7Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Metka Furlan Novi etimološki slovar sloveNskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017−: dodatek 2022 (sinonimi za čmrlja) Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.01 V prispevku se objavljajo gesla, ki bodo konec leta 2022 dodana rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V geslih so obravnavani slovenski sinonimi za čmrlja. Ključne besede: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, spletni rastoči slovar, etimo- loški slovar, etimologija, slovenščina, zoonim, entomonim, čmrlj, apis terrestris The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary (2017–): The 2022 Additions (Synonyms for Bumble Bee) This article presents the headwords that at the end of 2022 will be added to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017–) available on the Fran web portal of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language. The headwords cover the Slovenian synonyms for ‘bumble bee’. Keywords: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, growing online dictionary, etymolo- gical dictionary, etymology, Slovenian, zoonym, entomonym, bumble bee, Apis terrestris Uvod Letošnji dodatek k rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju sloven- skega jezika (2017−)1 obsega 64 gesel, ki predstavljajo slovenske sinonime za čmrlja, kot jih je bilo mogoče zbrati iz različnih pisnih virov od 16. stoletja dalje. Pred razdelkom, ki prinaša abecedno razvrščene geselske članke, so sinonimi za čmrlja predstavljeni po vzorcu, ki je bil oblikovan v Furlan 2020 in najprej prinaša abecedno urejen seznam vseh pisno evidentiranih sinonimov, sledi prikaz pisne potrjenosti entomonimov po stoletjih, predstavitev pomenskih motivacij pri tvorbi poimenovanj, izpostavljen je podatek o izvoru, ki pove, ali je beseda domača ozi- roma slovanska dediščina, slovenski neologizem, izposojenka ali kalk. V razdelku Starost so obravnavani predvsem tisti sinonimi, ki so v odnosu do drugih starejši, ker so bili kot slovanska dediščina že del praslovenskega leksikona. V razdelku Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 1 Dostopen na https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=207&View=1&Query=%2A. Vsako- letni prirastek k rastočemu slovarju je bil objavljen v Furlan 2018; 2019; 2020; 2021. 1 8 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... 2.1 Jezikoslovni podatki so izpostavljene posamezne jezikovne posebnosti, ki jih je lahko odkrila šele diahrona analiza posameznega entomonima. čmrlj Avtor: Alvesgaspar Licenca: CC BY-SA 3.0 (https://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/deed.en) Čmrlji = nlat. Bombinae so poddružina žuželk iz družine pravih čebel, ki zrastejo od 1 do 3 cm, telo imajo čokato, gosto poraslo z dlačicami in pogosto pisano, pelod nabirajo z nogami; gnezda gradijo v zemlji, pod kamni, v votlih drevesih; družina šteje ponavadi 100 do 500 žuželk, večina kolonij pozimi odmre, prezimijo oplojene mlade matice; samičke (matica in delavke) imajo želo (CZŽ 1997: 41). Znanstvena klasifikacija predstavlja predvsem njivskega čmrlja ‘Bombus agro- rum’, ki ima zadek in oprsje rjavordeče barve, na zadku pa dva rumena prečna pasova; zemeljskega čmrlja ‘Bombus terrestris’, ki gnezda gradi 1,5 m globoko v zemlji, njegovo telo je črno, sprednji del oprsja in drugi člen na zadku sta rumena, konec zadka pa bel; kamnjarskega čmrlja ‘Bombus lapidorum’ s črnim telesom in rdečo konico zadka; ter travniškega čmrlja ‘Bombus pratorum’, ki je podoben zemeljskemu čmrlju, konico zadka pa ima rumeno (CZŽ 1997: 41). Sinonimi (64) bečelič, beloritec, bencelj, boben, bobnjač, brečak, bušanec, cmelj, čelon, čemelak, čemelar, čemelič, čemrlj, čmelak, čmelar, čmelj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, čmrlj, črmelj -a, črmelj -mlja, črnček, fčelak, fčelar, gonjač, grilj, grmulon, hompelj, kočmrlj, komatar, kršelj, listnarje (Apl), liščiki (Npl), luknjevec, maharje (Apl), mahovec, mahoviček, mahovnič, muha, muhelič, mušelj, mušon, pasanec, pasec, 2 9Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 pisanec, podzemljak, rdečeritec, rdečič, ridžek, rumenec, sivček, sršen, ščemelj, ščemer, šmelj, šmrlj, šumelj, trolj, vrhič, zagorelec, zemljarje (Apl), zolj, žolj2 Pisna potrjenost sinonimov po stoletjih Predstavitev pisne potrjenosti sinonimov po stoletjih sledi težnji prikazati, kateri sinonimi so bili zapisani že v temeljnih slovarskih virih, ki so sooblikovali razvoj slovenskega jezika, in kateri so bili ob zapisu sporočeni kot narečni. Med take narečne vire prištevam Erjavčevo gradivo iz Potne torbe, Pleteršnikovo, če je ob njem zapisan podatek o narečnem izvoru, in seveda vse kasnejše narečne vire, med katerimi številčno izstopa gradivo, ki je bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas.  16. st.: čmrlj;  17. st.: črmelj;  18. st.: šumelj;  19. st.: čmelak, čmelj, čmerelj, liščiči (Npl), mahovnič, sivček, zagorelec;  20. st.: ;3  narečni viri 19., 20. in 21. st.: bečelič, beloritec, bencelj, boben, bobnjač, bre- čak, bušanec; cmelj, čelon, čemelak, čemelar, čemelič, čmelar, čemrlj, čmr- delj, čmrgelj, črmelj, fčelak, fčelar, gonjač, grilj, grmulon, hompelj, kočmrlj, komatar, kršelj, listnarje (Apl), luknjevec, maharje (Apl), mahovec, mahovi- ček, muha, muhelič, mušon, pasec, pasanec, pisanec, podzemljak, rdečeritec, rdečič, ridžek, rumenec, sršen, ščemelj, ščemer, šmrlj, trolj, vrhič, zemljarje (Apl), zolj, žolj. Pomenska motivacija  Po čebeli: oznaka za čmrlja je praviloma tvorjena z maskulinativno pripono: bečelič ← bečela ‘čebela’,4 bušanec ← *buha ‘čebela’, čelon ← čela ‘čebela’, čemelak, čemelar, čemelič, čmelak, čmelar ← čemela/čmela ‘čebela’, fčelak, fčelar ← fčela ‘čebela’, muhelič, mušelj, mušon ← muha ‘čebela’.  