Januš Golec: Guzsij. 12 Proti koncu Deseniča se je preganjala med seboj le osmorica guzajcev, ki so se pa že tudi umirjali, ker se jim je sijajno posrečilo, kar so nameravali. Komaj je bila ta predstava končana, je pričela druga. Hrvati so se vrnili nazaj proti sredini sejmišča in videli, da so kolci prazni in oni za pravo ter poštenost uneti kumeki ob ljudsko veselje — batinanje. Križem kraž so frčala razburkana uprašanja: »Kje je pandur, kje je vražja kukavica, ki je pomagala kranjskim lopovom s kolov v prostost?« Ko je prišvajdral pandur na svoje mesto in opazil začudeno kole brez kaznjencev, je seglo po njem bogznaj koliko desetin moških in ženskih rok. Do pobesnelosti razkačona množica bi bila linčala čisto n"rtnl*np<ra. da mu ni priskočila na pomoč žandarmerija, ki ga je otela iz krempljev smrti s puškinimi k-opiti. Komaj ter komaj rešeni berič je utckel iz sejmišča na občino in se ni upal taistega dne več na svetlo. Opisani razburljivi prizori so nudili zagorskim kumekom in kumam toliko zanimanja, zabave in tvarine za glasen prepir za ter proti, da je bila sejmska barantija za tokrat odveč. Sejmarji so se razkropili po gostilnah in točilnicah, kjer so se naprej prepirali, lasali in gladili s palicami radi krajnskih lopovskih gadin in radi domače kukavice — prokletega pandurja. Guzaj je že bil davno v krčmi v Deseni.u pri Blažeku. Takega teatra še ni bil doživel. Za vse _e tolikanj surove ter razburkane prizore mu ni bilo žal, je spoznal vsaj obnašanje in dušo hrvatskega Zagorca. Uvidel je, da bi bilo potreba prijeti Hrvata .isto drugače za žep nego Štajerca. Praksa je pač najboljša učiteljica in to še posebno pri tatvini ter ropu! V kotu za mizo pri Blažeku so sedeli trije na dolgo potegnjeni Zagorci, po obrazih presojeno, so bili gotovo bratje. Eden čez drugega se je hvalil ter udarjal z dušno kletvico po prsih z zagotovilom, da je baš on uhvatil štajerske tatinske gadine in jih najbolj batinal. Guzaj je čul to hvalisanje, se zanimal zanj in že je bil v sredini med bahači. Pustil si je razložiti zadevo s krajskimi gadinami in s številom udarcev, ki so padli po njih izpod batin treh bratov: Imbreka, Šandorja in Miška Vidovič iz Babjega sela pred Miljano. Pohvalil je na glas hrvatsko vnetost za poštenost in posebno mu je dopadel običaj ljudske sodbe ob kolcu in z batino po lopovu. Dal je za vino, plačal mastno proletino in to vse kot nagrado, ker so bili Vidoviči oni, ki so prijeli gadine, jih izročili narodu v obsodbo in jih najbolj vicali z batino. Guzaj gospon — seljačine: Imbrek, Šandor in Miško so bili kmalu pobratimi, saj jih je družila zavest potrebe poštenosti in Ijudske batine kot zdravilo proti tatvini. Skupnih nazorov so bili, skupaj so se mastili ter pili; a platil je le nadpoštenjak gospon od nekod tam preko Sotle in granice. Zagorci so pili, da so že debelo gledali in je šlo že bolj na večer, ko je rekel Guzaj, da mora nekoliko ven. Njegovemu konju se je omajala podkev, da je ne bo zgubil na povratku, si mora nabaviti podkovne žreblje in kladivo, a bo takoj nazaj. Na vasi je zadel na enega od tovarišev, kateremu je naročil, naj zbere še ostale in naj čakajo v trdem mraku v gozdu ob cesti za Juračekovo krčmo! Vidoviči so komaj čakali, da se je vrnil gospon, ki je plačal vse in jih je še povabil seboj do Juračeka, imajo itak vsi pot po eni cesti od Deseniča do Babjega sela in Miljane. Kedo bi se ne držal take dobričine, so mislili bratje in hajdi še k Juračeku, doma itak ne bodo zamudili prav nič. Stari Juraček je bil ves obupan, ko je zagledal gospona iz Štajerske, ki mu je bil zaupal konja ter voz predpoldne. Pokleknil je predenj in ga prosil med solzami milosti, ker so pridrveli nadenj proti poldnevu kranjski ravbarji. Vzeli so iz hleva njegovcga konja ter z dvorca voz. Naložili so