353Jubileji narodno blago ter v Trstu deloval v novoustanovljenem Slavjanskem društvu, v Ljubljani pa kot tajnik čitalnice. Njegova najpomembnejša dela so: Cvetje sloven- skiga pesničtva (1850), Književna zgodovina Slovenskega Štajerja (1883), Kratak pregled slovenske literature sa dodanim riečnikom za Slovence (1863) in Kratko krasoslovje o pesničtvu sa dodanim pregledom najglasovitiih pesnikah gerčkih, rimskih, romanskih, englezkih, nemačkih i slavenskih (1852). Poleg tega je napi- sal slovnici nemškega in grškega jezika ter prevedel slovnico ilirskega jezika. Ob njegovi smrti so v pedagoški reviji Popotnik zapisali, da je njegova knjiga Cvetje na mnogih gimnazijah služila za podlago, na kateri se je začela poučevati sloven- ščina. O njegovi književni zgodovini Štajerske pa so zapisali, da je izvirnik, ki ga bodo morali upoštevati vsi, ki bodo pisali o slovstveni zgodovini. Umrl je 27. oktobra 1883 v Gradcu. Tatjana Hojan Anton Dokler – 150 Rojen je bil 11. junija 1871 v Višnji vasi pri Celju. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Novem mestu, na Dunaju pa študiral kla- sično filologijo. Služboval je na gimnaziji v Kranju in Ljubljani in postal leta 1918 rav- natelj učiteljišča v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1932. Izdal je Slovarček k izbranim Ovidi- jevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje (1909) in Komentar k Ciceronovim govorom pro- ti Katilini (1909). S sodelavci je sestavil Grško-slovenski slovar (1915). Prevedel je Sa- lustijevo Vojno z Jugurto (1924). Deloval je v številnih društvih, bil član oblastnega šolskega odbora za ljubljansko oblast in član ožjega banovinskega šolskega odbora za Dravsko banovino. Nekaj časa je urejal revijo Dom in svet in sestavil Jubilej- no kazalo za vseh petdeset letnikov Doma in sveta (1938). Deloval je tudi na področju knjižničarstva. Uredil je knjižnico profesor- skega društva, vodil Ljudsko knjižnico Prosvetne zveze in sestavil Imenik knjig Ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani (1936). Umrl je 22. oktobra 1943 v Ljubljani. Tatjana Hojan Anton Dokler (dLib).