Po barvi: po beli, rdeči ali rumeni barvi zadka: beloritec ← bel ‘albus’, 2 Med to gradivo se ne sme prišteti samostalnika kočeber, ki je v ESSJ: I, 84 predstavljen, da označuje čmrlja. Preverjanje je namreč pokazalo, da je navedba napačna, ker je bil po podatkih iz gradiva za SLA v Kropi evidentiran le samostalnik kočb ‘keber’ s še vedno nejasno predpono ko- in sekundarno palataliziranim velarom v kber m, g -bra iz srvn. këver m ‘hrošč’. Ker je v tem primeru predpona dodana slovenskemu izposojenemu samostalniku, je razvidno, da je bil ta besedotvorni vzorec, ki temeljnega pomena podstavnega samostalnika ni spremenil, aktiven še v slovenskem sistemu. 3 V 20. st. ni bil evidentiran noben neologizem, ki bi bil v širši neterminološki rabi. 4 Bolj natančna besedotvorna povezanost z navedeno podstavno besedo je pojasnjena v ustreznih geslih v drugem delu prispevka. 2.2 2.3 10 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... 2.4 rdečeritec, rdečič ← rdeč ‘ruber’; ridžek ← *ryd’ь ‘rdeč, rdečkast’; zagorelec ← *zagorělъ ‘od sončnih žarkov obarvan v rdečo ali rjavo barvo’, rumenec ← rumen ‘flavus’, po barvi telesa nasploh: črnček ← črn ‘niger’, liščiki ← *lysьčьkъ, prim. ornit lȋšček ʻmanjša ptica pevka z zelo pisanim perjem’, pisanec ← pisan ‘versicolor’, sivček ← siv ‘canus’.  Po prečnih pasovih na telesu: komatar ← komat ʻvprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za konja’, pasanec, pasec ← pas ‘cingulum’.  Po percepciji proizvajanja glasov: boben, bobnjač ← *bǫbъnati ‘brenčati, doneti, ropotati’, brečak ← brčati ‘brenčati’, gonjač ← gonjati ‘godrnjati’, hompelj ← nvn. hummen ‘brenčati’.  Po kraju gnezdenja: listnarje (Apl) ← list ‘folium’, luknjevec ← luknja ‘fovea’, maharje (Apl), mahovec, mahoviček, mahovnič ← mah ‘muscus’, podzemljak, zemljarje (Apl) ← zemlja ‘terra’, vrhič ← vrh ‘pars superior’ (ker ne gnezdijo globlje v zemlji).  Transentomonimizacija: bencelj ← brencelj ‘velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri’, grilj ← grilj ‘muren’, muha ← muha ‘musca’, sršen ← sršen ‘crabro’, zolj, žolj ← zolj ‘muha Eristalis tenax’. Pomenska motivacija ostaja nejasna v skupini sinonimov cmelj, čemrlj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, čmrlj, črmelj -a, črmelj -mlja, kočmrlj, ščemelj, ščemer, šmelj, šmrlj, šumelj, ki odražajo sistemsko/nesistemsko fonetično ali ljudskoetimološko preoblikovanje izhodiščnega etimološko nepojasnjenega psl. entomonima *čьmelь ‘čmrlj’, h kateremu je bil zgodaj tvorjen psl. feminativni ustreznik *čьmela ‘čebe- la’. Nejasna ostaja pomenska motivacija tudi v grmulon, kršelj in trolj. Izvor  slovenska ali podedovana slovanska tvorjenka: bečelič, beloritec, bencelj, boben, bobnjač, brečak, bušanec, cmelj, čelon, čemelak, čemelar, čemelič, čemrlj, čmelak, čmelar, čmelj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, čmrlj, črmelj -a, črmelj -mlja, črnček, fčelak, fčelar, gonjač, grilj, grmulon, kočmrlj, koma- tar, kršelj, listnarje (Apl), liščiki (Npl), luknjevec, maharje (Apl), mahovec, mahoviček, mahovnič, muha, muhelič, mušelj, mušon, pasanec, pasec, pisa- 11Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 nec, podzemljak, rdečeritec, rdečič, rumenec, sivček, sršen, ščemelj, ščemer, šmelj, šmrlj, šumelj, trolj, vrhič, zagorelec, zemljarje (Apl), zolj, žolj;  mlad slovenski terminološki neologizem: neologizmi 20. st. njivski čmrlj ‘Bombus agrorum’, zemeljski čmrlj ‘Bombus terrestris’, kamnjarski čmrlj ‘Bombus lapidorum’ in travniški čmrlj ‘Bombus pratorum’ (CZŽ 1997: 41) so bili z jedrom čmrlj tvorjeni na podlagi nlat. terminov in so v geslu čmrlj le navedeni in niso všteti k številu 64;  izposoja: iz hrvaščine: ridžek (morda); iz nemščine: hompelj;  kalk: Ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, ali katera od slovenskih tvorjenk odraža kalk po nemški predlogi. Čeprav bi n. Mooshummel ‘apis muscorum, eine unter dem moose nistende hummelart’ (Grimm) lahko predstavljalo tuje- jezično predlogo za sln. sinonime maharje (Apl), mahovec, mahoviček, ma- hovnič, kalkiranost ni verjetna, ker so sinonimi pretežno narečni in je zato enaka oziroma podobna pomenska motiviranost lahko paralelna. Starost Od 64 sinonimov za čmrlja jih v najstarejšo plast spada 14: cmelj, čemrlj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, čmrlj, črmelj -a, črmelj -mlja, kočmrlj, ščemelj, ščemer, šmelj, šmrlj, šumelj. V sporočeni sodobni fonetični/fonemski podobi so sicer nastali v raz- ličnih časovnih obdobjih od praslovanskega do interno slovenskega in arealno ozko narečnega, vsem pa je skupno, da so nastali iz praslovanskega že tematiziranega entomonima za čmrlja *čьmèl’ь ap B, katerega fonetični odraz je v slovenščini potr- jen kot čmelj, znan pa je tudi v ruščini, ukrajinščini, beloruščini, poljščini, kašubšči- ni, češčini, slovaščini, gornji in dolnji lužiščini. Čeprav je imel psl. *čьmèl’ь ‘čmrlj’ ob sebi feminativno tvorbo *čьmel, ki je označevala čebelo, sta bila oba samo- stalnika že v praslovanščini glede pripadnosti k besedni družini osamljena in doje- ta kot etimološko nejasna, zato je bil entomonim *čьmèl’ь že v tem času pomensko osmišljen z naslonitvijo na glagol *ščьměti ‘skeleti’, kar je povzročilo formalno preoblikovanje entomonima v *ščьmèl’ь, ki se odraža v sln. ščemelj, pa tudi v ruščini, poljščini, češčini in polabščini. Mlajši je nastanek sln. sinonima šmelj, ki je iz čmelj nastal s poenostavitvijo vzglasnega č- v š-, torej z izločitvijo zaporniš- ke sestavine v č, šele po izpadu polglasnika v