najbrž tri one iz sejmišča pobegle gadi- ne in z Bogom diko proti bližnji granici! Vidoviči so zaškripali z zobmi; Guzaju je ušla krhka kletvca, ker sta postala še njegov konj ter voz žrtev krajnske nepoštenosti. Na omahanje pijani Vidoviči bi bili kar zdirjali za prokletimi gadinami, ko b bl mogli, a jim ni dopuščal preobilni alkohol. Juraček ni bil kriv, ker se je moral udati premoči in kaj je prcostalo dobremu gosponu drugega, nego kresati peš z brati po cesti in si poiskati pri štajerskem sodišču pravico na povrnitev s silo odvzetega konja in voza. Vidoviči so bili zadovoljni, ker ni bilo treba drveti za lopovi, stari Juraček vesel, da se gospon ni nanj srdil, ampak še dal celo za vino pred odhodom. Po slovesu od dobrega Juračeka v že trdni noči bi bili Vidoviči pokapali od vinjenosti v obcestni jarek, da jih ni vlekel gospon kot trezni junak naprej po cesti, družila jih je skupna pot in skupna jeza na tatinske krajnske gadine. Kmalu za krr_mo napravi cesta ovinek in zavije v teman gozd. Ko so prikrevsali do sredine res strašljivo samotnega kraja, je gospon spustil pijance, da so omalmili na stran in rezko zažvižgal. Izza bukovih in hrastovih debel so se prikazale dolge, tajinstvene postave — kar 8 jih je bilo. Postavili so se v krog, da so bili Zagorci in Guzaj na sredini. Poglavar je dal povelje: »Tovariši, pripeljal sem vam: Imbreka, Šandorja ter Miška. Ti trije so zagrabili po lastni izpovedi naše tri tovariše ter jib predali kolu in hrvaški batini. Obračunajte z njimi po naši sodbi!« Ubogi in tako prebridko razočarani Vidoviči iz Babjega sela! Tolovaji so jim zvezali roke na hrbet, jim zamašili usta in jih pretepli z leskovkami skoro do nezavesti. Da bi se ne mogli povrniti prehitro do Juračeka in poklicati pomoč, so jih po tedajnem roparskem običaju podkovali. Radi tega si je bil preskrbel Guzaj v Deseniču kladivo in podkovne žreblje. Vsak je dobil po en podkovni žrebelj do glavice v peto in to je bilo hujše ter sigurneje nego biti privezan za roke ter noge ob kol na sejmišCu in biti batinan po ljubi ljudski volji! Ko je bilo maščevanje končano, je izginila tolpa med krohotom in prepustila žrtve roparske podivjanosti rešilnemu slučaju usmiljenega Samarijana. Guzajci so bili z glavarjem vred na eni strani razočarani radi popolne polomije tatinsko roparskega načrta; na drugi do ukanja veseli, saj so vrnili Hrvatom tako lep-o in z obrestmi vred, kar so jim posodili predpoldan. Le Guzaj še ni bil povsem zadovoljen, zaklinjal se je, da se bo še nocoj odpeljal iz Hrvaške v svoje kraljestvo z obilnim plenom. In res! Banda je napadla še isto noč gradič Miljano, kjer je bilo vse v globokem po.itku. Z revolverjem užugani oskrbnik je izročil Guzaju 5000 goldinarjev v gotovini, par najboljših konj in gosposki voz za 11 oseb. Tolovaji so se napili najboljšega grajskega vina in se odpeljali med vriskanjem preko Sotle v Imeno in od tamkaj proti PodCetrtku. Na križišču ceste v trg Podčetrtek in proti Olimju so pustili oropani voz kar na cesti, konja odgnali seboj pe§ po kolovozu proti Mariji Devici n_ Pesku v Olimje in mimo Olimske glažute navkreber v gozdove ter šume — v Guzajevo kraljestvo! Hrvatsko Zagovje je bilo od tega obiska za vedno varno pred Guzajem in njegovo organizacijo. III. Pcglavje. NA LJUBEZSNSKIH STEZICAH. Kadar se je mudil Guzaj na Košenci pri Drobnetu, je hodil okrog po okolici v vseh mogočih preoblekah. Priljubljena pot mu je bila od doma proti Spodnjemu Žegarju, dalje proti Prevorju, po hribu navzdol v dblino, po kateri teče gorski potok Bistrica, ki se izteka pri Sv. Petru pod Sv. gorami v Sotlo. Dolinica Bistrice je ozka, vabljiva in od izvora posuta z mlini. Kmalu pod Prevorjem na pešpoti proti D-obju je stal ob potoku dvotečajni mlin, ki je bil last starega Andreja Amona. (Dalfe Drib.>