za vsako OZD izračuna tako, da se seštejejo izplačani OD In nadomestila za čas od 1.8. 1970 do 28. 2. 1971. Iz te vsote se na podlagi skupnega števila zaposlenih delavcev izračuna poprečni mesečni OD na zaposlenega. Tako dobljeni poprečni mesečni OD na zaposlenega se pomnoži z dejanskim številom zaposlenih v OZD na dan 28. 2. 1971. Zmnožek predstavlja maso OD, ki jo sme OZD mesečno izplačati po osnovah in merilih iz splošnega pravilnika o delitvi O Din svojega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Žalostno slovo od Staneta Mencingerja Žalostni in potrtih src smo se 22. marca zbrali ob vse prezgodnjem grobu Staneta Mencingerja, da se v imenu našega kolektiva Emone in še posebno od direkcije za turizem Globtour poslovimo od njega. Z njegovo smrtjo izgubljamo odličnega, vestnega in požrtvovalnega sodelavca, zvestega tovariša, dobrega prijatelja in plemenitega človeka. V naših srcih ostaja praznina in občutek, da smo osiromašeni za nekaj kar nam je pripadalo in bilo naše. Čutimo se okradeni za nekaj kar nam ne bo nikoli več povrnjeno — za plemnito življenje. Okradeni smo za zdrav in veder nasmeh, za optimizem in vedno dobro voljo, s katero nas je znal Stane Mencinger spraviti v boljše razpoloženje in s tem pomagal prebroditi marsikatere težave in probleme, ki so se pojavljali pri delu. Nikoli ni bil (Tolovičar in omahova-lec, bil je vedno dosleden pri izvrševanju delovnih nalog in to isto je zahteval tudi od svojih sodelavcev. Bil pa je pripravljen pomagati vsakomur s svojim strokovnim znanjem, razumevanjem na svojstven — tovariški način. Ni bilo človeka za katerega ne bi znal najti prave besede ob pravem času. Prav zaradi teh lastnosti bo za vedno ostal v srcih vseh nas, ki smo ga poznali... Bilo je leto 1954, takrat ko smo po priključitvi slovenskega Primorja k Sloveniji, oziroma Jugoslaviji prihajali na ta področja z vseh strani, da upravno, gospodarsko in politično pomagamo temu delu slovenske zemlje do vsega tistega zamujenega in potrebnega. Stane Mencinger je bil eden pionirjev — gospodarstvenikov na prodročju pomorstva, ribištva in pozneje turizma. Med prvimi se je zavzemal za afirmacijo turizma, za njeno širokopotezno izgradnjo, za ekonomsko vrednotenje naravnih pogojev tega področja. Bil je vključen v politične in samoupravne organe občine in okraja, bil je direktor zavoda za izgradnjo turizma v Piranu, direktor hotelov v izgradnji, predsednik turističnega društva in še drugih pomembnih organizacij skratka tam, kjer je bilo takrat najteže in kjer je bil potreben človek, sposoben ln predan delu. Še skoraj kot nedorastel fantič je aktivno sodeloval v NOV in drugih organizacijah za časa okupacije, ter se tudi f>o končani vojni kot študent takoj vključil v vsa dogajanja tistega časa. Z njegovim zgledom in neumornim delom si je pridobil doma pa tudi onstran naših meja ogromno število prijateljev in f>oslovnih partnerjev-Vsi, ki so ga poznali, so S? visoko cenili in sjroštovali: spoštovali so poštenost, delavnost in odkritosrčnost. To je bil dragocen kapital ki 93 je prinesel v našo delovno organizacijo in naši družbi, ter ga tudi nesebično posredoval vsem sodelavcem. Dasiravno nas je zapustil *• vedno — z nami bo živel naprej v naših mislih in srcih, njegovo začeto delo bomo dosledno nadaljevali. D. F. Ob grobu tov. Kokalja 12. marca smo spremili na zadnjo pot tov. Janeza KOKALJA. Življenje se mu je izteklo malo preden je dočakal trdo zaslužen f>okoj. Spominjamo se ga 14 let nazaj, ko je sodeloval v skupini za izgradnjo mesne industrije v Zalogu. Zatem je bil od leta 1959 vodja perutninske klavnice v Zalogu. Ob prvih začetkih farmske proizvodnje perutnine in sodobne predelave se je še posebej pokazala njegova delovna vnema, marljivost, požrtvovalnost in predanost skupnim ciljem. Delovni čas zanj ni bil omejen, nobena naloga pretežka. Vsakega, ki ga je j>oznal pa je zlasti prepričala njegova skromnost in tovarištvo. Tega se je naučil že zgodaj v mladosti kot mesarski vajenec, potem kot brezposelni dela' vec in v NOB kot borec. N bil karijerist: hotel je delati I® tisto, kar je zares dobro zn® in obvladal. Ni se skliceval f13 zasluge, ki jih je imel. Življej nje je spreminjal v delo, osta tih in večkrat kar preve6 skrit. Mnogi so izgubili z njim brega, veselega prijatelja, kS sodelavci pa nepozabnega variša. V dolgi, dolgi vrs1 smo ga spremili do zadnjefr domovanja. Bil je lep sonc® dan. Bele gorenjske gore S| nam strmele nasproti, kot 0 se namenili s tovarišem Jat1® zom na njegov dan na zasn^ žene partizanske poti na Jel” vico. Toda nikoli več. Le sp” min bo ostal trajen in l®”1 vreden dobrega tovariša. M. M-