šibki poziciji. Podobno se glaseče variante v r. šmelь ‘čmrlj’, dl. šḿel ‘isto’ in kaš. šḿel so torej nastale vzporedno v vsakem jeziku posebej. Šele v slovenščini je iz šmelj le na koroškem območju po ljudsko etimološki naslonitvi na šumti, prim. čebele šumijo v panju, nastala koroška varianta šumelj. Tudi sinonimi, ki v korenskem delu vsebujejo fonem r, tj. čemrlj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, čmrlj, črmelj -a, črmelj -mlja, kočmrlj, šmrlj, so nastali iz iz- hodiščnega psl. entomonima *čьmèl’ь. Čeprav je Ramovš (1924: 83) menil, da je ta r v čmelj nastal v interno slovenskem razvoju za fonemom m in bi bila po njegovem mnenju pozicija r v variantah čemrlj, čmrdelj, čmrgelj, čmrlj, kočmrlj, šmrlj prvotna, v črmelj -a in črmelj -mlja pa sekundarna, je ob južnonotranjskih variantah tipa črmelj v Ramovševo razlago podvomil že Rigler (1963: 157), ob po- 2.5 12 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... 3 znavanju primerjalnega slovanskega gradiva tipa p. trzmiel ‘čmrlj’, przmiel ‘isto’, kaš. přḿėl, gřḿėl, hrv. čak. stmēlj, g strmélja ‘sršen’ pa tudi Bezlaj (1967: 119).5 Sekundarni vnos r v prvotno *čьmèl’ь se je v SP: 2, 311 poskušalo razložiti z vplivom psl. *trǫtъ ‘trot’. Ker pa imajo nekatere vrste čmrljev zadek rdeč oziroma rdečkast, kot ponazarjajo tudi sinonimi rdečerȋtec, rdčič, rȋdžək in zagorłəc, je možno, da je na preoblikovanje psl. *čьmel’ь ‘čmrlj’ v *čьrmel’ь ‘isto’ vplival pridevnik *čьrmъ ‘rdeč’, prim. r. dial. čerëmyj ‘temno rjav, zagorel, rdeče črn’, ki se ob bolje potrjenem *čьrmьnъ ‘rdeč’ kot praslovanski rekonstruira v SP: 2, 225. Iz nove variante *čьrmel’ь je namreč lažje razložiti slovanske variante z r, ki so se nadalje ljudskoetimološko pomensko osmišljale, npr. p. trzmiel iz *czrzmiel pod vplivom trzmić ‘šumeti’ (Boryś 2005: 650), pa tudi sln. varianto črmelj, g -a, ob kateri je potrjena tudi črmelj, -mlja z redukcijo ejevskega samoglasnika, ki je v imenovalniku analoška, saj je lahko nastala le v stranskih sklonih, npr. Gsg *čmel’ȁ > *čml’ȁ > *čmlja. Nova reducirana osnova *čml’- se od variante čmrlj razlikuje le v poziciji r, a na premet rm → mr ne kaže le slovensko gradivo, ampak tudi hrv. gradišč. čmrlj ‘Bombus terrestris’ ob čmrljiti se ‘poležavati, lenariti’ (GHNR), č. moravsko čmrl’áň ‘čmrlj’ (Bezlaj 2003: 1, 665) in čmrlák ‘isto’(ČJA: 2, 147), kar pomeni, da je do redukcije in premeta verjetno prišlo že v psl. dial. obdobju in zato bi bilo naše čmŕlj treba prišteti k podedovanim slovanskim leksemom, variante čemrlj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, kočmrlj, šmrlj pa so iz čmrlj nastale šele v slovenščini. jezikoslovni podatki Ker je bilo že v razdelku 2.5 pokazano na več razvojev, ki so iz psl. *čьmèl’ь povzročili nastanek sln. cmelj, čemrlj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, čmrlj, črmelj -a, črmelj -mlja, kočmrlj, ščemelj, ščemer, šmelj, šmrlj, šumelj, naj tu izpostavim le še nekatere, ki bi lahko pripomogli k razlagi ali boljšemu razumevanju drugega slovenskega gradiva: a) SLEKANJE (?): cmelj ‘čmrlj’: besedo je za Bovec sporočil le Erjavec, LMS 1882/1883: 278 in je na tem območju z vzglasnim c- nepričakovana. Če mor- da ni le tiskarska napaka in odraža dejansko narečno stanje s slekanjem, bi bilo možno predpostaviti, da izvira s tolminskega območja tirolske poselitve, čeprav je danes v Rutu znano le χmp ‘čmrlj’. b) dž < PSL. *t’ V NOTRANJSKEM REFLEKSU?: V Pleteršnikovem slovar- 5 Ob tem je zanimivo, da je v rokopisno ohranjeni neobjavljeni nepaginirani disertaciji, dokončani leta 1912 (Šivic-Dular: Fran Ramovš - sazu.si), enako prvotno pozicijo r kot precej kasneje Rigler in Bezlaj predpostavil že Fran Ramovš, ki je vnos r v »*čəmȇlj«, kar je dalo »*čmȇlj«, razlagal z internoslovensko interkalacijo r v sekundarno reduciranih nenaglašenih zlogih po vzorcu fžò iz fižł (Ramovš Diss.). Ker primerjalno slovansko gradivo prav tako izkazuje sekundarni vnos r v *čьmèl’ь, mora biti starejši od slovenskega sistema. Ramovševa tipizacija vnosa r s slovenskimi reduciranimi primeri tipa fžȍ iz fižȍl zato ni primerljiva z vnosom r v prvi zlog slovanskega *čьmèl’ь, saj ta ni bil sekundarno reduciran. Prav zato se je Ramovš kasneje verjetno odločil za objavo drugačne razlage sekundarnega nastanka r (Ramovš 1924: 83). Za posredovanje podatka iz Ramovševe disertacije se najlepše zahvaljujem Alenki Šivic-Dular. 13Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 ju se za območje Notranjske navaja rȋdžək, kar označuje vrsto čmrlja lisičje rdeče barve. Ker imajo nekatere vrste čmrljev zadek rdeč oziroma rdečkast, kot ponazarjajo sinonimi rdečerȋtec, rdčič in zagorłəc, je oznaka s pripono -ek < *-ьkъ substantivizirani pridevnik *ryd’ь ‘rdeč, rdečkast’. Na območju notranjskih govorov pa bi enako kot v drugih slovenskih narečjih razen pre- kmurščini, kjer se sln. j nadalje razvije v d’ (Ramovš 1924: 164), iz psl. *d’ pričakovali razvoj j in zato *rijek m, g *-jka. Etimološko jasen, v fonetičnem oziru pa nejasen entomonim bi se dalo razložiti kot hrvaško izposojenko, a pomensko ustrezne predloge hrvaški leksikalni viri ne potrjujejo. Je navedba v Pleteršnikovem slovarju glede lokacije napačna? c) INTERKALACIJA: čmrdelj ‘čmrlj’ in čmrgelj ‘isto’ kažeta na interkalacijo d in g, kot je za primere z zgornjesavskih dolin razlagal Čop (Diss. 1983: 93). Nje- govemu gradivu je bilo po SLA možno dodati še gor. čmrd (Zasip pri Bledu), čmrdl ‘isto’ (Breg), čmrgǝl (Radovljica), čmrgǝl, g -na (Ljubno) pa tudi rov- tarski primer čmrγ ‘čmrlj’ (Zgornje Bitnje). V teh primerih pa verjetno ne gre za različni interkalaciji med r in l, ampak le eno interkalacijo z