Kako rastejo cene važnim življenjskim potrebščinam Zaradi silne draginje je najbolj prizadet uradnik, ki mora vse za življenje potrebne stvari kupovati, ker nima zemlje, ki bi mu dala vsakdanji kruh. Kupovati mora z denarjem, ki si ga služi s svojim deiom, trdim delom, bodisi v šoli, uradu ali celo zunaj na terenu. Vendar dandanes plače niso v nikakem sorazmerju z naraslimi cenami življenjskih potrebščin, tako da draginja pritiska z vso silo na urad-nika in mu ogroža življenjski obstoj. »Ali pa je pri nas potrebna taka draginja?« To vprašanje se poraja vsakerrru, ki gleda življenje z odprtimi očmi in vidi vse, kar se dogaja okrog njega. Ni pa potrcben tako nagel porast cen, ki ga povzročajo špckulanti in prekupčcvalci, ki na eni strani bogatijo na račun kmetovih žuljev, na drugi strani pa na račun nizkih, daleč pod življenjskim minimom stoječih uradniških plač. Draginja raste kljub uradnim maksimiranim cenam in kljub delovanju številnih protidraginjskih odborov, odborov za kontrolo cen itd. Povzročajo pa to draginjo prekupčevalci, ki jih danes kar mrgoli po deželi in ki ne štedijo z denarjem. Dandanes bi rad vsak samo tržil, mešetaril in prekupčeval, tako da gre artikel, preden pride od kmeta producenta do uradnika, delavca ali obrtnika kot konsumenta, skozi več rok posredovalcev, ki to blago podražijo in hočejo pri tem dobro zaslužiti. Tak zaslužek je zelo lahek in sc ga poslužujcjo mnogi, premnogi, ki jim ni do resnega in poštenega dela. Tako so uradnik, delavcc in obrtnik prisiljeni s svojimi nizkimi plačami kupovati življenjske potrebščine drago, ker pač morajo s povišano ceno vzdrževati mnoge prekupčevalce, ki na ta račun živijo. Mimogrede povedano je taka prekupčevalska obrt tako zvana »črna obrt«, ki ni prijavljena nikjer in tudi ni obdavčena. Hočem navesti nekaj primerov iz lastnih opazovanj in videli bomo, da je to res. Po deželi, zlasti v žitorodnih pokrajinah, danes kar mrgoli prckupčevalcev, ki kupujejo pšenico, ne oziraje se na maksimirano ceno din 3,— oziroma din 3,30 za kilogram, po ceni din 6,— do din 6,50. Kakšne špekulacije imajo ti prekupčcvalci pred očmi, ve lahko vsak, ki kupuje moko. Moka je neobhodno potrebna za kruh. Če jo boš hotel imeti, boš pač plačal, kolikor bo zahtcval prekupčevalec. Zanimivo je dejstvo, da sc na deželi posledice te špekulacije že poznajo, ker podeželski trgovci si ne bodo mogli nabaviti nove enotne moke, za katero je določena maksimi- rana prodajna cena din 5.50 za kilogram, mlinarji pa že zdaj zahtevajo za kilogram moke din 5,75. To je poslcdica navijanja cen p*enici po prekupcevalcih, ki se ne ozirajo na zakonske predpise pri odkupu pšenicc. Te dni se je razširil nekje na deželi glas, da je mlinarjem nek prekupčevalec obljubljal, da kupi vsako količino bele pšenične moke O gg, pa naj stanc tudi din 20,— kilogram. To bo res nekaj groznega, če bomo še nadalje pustili tako navijanje cen in ne bodo oblastva tega energično zatrla. Koliko bo potem sta!a moka v nadrobni prodaji, če sedaj prekupčevalci sami ponujajo in diktirajo take neverjetne cene in to celo na veliko. Vse to pa mora gledati uradnik s svojimi nizkimi plačami in obdržati mirne živcc in si ustvarjati rožno bodočnost. Druga zadeva tiče svinjsko meso in mast. Vzemimo konkreten primer: Kmet je zredil prašiča, ki tehta 200 kg. Že ima na domu prekupčevalca A., ki z njim baranta in mu končno plača za kilogram živc teže di_ 11,—. Torej stane prašič 2200 din. Prekupčevalec mu naroči dan in kraj, kamor mora prašiča dostaviti. Prekupčevalec A. proda tega prašiča večjemu prekupčcvalcu B. in sicer po din 12,— za kilagram žive teže. Torej se je že podražil za 200 dinarjev, katere jc A. vtaknii v žep. Prekupčevalec B. proda tako zbrane prašiče liferantu C. po din 13,50 za kilogram žive teže. Pri tem je zaslužil že 300 dinarjev, skup-no torej se je podražil prašič za 500 din. Ta liferant komaj proda tako nakupljene prašiče bodisi direktno, bodisi na sejmurnestnemu mesarju in sicer po din 16,— kilogram žive težc. Torej zasluži tudi ta 500 dinarjev (seveda jc to brutto zaslužek) in se je pri vsej manipulaciji podražil praši., proden je prišel od kmeta do mesarja, za cel tisočak. Torej ni čudno, da sta meso kakor tudi mast vsak dan dražja, čc gre blago skozi toliko rok, ki pri tem zaslužijo. Vse to gledamo mirno in dopuščarno, protidraginjski odbori tu nc ukrencjo nič. Tako početje brezdvomno ni v ko-rist našemu narodnemu gospodarstvu, kcr nima od tega nič ne kmet, še manj pa uradnik, ki mora drago plačevati. in tudi ne država ali banovina ali občina. Tako prekupčevanjc je treba zatreti z vso energijo, kajti ubogo ljudstvo, med katero prištevamo tudi uradništvo, bo kljub temu, da smo v agrarni državi, moralo hudo stradati, ker si ne bo moglo zaradi nizkih plač kupiti ni.esar. V-ar.