.Vladimir Vehovc: Oglarjev Peter. i. Tik ob obronku temnega gozda, kakor cepeča koklja, je stala koča o-•glarja Kosmača. Ozki kolovoz je segal preko položenili njiv do nje, po kate-rem je ob sobotah vozil stari KosmaČ fOgije na nizkem koleslju v bližnje va- i ,ter se pozno v noč vračal domor. Oglar Kosmač je prežjvljal jesen ojega življenja. Nadležna naduha in arost sta mu odvzela tujdi to edino vesclje. Prcvzeti je moral ta tovorien-jč njegov sin edinec. Peter/v najlepših mtovskih letih, je že dolgp čakal na l-j .opravilp po očetu. Res, da se ni mnogo brigal za oglarenje, vedel pa ¦*, da ob takih prilikah pade marsikaj — pkroglega v žep. Peter je bil po naravi prav zal nt. Velike, mpčne postave, še dokaj ^astavnega koraka, žgočega po^leda, a ponižnih besed. Kedo bi se potem spo-fikal nad njim, Če se je marsikatero dekle rado ozrlo za njimi, ko je z bi-čem pokal skozi vas in pomijal oglje. Jn kedo bi se cudil, ako se je vanj za-gledala celo županova Franica, tiajlep-še dekle v vasi? Bil je poosebljena narodna pesem ,,Oglar je zauber fant". r Toda kljub lepi Petrovi postavi je bila globoko v njem zakopana — napa-ka. Seveda, kedo je bre.z nje? Da je fcil Peter že od roistva strašnp straho-¦peten, je gotovo od tega, k'er je preži-vel največ ob pglarskih kopah; ali pa pri materi, poslušajoč ppvesti o groz- nih siidhovih, porednih škratih in ctiv-jih jnožeh. Strahopeien, da se nitisko-/\ okno pogledati ni upal kadar je p^-clel nirak in so skovirji in čuki vpili p^o hosti. S strahopetnostjo se js zdru-žila v njem tudi lahkovernost. Kedo •bi !si niisiil, da je mpgpče kaj lake-ga v tem razvitem fantu? Zato pa js tudi stari Kosniač imel ppmisleke, pred-no je prepusiil tovorjenje1 oglja svo-jemu sinu. No, ko je Peter že večkrat ob svcri uii pripeljal domov, popro-dal oglje in mu prinesel tor.en skupi-tek, je jel pocasi upati, da postane sin !kakršnega si js želel. Tako je postal Peter staremu Ko>-maču vedno bolj zaupljiv, doli v vasi pa županova Franica vedno bolj za-ljubljena. Toda, joj, da x\t bi bilo na svetu tako velike razlike med bogatimi in ubogimi! Za skladovnico župancv:h drvječe-pel Peter. Vedel je, da mora mimo pri-ii Franica iz kozolca, kjen z drugimi de-kleti obrezava korenje. V poltemi je premisljeval, kaj ji naj reče, ko \o za-gleda. Boječ, da ga kedo že preje zalo-ti, je hotel oditi. Takraf zasliši znano, ziteglo petje. Bil je nori Jože. (PpskakJajoč preko-dvprišča je krenil proti kozolcu. Pttru je .pdleglo. ' Kmalu zasliši vesel' (fekliški srneb pod kbzolcem. Čakal je. V pretrganih presledkih se je razlegal smch; Jože jim je morat praviti nekaj zeio Sal-Ijivega.' Po dvarišču so zagaga!e gosi, od sadovnjaka je pripeljal petelin svoje ko-koši, pri hišnih vratih pa se je trgal pes na verjgi. Mračilo se je.vedno bolj. - Peter je še vedno čakal. Kmalu zas'iši lahke korake sem od kozolca. Kako mu je bilo srce! Vroče mu je postajaio, najrajše bi zbežal. Bila je Franica sa:na, s košem ko-.renja na glavi. ,,Franica!" flj€zus Marija! Kaj pa iako glasno kričiš?" ..Franica, tako dplgo te čakam," se je okbraj/i?f Še vedno1 čepeč za drvami. ,;,Saj ven se škobacaj! Zaka] m pri-dt'Š obrezovat k nam dekletom?" ,rFVeveč vas je; smeja!ve bi se mi... Samo videti"sfemr te hotel." Stresla je korenje v kad na dvoriš-ču in mu pomignila, naj ji sledi. Sel je pokorno [n molčeč za njo po sadpvnjaku proti njivam. Sedh sta na deblo posekanega oreha. ,,Sedaj govori! Kaj hocesr ' ,,Franica, tako rad te imam pa sram m€ je"; . , . ,,Tako?' Molčala sia. Po dolgem molku je vzdihnila Fra-nica: : ,,No in naprej?1' ' ,,'Kakb si pust, pa praviš da me imaš rad?" ,,Imam te!" Pbgledala mu je v sramezijive n-či in prasnila v smeh. ,,Lep fant si, niti objeti me nc znaš, kakor to drugi delajo!" Peter sc je strese!. Dvignil je roVo in jo nerodno objel okoli pasu. ;,Oh, kako si nerpden. saj k sebi ptc stisni!' Ubogal jo je. ,,No, sedaj mi pa povej. koHko ne imas iad'?" MFranira, tako me je sram!tJ ?J Zasmejala se je. "Njt-n sineh je bil rezek. V Petru pa se je porodji sum, da se norčuje ž njim. S strahopetr.ost:o se je zbudih v nfcm še morera Ijubo-sumnpft, ki }j do tega časi š-* ni oh-čutil tako močno. Vendar s2 je opo-gumil. ,,Pravjjo, , . . pravijo, da Matcvži s iPoIjan rada vidi^? Pravijo, da ti |e kupii takšno ruto, ki Jo nima rioberfa, pa koralde in odpustkov. Pravijo tudi, da ga imaš celo malo rada." Se bolj se je zasmeiala. Vendar se je malo zbala za n\e^\. Zatajiti mu mora. ,,AIi veruj^sr ivijr Saj ni res; . . . Saj ni res, kar cvekijo Ijudie! Tvo-ja sem, Petei'. . . Sarno tv-;>]a! ' Tesneje se je privila k njemu, zi-lepila svoje, rdeče usinice na njegovo liče in ždela taka dolgo nad njim. : - Nedaleč nad njima pa Je čepel na^^ veji debele jablane nori Jože. Stishal je pesii in škripal z zobmi" . . . Morda je tudi on bil za!jKib!j~n v /upanovo Franico? (Se še na-Jiljuje.)