d, medtem ko so primeri z g nastali po narečnem fonetičnem razvoju dl → gl tipa dleto → gleto. d) EKSPRESIVNA PALATALIZACIJA (?): mušon ‘čmrlj’ (primor. nad., ter., rez., obsoš.) je zaradi pogostih primerov, kjer je oznaka za čmrlja izpeljana iz substantiva za čebelo, verjetno s suf -on podaljšan narečni samostalnik múha ‘čebela’, znan v gorenjski, koroški in primorski narečni skupini, prim. múha ‘čebela’: peljati muhe na pašo (gor. – SSKJ), kranjska muha ‘kranjska čebe- la’ (Gradivo SSKJ), kor. rož. múχa ‘čebela’ (Šašel 1957 s.v. bəčeva), obir. mú:χa ‘Bienen’ (Karničar 1990), primor. rez. mha za strt ‘isto’ (Osojane – Steenwijk, SJ/SLS 4, 2003, 46), dobesedno ‘muha za strd = med’. Tvorjenost s pripono -on, ki je lahko tudi slabšalna (Bajec 1950: 46), pa preseneča zaradi nastanka š iz h v osnovi, kar kaže na palatalizacijo, ki pa stvarno z nekim fonetičnim zaporedjem ne more biti povzročena in je zato lahko odraz formal- ne ekspresivizacije besede. Bajec (l.c.) sicer med primeri s pripono -on navaja palatalizirani primer hlapčon ‘velik hlapec’ iz hlapec, a ga glede fonetične spremembe podstavne besede ne komentira. K temu bi bilo iz Pleteršnikove- ga slovarja možno dodati še pesničon ‘slab pesnik’ iz pesnik, ki v primerjavi z navedeno izpeljanko za čmrlja ni narečna beseda. Geselski članki bečelič ESSJ  ƀǝčč m ‘čmrlj’ (kor. zilj. (Brdo pri Šmohorju/Egg bei Hermagor, Blače/ Vorderberg – SLA), zilj. ƀǝčȇač ‘isto’ (Bistrica na Zilji/Feistritz an der Gail – SLA). Isln. dial. *bəčelȉč m ‘čmrlj’ (zilj.). Ⓔ Z izpeljanko na -ič < *-it’ь v mask funkciji tipa kor. zilj. hotič m ‘prašič’ ← hota f ‘svinja’ (Pleteršnik) iz sln. dial. *bəˈče:la ‘čebela’ je čmrlj najverjetneje 4 14 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... poimenovan kot tisti, ki pripada čebeli, ker jima je skupno, da oba oprašujeta cvetove. ► bečela beloritec1 ESSJ  bẹlorȋtəc m, g -tca ‘nek čmrlj’ (Šentvid pri Ljubljani – Pleteršnik). Isln. dial. beloritəc m ‘vrsta čmrlja’ (gor.). Ⓔ Osamljeno. Poimenovanje je bilo s suf -ec < *-ьcь substantivizirano iz kompoz adj *belo-rit ‘tak, ki ima belo rit’ s sestavinama bl adj, f -a ‘albus’ < psl. *blъ in rȉt f ‘podex’ < psl. *rtь f ‘zadnja/spodnja stran; podex’ ter nakazuje, da gre za čmrlja, ki ima zadek bele barve, zato se je vsaj prvotno verjetno nanašalo na zemeljskega čmrlja = Bombus terrestris, ki ima konec zadka bel (CZŽ 1997: 41). ► bel2 ► rit bencelj ESSJ  bnc m ‘čmrlj’ (gor. (Srednja vas v Bohinju) – SLA). Isln. dial. *bncəl’ m ‘čmrlj’ (gor.) ← sln. *brncəl’ m ‘obad’. Ⓔ Gotovo z dial. izpadom r tipa čšnja ← čršnja, čev ← črev v vzglasni konzonantni skupini br- nastalo iz sln. *brncəl’ m ‘obad’ in zaradi podobnos- ti žuželk s poimenovanja za obada preneseno na oznako za čmrlja. ► brencelj boben2 ESSJ bben bb m ‘čmrlj’ poleg čmrl ‘isto’ (primor. banjš. (Podlešče) – SLA). Ⓞ Prek vzdevka ničto onimizirano v cgn Boben (ZSSP) in iz tega cgn Bub- nich (Gorica), kar Merkù 1982: 13 izvaja neposredno iz bben ‘tympanum’. Isln. dial. *ˈbo:bən m ‘čmrlj’ (kraš.). Ⓔ Bezlaj ESSJ: I, 28 je primerjal s hrv., srb. bȕmbār ‘čmrlj’, mak. bum- bar ‘isto’, blg. brъmbar, kar je gotovo korensko sorodno. Zaradi homoni- mije s sln. bben m ‘tympanum’ iz psl. *bǫbъnъ/bǫbьnъ (SP: 1, 350), ki se v širšem slovanskem svetu kaže kot star vojaški termin, je možno, da je sln. pomen ‘čmrlj’ tako kot ‘tympanon’ ena od pomenskih specializacij iz prvot- nega nomena agentis *‘kdor se glasno oglaša, doni, brenči ipd.’ iz *bǫbъnati ‘brenčati, doneti, ropotati ipd.’ (SP: 1, 349). K taki razlagi napeljuje mlajši nomen agentis na -ač iz sln. *bobnjati, prim. izbobnjati ‘izbobnati’ (Ple- teršnik), v sln. dial. bůbńč m ‘čmrlj’ (panon. pkm. (Velika Polana) – SLA). Psl. koren *bǫb- je verjetno onomatopejskega izvora, prim. gr. βόμβος m ‘zamolklo donenje, bobnenje, šum’, lat. bombō m, g -ōnis ‘trot’, lit. babalas ‘čmrlj’, kar je besedotvorno najbližje sti. bambhara- m ‘čebela’ (Bezlaj l.c.; Mayrhofer: III, 364). bobnjač → boben2 ESSJ  15Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 brečak ESSJ  brčȧk m ‘čmrlj’ poleg čmr ‘isto’ (štaj. kozj.-bizelj. (Drenovec pri Bukov- ju) – SLA). Isln. dial. *brečak m ‘čmrlj’ (štaj.). Ⓔ Nomen agentis na -ak < *-akъ (Bajec 1950: 80s.) iz brčati -im impf ‘brenčati’ < *bręčati, npr. muha breči (Pleteršnik); prvotno torej ‘kdor brenči’. ► brečati bušanec ESSJ  bušànac m ‘calabrone’, busànac ‘isto’ (primor. nad. – Rigoni-Salvino 1999), po SLA nad. bušá:nac ‘čmrlj’ (Marsin/Mersino – SLA). Isln. dial.*buˈša:nəc m ‘čmrlj’ (nad.) < *buš-anьcь. Ⓔ Ker so poimenovanja za čmrlja pogosto izpeljanke iz substantivov, ki označujejo čebelo, npr. ter. čeln iz dial. čla ‘čebela’, pkm. fčelár iz fčéla ‘čebela’, je nad. entomonim svojilnostna izpeljanka tipa *brat-ěnьcь ‘bratov sin’ = slš. bratenec, g -nca ‘isto’ k *bratъ ‘brat’ ← *bratrъ ‘isto’ (SP: 1, 128, 356) iz sln. dial. *buha f ‘čebela’, kar je nastalo s križanjem med sin *bəčela in *muha: *bəčela  *muha = *buha. ► bušela cmelj ESSJ  cmélj m ‘čmrlj, Bombus sp.’ (primor. obsoš. (Bovec) – Erjavec, LMS 1882/1883: 278). Psln. *čˈmel’ m ‘čmrlj’ (obsoš.); ni jasno, ali je Erjavčev zapis z vzglasnim c- pisna napaka ali pa odraža de- jansko dialektično stanje, ki kaže na slekanje in zato na možen import s tol- minskega območja tirolske poselitve, čeprav je danes potrjeno le rovt. tolm. χmp (► hompelj), v primor. obsoš. pa le s sistemsko pričakovanim vzglas- jem čˈmelj m, g čmé:lj ‘čmrlj’ (Ivančič Kutin 2007), po SLA čml’ (Log pod Mangartom, Trenta – SLA). ► čmelj čelon ESSJ  čeln/čelòn/člòn m ‘čmrlj, ronzone’ (primor. ter. − Merkù GSTN), čэlò ‘calabrone’ (Spinozzi Monai 2009: 391), čelȏn ‘čmrlj’ (Viškorša/Monteaper- ta – SLA). Isln. dial. *čeˈlo:n m ‘čmrlj’ (ter.) ← sln. dial. *ˈče:la f ‘čebela’. Ⓔ Z izpeljanko na -on iz sln. dial. *ˈče:la ‘čebela’ je čmrlj najverjetneje poi- menovan z ekspresivno maskulinativno tvorbo tipa mačkn ← mȃčka, torej ‘tisti, ki pripada čebeli’, zato, ker je čmrlju in čebeli skupno, da oprašujeta cvetove. ► čela 16 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... čemelak ESSJ  čamalák m ‘čmrlj’ (panon. pkm. – Mukič 2005), čamaˈla:k ‘isto’ (Bajzek Lukač 2009), po SLA pkm. čemelȃk ‘čmrlj’ (Grad – SLA), čamalȃk ‘isto’ (Križevci, Gornji Petrovci, Markovci – SLA). Isln. dial. *čemeˈla:k m ‘čmrlj’, po vokalni asimilaciji (Ramovš 1935: 183) *čamaˈla:k ‘isto’ (pkm.) ← sln. dial. *čəmela ‘čebela’. Ⓔ Z izpeljanko na -ak < *-akъ iz sln. dial. *čəmela ‘čebela’ je čmrlj najver- jetneje poimenovan z maskulinativno tvorbo na -ak tipa gosák ← gs, torej ‘tisti, ki pripada čebeli’, ker obe žuželki oprašujeta cvetove. Enako funkcijo in pomensko motivacijo odražata tudi sinonimni dial. tvorjenki na -ar < *-ar’ь in -ič < *-it’ь v panon. pkm. čemelár m, g -a ‘čmrlj’ (Novak 1996), po SLA pkm. čmlȃr (Strehovci, Gorica – SLA) in kor. zilj. čəmč ‘čmrlj’ (Pod- klošter/Arnoldstein – SLA) < *čəmelȉč. V to skupino dial. poimenovanj za čmrlja spadata tudi čmelák ‘Hummel’ (Janežič 1851) in panon. prleš. čmlr ‘čmrlj’ (Gibina – SLA) < sln. čmelár, le da v razmerju do zgornjega gradiva enako kot č. čmelák ‘čmrlj’ in čmelár ‘isto’ kažeta na izpeljavo iz dial. va- riante brez vokaliziranega polglasnika v šibki poziciji med č in m, tj. sln. dial. *čmela ‘čebela’. ► čemela ► čmela čemelar → čemelak ESSJ  čemelič → čemelak ESSJ  čemrlj ESSJ  čẹmrl m ‘čmrlj’ (primor. notr. (Planina) – SLA), rovt. horj. čẹmr ‘isto’ (Logatec – SLA), črnovr. čmr, g -l (Tominec 1964), čmrl (Hotedršica – SLA), štaj. kozj.-bizelj. čemȃrl (Planina pri Sevnici – SLA). Isln. dial. *čəˈml’ m ‘čmrlj’ (primor., rovt., štaj.); identično s sln. sin čmŕlj, a z vokaliziranim polglasnikom v šibki poziciji. ► čmrlj čmelak → čemelak ESSJ  čmelar → čemelak ESSJ  čmelj ESSJ s.v. čmŕlj čmlj m ‘čmrlj’ (Pleteršnik), čmél ‘Hummel’ (Janežič 1851); primor. obsoš. čˈmelj, g čmé:lj ‘čmrlj’ (Ivančič Kutin 2007), po SLA kor. spoh.-remš. čmȉ (Lovrenc na Pohorju – SLA), primor. obsoš. čml’ (Log pod Mangartom, Trenta – SLA), čm (Bovec – SLA), štaj. jpoh. čm (Vitanje – SLA), kozjaš. čm (Zgornja Kungota – SLA). 17Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Ⓣ Strukturna tvorjenka na -ec < *-ьcь čmljəc m, g -ljca (Pleteršnik), čmelc ‘Hummel’ (Janežič 1851); panon. prleš. čˈmẹ:jec, g -a ‘čmrlj’ (Rajh 2010), po SLA štaj. jpoh. čmȇc ‘čmrlj’ (Pivola – SLA), čmc ‘isto’ (Žiče – SLA), srštaj. čmc (Poljčane – SLA), čmȇc/čmȅc/čmȇfc (Dobovec pri Rogatcu – SLA); panon. slngoriš. čmc poleg šmc (Spodnja Voličina – SLA), haloš. čmjac (Cirkulane – SLA), prleš. čmjac (Veržej – SLA), v 19. st. zhmélz ‘die Hummel (Apis terrestris. Linn.)’ (Murko 18331: 754); strukturna tvorjenka na -ič čmeljȉč m, g -íča ‘čmrljič’ (Pleteršnik), v 19. st. zhmelizh ‘Hummel’ (Jarnik 1832: 216). Ⓗ 19. st.: zhmél ‘zhmélz, die Hummel (Apis terrestris. Linn.)’ (Murko 18331: 754). Psln. *čˈmel’ m ‘čmrlj’; • = r. dial. čmel ‘čmrlj’, ukr. dial. čmilь, g čmeljá ‘isto’, br. čmelь, g čmjaljá, stp. czmiel, kaš. čḿėl, č. čmel, g -le, slš. čmel’, g -l’a, gl. čḿel’, dl. tśmjel, g -la, čḿel’ (ÈSSJa: 4, 145; SP: 2, 311s.); < psl. *čьmèl’ь ‘čmrlj’ ap B, a prvotno verjetno *čьmelь m, g *-li ‘isto’ (SP: 2, 311; Čepar 2017: 17). Ⓔ Nejasno. Navadno se psl. *čьmèl’ь m ‘apis terrestris’ korensko povezuje s psl. *komarъ/komar’ь m ‘culex’ (► komar), pomensko bližjim lit. kamãnė ‘čmrlj’, let. kamane ‘peščena čebela, čmrlj’, stpr. camus ‘čmrlj’ ter z enakim ničtostopenjskim korenom v nvn. Hummel ‘čmrlj’, srvn. hummel ‘isto’, hu- mel, stvn. hummel, ki je rezultat asimilacije iz srvn. humbel in stvn. humbal (SP: 2, 312; ALEW: I, 445; Kluge23: 387). Miklošičevo opozorilo na podob- nost s fin. kimalainen ‘čebela, čmrlj’ (Miklošič 1886: 419) je bilo zavrnjeno (Bezlaj ESSJ: I, 84; SP l.c. s starejšo literaturo). ⒹBD Psl. *čьmelь m ‘čmrlj’ → *čьmel’ь ap B sln. čmelj; → sln. cmelj; →VPLIV ščьměti *ščьmel’ь → sln. *ščəmelj sln. ščemelj; →M : L → M : R → sln. ščemer; →slov. ČM- → ŠM- sln. šmelj; →VPLIV šumeti → sln. šumelj; →INTERKALACIJA R? *čьrmel’ь sln. črmelj1; →REDUKCIJA: Gsg *čme’l →*čml’a >> čməl’ sln. črmelj2; →PREMET RM → MR (sln., hrv., č.) sln. čmrlj; → sln. *čəml’ sln. čemrlj; →ČM- → ŠM- sln. šmrlj; →KRIŽANJE čmərlj × čmelj sln. čmerelj; →INTERKALACIJA d → sln. čmrdelj; →dl → gl → sln. čmrgelj; →PREF ko-? sln. kočmrlj; → psl. *čьmel f ‘čebela’ > sln. *čméla ‘isto’ → mask *čmelák sln. čmelak; → mask *čmelár sln. čmelar; → sln. *čəméla ‘isto’ → mask *čəmelák sln. čemelak; 18 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... → mask *čəmelár sln. čemelar; → mask *čəmelȉč sln. čemelič. ⇒ cmelj ⇒ čmerelj ⇒ šmelj ⇒ ščemelj ⇒ črmelj1 čmerelj ESSJ  čmerlj m ‘čmrlj’ (Pleteršnik), divji čmerel ‘Waldhummel’ (Cigale 1860), čmérelj ‘die Hummel, il pecchióne, calabróne’ (Drobnič 1858), čmerelj ‘Hummel’ (Janežič 1851). Ⓗ 19. st.: zhmerélj ‘die Hummel (Apis terrestris. Linn.)’ (Murko 18331: 754) /čmərelj/. Isln. dial. *čməˈrel’ m ‘čmrlj’; verjetno nastalo s križanjem sln. sinonimov čmŕlj /čmərl’/ in čmlj: *čmərl’  čmlj = čmərlj. ► čmrlj ► čmelj čmrdelj ESSJ  čmrd m ‘čmrlj’ (gor. (Zasip pri Bledu) – SLA), čmrdl ‘isto’ (Breg – SLA), čmd (Gorje − Čop Diss. 1983: 93). Isln. dial. čmd m ‘čmrlj’ (gor.); z interkalacijo -d- med -r- in -l- nastalo iz sln. čmŕlj (Čop l.c.). ► čmrlj ⇒ čmrgelj čmrgelj ESSJ  čmrγ m ‘čmrlj’ (rovt. škofjel. (Zgornje Bitnje) – SLA), gor. čmrgǝl ‘isto’ (Radovljica – SLA), čmrgǝl, g -na (Ljubno – SLA), čmg (Čop Diss. 1983: 93). Isln. dial. čmg m ‘čmrlj’ (rovt., gor.); Čop l.c. razlaga, da so gor. primeri z interkalacijo -g- med -r- in -l- nastali iz sln. čmŕlj, a je bolj verjetno, da odražajo narečni razvoj gl iz dl tipa gleto ← dleto in zato le posredno interkalacijo d med r in l. ► čmrdelj čmrlj ESSJ čmŕlj, s.v. ščemlj, ščúmelj, šmlj čmŕlj m, g -a ‘čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom’: po cvet- ju brenčijo čebele in čmrlji; brenčati ko čmrlj (SSKJ), čmrlji m pl ‘Bombi- nae’, njivski čmrlj m ‘Bombus agrorum’, zemeljski čmrlj ‘Bombus terrestris’, kamnjarski čmrlj ‘Bombus lapidorum’, travniški čmrlj ‘Bombus pratorum’ (CZŽ 1997: 41), čmŕlj ‘die Erdhummel (bombus terrestris)’, čmrlji kopanci pl ‘čmrlji, ki imajo v tleh gnezdo’ (Pleteršnik po Miklošiču), čmrlji ʻBombus’ (Erjavec 1875: 356), čmerlj ‘die Erdhummel, Bombus terréstris’ (Erjavec 1864: 102); kor. obir. čmr:əl ‘čmrlj’ (Korte/Trögern – Karničar 1990: 68), primor. kraš. čml’ ‘Hummel’ (Štrekelj 1887: 388), notr. čˈmə:r, g -rla (Veli- ke Žablje – Jejčič DN 2010: 38), toda obsoš. čmŕlj ‘klin, ki se vtakne v prevrt- 19Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 ano klop, a nanj se denó na križ stoječe palice, ná-nje pa štrena, da se razmota’ (Krn – Erjavec, LMS 1882/1883: 201), rovt. tolm. čˈmərl, g -lə (Čujec Stres 2007), čmrlj ‘Bombus, Hummel’ (Erjavec, LMS 1879: 130 s pripisom, da na Šentviški Gori razlikujejo čmrlje v máharje, lístnarje in zémljarje, Laščani pa v máhovce in lúknjevce), cerklj. čˈmər, g -le in čˈmorle ̍pa:jn ‘otroška igrača, v katero so lovili čmrlje’ (Kenda-Jež Diss. 2002), čmərl (Razpet 2006), gor. čm:ʀəl, g -ʀla (Kropa – Škofic Diss. 1996), dol. čmàru (Šentrupert – Smole Diss. 1994), kost. čˈml’, g -a (Gregorič 2014), štaj. zgsav. čˈma:ru, g -rła (Weiss 1998). Ⓣ Dem na -ič < *-it’ь čmȓljəč m, g -ljca, verjetno tiskarska napaka za *-ljča (Pleteršnik), rovt. tolm. čˈmərəlč (Čujec Stres 2007), iz tega dem na -ek < *-ьkъ čmŕljček (SSKJ), štaj. zgsav. čˈma:ručək, g -čka (Weiss 1998). Ⓗ 16. st.: zhmerl ‘Humel, fucus’ (Megiser 1592); 18. st.: zhmèrl ‘Huel, fucus, crabro’ (Pohlin). Psln. *čˈml’ m ‘čmrlj’; • = hrv. gradišč. čmrlj ‘Bombus terrestris’ ob čmrljiti se ‘poležavati, lenariti’ (GHNR), z enako pozicijo r tudi č. dial. čmrl’áň ‘čmrlj’ (Bezlaj 2003: 1, 665) in čmrlák ‘isto’(ČJA: 2, 147); < psl. dial. *čьmьrl’ь m ‘čmrlj’ (sln.-hrv.-č.) ← pred premetom in reduk- cijo *čьrmel’ь ‘isto’ ← *čьmèl’ь; ker se zaporedje čmrl’- ne potrjuje le v slovenščini, ampak tudi hrvaščini in češčini, je do redukcije -el’- v -l’- v strans- kosklonskih oblikah tipa *čmel’ȁ > *čml’ȁ > *čmlja, po premetu *čmlja, verjetno prišlo že v psl. dial. obdobju in zato bi bilo sln. čmŕlj treba prišteti k podedovanim leksemom, katerega fonemsko zaporedje ni nastalo šele v slovenskem sistemu in niti po vzorcu, ki ga je predpostavil Ramovš 1924: 83, kot sta opozorila že Rigler 1963: 157 in Bezlaj 1967: 119; isti 2003: 1, 665. ► črmelj2 ⇒ čemrlj ⇒ čmerelj ⇒ šmrlj ⇒ čmrdelj ⇒ čmrgelj ⇒ čmrljevka ⇒ kočmrlj črmelj1 ESSJ  črmlj m ‘čmrlj’ (goriš. – Pleteršnik); primor. notr. čərmȋẹl’ ‘čmrlj’ (Sabon- je – Rigler 1963: 157), čǝrml’ ‘isto’ (Hrpelje – SLA), čǝrmil poleg čmrl (Trnovo (Ilirska Bistrica) – SLA), čmȋel (Podgraje – SLA). Ⓗ 17. st.: zhermèli ‘apes sylvestris’, zhermèl, kir nema ṡhela ‘fucus’ (Kaste- lec-Vorenc). Ⓞ Onimizirano v cgn Črmelj, Čermelj, Čermel, Čermelč (ZSSP). Psln. *čml’ m ‘čmrlj’ < psl. dial. *čьrmel’ь ‘isto’ ← *čьmèl’ь (Bezlaj 2003: I, 665; SP: 2, 311); interkalacija r je znana tudi v p. trzmiel ‘čmrlj’ z varianto przmiel ‘isto’, kaš. přḿėl in gřḿėl in verjetno tudi v hrv. čak. stmēlj, g strmélja ‘sršen, crabro’ (Bezlaj l.c.; SP l.c.). V SP l.c. se predpostavlja, da je interkalacija r posledica vpliva psl. *trǫtъ ‘trot, fucus’. Ker pa imajo nekatere vrste čmrljev zadek rdeč oziroma rdečkast, kot ponazarjajo tudi sln. sin rdečerȋtec (► rdečeritec), rdčič (► rdečič), rȋdžək (► ridžek) in zagorłəc (► zagorelec2), je možno, da 20 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... je na preoblikovanje psl. *čьmèl’ь v *čьrmel’ь vplival psl. adj *čьrmъ ‘rdeč’, prim. r. dial. čerëmyj ‘temno rjav, zagorel, rdeče črn’, ki se ob bolje potrjenem *čьrmьnъ ‘rdeč’ navaja v SP: 2, 225. ► čmelj ⇒ črmelj2 črmelj2 ESSJ  čŕməlj m, g -mlja ‘čmrlj’ (gor. – Pleteršnik). Isln. dial. čŕməlj m ‘čmrlj’ (gor.); variantna oznaka za čmrlja ni nastala po premetu iz sln. čmŕlj, kot je sklepal Ramovš 1924: 83, ampak je zaradi sin črmlj treba predpostaviti, da je pozi- cija r v črmlj prvotna (Bezlaj 2003: I, 665), redukcija ejevskega vokala pa se je morala realizirati npr. v oblikah tipa Gsg *čmel’ȁ > *čml’ȁ > *čmlja, po premetu *čmlja. ► črmelj1 ⇒ čmrlj črnček ESSJ  čȓnčək m, g -čka ‘vrsta čmrlja’ (Pleteršnik po Miklošiču). Isln. črnčək m ‘vrsta čmrlja’. Ⓔ Osamljena oznaka za vrsto čmrlja je dem na -ek < *-ьkъ iz subst *črnəc < *čьrnьcь k adj čŕn, f -a ‘niger’ < psl. *čьrnъ ‘isto’, s katerim je bila prvotno lahko poimenovana vsaka živa ali neživa stvarnost črne barve. Ni jasno, na katero vrsto čmrlja se deminutiv nanaša. ► črn fčelak → fčelar ESSJ  fčelar ESSJ  fčelár m, g -a ‘čmrlj’ (panon. pkm. – Novak 1996), po SLA pkm. fčlr ‘čmrlj’(Črenšovci – SLA), fčälȃr ‘isto’ (Nedelica – SLA). Isln. dial. *fčelár m ‘čmrlj’ (pkm.) ← sln. dial. *fˈče:la ‘čebela’ (panon.). Ⓔ Z izpeljanko na -ar je čmrlj tako kot s sln. pkm. čemelár ‘čmrlj’ (No- vak 1996), čmlȃr (Strehovci, Gorica – SLA) (► čemelak) in prleš. čmlr ‘čmrlj’ (Gibina – SLA) (► čemelak) najverjetneje poimenovan z maskulina- tivno tvorbo na -ar, torej ‘tisti, ki pripada čebeli’, ker obe žuželki oprašuje- ta cvetove. Sinonimno panon. pkm. fčelȃk ‘čmrlj’ (Turnišče v Prekmurju – SLA) je enako č. dial. včelák ‘čmrlj’ (ČJA: 2, 147) in kaže na enako izpeljavo z maskulinativnim suf -ak kot sln. pkm. čemelȃk ‘čmrlj’(► čemelak). ► fčela 21Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 gonjač2 ESSJ  γuńá m ‘čmrlj’ (primor. nad. (Livek) – SLA), obsoš. γunáč ‘isto’ (Kobarid – SLA). Isln. dial. *goˈn’a:č m ‘čmrlj’ (nad., obsoš.) ← dial. *gon’áti impf ‘godrnjati’. Ⓔ Na podlagi obsoš. besedotvornega razmerja γunjáč m ‘godrnjač’ : γunját -à:m impf ‘godrnjati’ (Ivančič Kutin 2007) bi bila entomonima podobno po- mensko motivirana kot štaj. sin brčak (► brečak) in prvotna nomena agentis na -ač < *-ačь iz sln. dial. *gon’áti impf ‘godrnjati’, kar je verjetno korensko sorodno z gondráti ‘godrnjati’, godrnjáti ‘isto’. ► gonjati grilj ESSJ  grȋl m ‘čmrlj’ (gor. (Poljšica pri Gorjah) – SLA). Isln. dial. *gril’ m ‘čmrlj’ (gor.). Ⓔ Poimenovanje za čmrlja je gotovo interno slovensko nastalo po prenosu s poimenovanja za murna. ► gril1 grmulon ESSJ grmulon γǝrmuln m ‘čmrlj’ (primor. briš. (Brdice v Kožbani) – SLA); Bezlaj 1967: 119; isti ESSJ: I, 179 za Istro navaja grmulon, česar ni bilo mogoče ponovno potrditi. Isln. dial. *grmuˈlon m ‘čmrlj’ (briš.). Ⓔ Nejasno. Ker so poimenovanja za čmrlja pogosto maskulinativi iz poi- menovanj za čebelo (► bečelič ► čelon ► čemelak ► čemelar ► čemelič ► čmelak ► čmelar ► fčelar ► fčelak), je možno, da je grmulon maskulinativ tipa mačkn ← mȃčka iz *grmovlja ali *grmola ipd. v pomenu ‘čebela’, kar v slovenščini ni potrjeno. Z enakim vzglasjem je kaš. gřḿål ‘čmrlj’ (Bezlaj ESSJ l. c.), gřḿėl ‘isto’ (SEK: II, 227) poleg břḿål (Bezlaj l.c.) in břḿėl (SEK: I, 154), kar se v SEK: II, 227 razlaga po naslonitvi na kaš. gřḿåc ‘grmeti, bobneti’, gřḿec ‘isto’ (SP: 2, 311) iz kaš. čḿėl ‘čmrlj’, prim. še sln. grmóta ‘brenčanje čebel’ (Bezlaj l.c.; Pleteršnik po Dajnku). V sln. je na za- hodnem območju znana varianta črmlj ‘čmrlj’ (► črmelj1), ki se po naslo- nitvi na isti slov. glagol ne bi realizirala v sln. grmulon, ampak *grmelj-on. Kljub vsem nejasnostim ni verjetno, da bi bila beseda predslovanskega ali celo predromanskega izvora, kot je menil Bezlaj 1967: 119; isti ESSJ: I, 179. hompelj ESSJ  χmp m, pl -ni ‘čmrlj’ (rovt. tolm. (Rut) – SLA). Isln. dial. *hompəl’ m ‘čmrlj’ (tolm.). ⇦ sor. n. hȱəmpl m, pl -ln ‘čmrlj, Hummel’, kar je enako tirol. n. humpl ‘isto’ (Kranzmayer-Lessiak: 85), srvn. humbel, stvn. humbal (Kluge23: 387) in so- 22 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... rodno z nvn. Hummel ‘čmrlj’, srvn. hummel ‘isto’, humel, stvn. hummel, kjer je prvotna konzonantna skupina asimilirana. Ⓔ To n. poimenovanje za čmrlja se navadno povezuje z nvn. hummen ‘brenčati (o čebelah)’, srvn. hummen ‘isto’ in dalje s stpr. camus ‘čmrlj’, lit. kamãnė ‘čmrlj’, let. kamane ‘peščena čebela, čmrlj’ (Kluge23 l.c.) ter psl. *komar’ь ‘culex’ (Pfeifer5: 562). kočmrlj ESSJ  kučmrǝl m ‘čmrlj’ (rovt. škofjel. (Zgornje Bitnje) – SLA); gor. kočmṙl ‘isto’ (Kropa – SLA). Ⓞ Po razvoju šm- < čm- prek vzdevka, verjetno za godrnjavega ali počasnega, lenega človeka, onimizirano v cgn Košmrlj (Bezlaj ESSJ: I, 84) z variantami Košmrl, Košmerlj, Košmerl (ZSSP), prim. hrv. gradišč. čmrljiti se ‘poležava- ti, lenariti’ (GHNR), toda drugače, manj verjetno o pomenski motivaciji Tor- kar, JZ 17/2, 2011, 69ss., nesprejemljivo pa Debeljak, SR V–VII, 1954, 175. Variantni sln. cgn Košmelj je iz Košmerlj lahko nastal zaradi uvularne izreke r (Torkar o.c., 71). Isln. dial. *ko-čml’ m ‘čmrlj’ (rovt., gor.); s predpono *ko- (Bezlaj ESSJ l.c.) s še vedno nejasno prvotno funkcijo in izvorom, prim. Bjeletić 2006. Bezlaj ESSJ l.c. kot sin h kroparskemu kočmrl ‘čmrlj’ navaja tudi kočeber, a je preverjanje gradiva za SLA pokazalo, da v Kropi kočb pomeni ‘keber’ (► keber), zato je Bezlajeva navedba napačna. ► čmrlj komatar2 ESSJ  komatár m, g -ja ‘die größte Art Hummel’ (gor. – Pleteršnik). Isln. dial. komatár m ‘največja vrsta čmrlja’ (gor.). Ⓔ Osamljeno. Kot svojilnostna izpeljanka na -ar < *-ar’ь iz subst komȃt m ‘helcium’ je entomonim lahko šaljiva oznaka za čmrlja, ki je zaradi rumene proge ob glavi vzbujal vtis, da ima komat. ► komat kršelj2 ESSJ  kršil m ‘čmrlj’ (panon. pkm. (Dolnja Bistrica v Prekmurju) – SLA). Isln. dial. *krˈšel’ m ‘čmrlj’ (pkm.). Ⓔ Osamljeno in nejasno. listnarje → mahovec ESSJ  liščiki → pisanec2 ESSJ  23Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 luknjevec → podzemljak ESSJ  maharje → mahovec ESSJ  mahovec ESSJ  máhovəc m, g -vca ʻdie Mooshummel (ker ima gnezdo vrhu zemlje v mahu)’ (Lašče – Pleteršnik; Erjavec, LMS 1882/1883: 287), pred tem Erjavec, LMS 1879: 130 opozarja, da Laščani razlikujejo čmrlje v máhovce in lúknjevce, na Šentviški Gori pa máharje, lístnarje in zémljarje; tudi sin mahovȋčək m, g -čka ʻdie Mooshummel’ (gor. – Pleteršnik). Isln. dial. mahovəc m ʻvrsta čmrlja, ki gnezdi na vrhu zemlje v mahu’ (dol.). Ⓔ Entomonim je izpeljanka s suf -ec < *-ьcь v isti funkciji kot prebivalska imena tipa Blejec ← tpn Bled iz subst mȃh m, g mahȗ ‘muscus’ < psl. *mhъ; prvotno torej ʻčmrlj, ki živi v mahu’. Sin mahovȋčək je dem na -ek < *-ьkъ iz ustrezne feminativne tvorbe na -ica *mahovica iz mahovəc < *mъho-ьcь, rovt. tolm. *máhar pa kot izpeljanka na -ar < *-ar’ь v isti funkciji kot prebi- valska imena tipa Kočevar ← tpn Kočevje odraža enako pomensko motiva- cijo kot máhovəc. Rovt. tolm. oznaka *lístnar je bila s suf -ar univerbizirana na podlagi skladenjske zveze *listni čmrlj ʻčmrlj, ki gnezdi v listju’ ← lȋst m ‘folium’, *zemljar pa kot izpeljanka na -ar iz zémlja f ʻterra’ enako kot *má- har čmrlja označuje, da gnezdi v zemlji (► podzemljak). ► mah ► list ► zemlja mahoviček → mahovec ESSJ  mahovnič ESSJ  mahvnič m ʻdie Waldhummel’ (Pleteršnik), mahovniči m pl ʻdivji čmerel, pisanec, pasanec, Waldhummel’ (Cigale 1860). Isln. mahovniči m pl ʻgozdni/divji čmrlji’ (19. st.). Ⓔ Entomonim je s suf -ič < *-it’ь substantiviziran adj *mahoven, f *-vna < *mъho-ьnъ iz subst mȃh m, g mahȗ ‘muscus’ < psl. *mhъ in to vrsto čmrljev enako kot máhovəc (► mahovec) označuje po kraju, tj. mahu, v ka- terem gnezdijo. ► mah muha3 ESSJ  mȗxa f ‘čmrlj’ (primor. briš. (Oslavje/Oslavia) – SLA). Isln. dial. múha f ‘čmrlj’ (briš.) ← múha f ‘musca’. Ⓔ Poimenovanje za čmrlja je verjetno nastalo po prenosu s poimenovanja za muho, ker oba insekta letata. ► muha1 ⇒ mušon2 24 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... muhelič ESSJ  mǝχč m ‘čmrlj’ (kor. zilj. (Rikarja vas/Riegersdorf) – SLA). Isln. dial. *muhelȉč m ‘čmrlj’ (zilj.). Ⓔ Ker so poimenovanja za čmrlja pogosto izpeljanke iz substantivov, ki označujejo čebelo, npr. ter. čeln iz dial. čla ‘čebela’, pkm. fčelár iz pkm. fčéla ‘čebela’, je zilj. mǝχč zaradi nerealizirane palatalizacije velara gotovo mlada izpeljanka iz sln. dial. múha ‘čebela’, verjetno tvorjena po vzoru zilj. sin ƀǝčč m ‘čmrlj’ (► bečelič). ► muha2 mušelj1 ESSJ  mǝšl’ m ‘čmrlj’ poleg čmr ‘isto’ (kor. zilj. (Rateče) – SLA). Isln. dial. *mušel’ m ‘čmrlj’ (zilj.). Ⓔ Ker so poimenovanja za čmrlja pogosto izpeljanke iz substantivov, ki označujejo čebelo, npr. ter. čeln iz dial. čla ‘čebela’, pkm. fčelár iz pkm. fčéla ‘čebela’, je zilj. mǝšl’ gotovo izpeljanka na -elj < *-el’ь iz sln. dial. múha f ‘čebela’. ► muha2 mušon2 ESSJ  musôn m ‘calabrone’ (primor. nad. (Čarni Varh/Montefosca) – Rigoni-Salvi- no 1999) = ‘čmrlj’, rez. mušȗn ‘isto’ (Solbica/Stolvizza, Njiva/Gniva – SLA), ter. mušn (Breginj – SLA), obsoš. mušn (Borjana pri Kobaridu – SLA). Isln. dial. *muˈšo:n m ‘čmrlj’ (primor.). Ⓔ Lahko pejor. izpeljanka na -on iz dial. múha f ‘čmrlj’ z realizirano pala- talizacijo h v š, najverjetneje v ekspresivni funkciji (► mušon1), a je zaradi pogostih izpeljank iz subst za čebela bolj verjetna izpeljava iz sln. dial. múha f ‘čebela’. ► muha2 pasanec1→ pasec2 ESSJ  pasec2 ESSJ  pȃsəc m, g -sca ʻeine Art Hummel mit gurtartigen Streifen’ (Pleteršnik), pásec ʻart hummel mit gelben gurtartigen streifen um den leib’ (Valjavec 1878a: 130). Isln. dial. *ˈpa:səc m ʻvrsta čmrlja s pasastimi progami’. Ⓔ Oznaka za čmrlja je s suf -ec < *-ьcь izpeljana iz subst pȃs m ‘cingulum’ < jslov. *pȃs ‘isto’ < psl. *pȍ-asъ in čmrlja označuje, da ima pasu podobne pro- ge. Toda sin pȃsanəc m, g -nca ʻdie gestreifte Waldhummel’ (Pleteršnik), pása- nec ʻart hummel mit gelben gurtartigen streifen um den leib’ (Valjavec 1878a: 130), mali in veliki pasanci m pl ̒ Waldhummel’ (Cigale 1860) s strukturno tvor- jenko na -ek < *-ьkъ pȃsančək m, g -čka ʻeine Hummel mit gelben Streifen um 25Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 den Leib’ (Pleteršnik po Miklošiču) je bil s suf -ec substantiviziran iz ptc pret pas *pasan iz pásati pȃšem impf ‘opasovati’ (Pleteršnik) kot denom iz pȃs m ‘cingulum’. Pomenska motivacija po pasu podobnih progah na telesu živali se ohranja tudi v primor. obsoš. pásana ‘kozje ime’ (Krn – Erjavec, LMS 1875: 224) = pasana ‘ime pasasti kozi’, kar Pleteršnik po Cafu navaja tudi za pkm. ► pas pisanec2 ESSJ  písanəc m, g -nca ʻeine Hummelart’ (Kranjska – Pleteršnik), pisanec ʻdivji čmerel, pasanec (mali in veliki pasanci, rdečeritci, mahovniči, liščiki ali sivčiki, rumenčiki), Waldhummel’ (Cigale 1860). Isln. pisanəc m ʻvrsta divjega čmrlja’ (19. st.). Ⓔ Oznaka za vrsto divjega čmrlja je s suf -ec < *-ьcь substantiviziran ptc pret pas *pisanъ ̒ versicolor’ in čmrlja označuje po njegovi raznobarvnosti. Podob- no pomensko motivirana je tudi oznaka liščiki m pl v zvezi liščiki ali sivčiki /liščəki ali sivčəki/ iz subst *liščək m ʻčmrlj’ < *lysьčьkъ, ki je bil homonimen z ornit lȋšček, g -čka ʻmanjša ptica pevka z zelo pisanim perjem’ (► lišček). ► pisan podzemljak ESSJ  podzemlják m ʻnekak čmrlj, ki ima pod zemljo gnezdo’ (Bovec – Pleteršnik) = primor. obsoš. podzemlják ‘neka vrsta čmrljev’ (Bovec – Erjavec, LMS 1882/1883: 283). Isln. dial. podzemlják m ʻčmrlj, ki ima gnezdo pod zemljo’ (obsoš.). Ⓔ Oznaka za to vrsto čmrljev je bila s suf -ak < *-akъ tvorjena iz predložne zve- ze pod zemljo. Toda dol. sin lúknjevce Apl, ki ga s pojasnilom, da Laščani tako imenujejo vrsto čmrljev, »kateri so pod zemljó po lúknjah«, navaja Erjavec, LMS 1882/1883: 283, kasneje lúknjevəc m ʻeine in der Erde nistende Hummel’ (Ple- teršnik), je bil s suf -ec < *-ьcь substantiviziran iz adj *luknjev ʻtak, ki dela luknje’, pred preglasom *luknjav ʻisto’ iz luknjáti -ȃm impf ʻdelati luknje’ (Pleteršnik). ► zemlja ► luknja rdečeritec ESSJ  rdečerȋtəc m, g -tca ‘die Waldhummel’ (Pleteršnik), rdečeritci m pl ‘Wald- hummel’ (Cigale 1860), tudi rovt. tolm. arˈđe:jčəˈritar, g -jə ‘čmrlj z rdečim zadkom’ (Čujec Stres 2014). Isln. dial. *rdeče-rit-əc/-ar m ‘vrsta (gozdnega) čmrlja’. Ⓔ Poimenovanje, ki je bilo s suf -ec < *-ьcь in -ar < *-ar’ь substantivizi- rano iz kompoz adj *rdeče-rit *‘tak, ki ima rdeč zadek’ s sestavinama rdȅč adj, f rdča ‘ruber’ < *rъdęt’ь ‘isto’ in rȉt f ‘podex’ < psl. *rtь f ‘zadnja/ spodnja stran; podex’, čmrlja označuje po značilnem rdečem zadku. Podobno pomensko motivacijo po rdeči barvi odraža tudi rdčič m ‘neka vrsta čmrljev rdečepasastih’ (Pleteršnik), primor. obsoš. rǝdéčič ‘neka vrsta čmrljev, ki so 26 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... rdečepasasti’ (Bovec – Erjavec, LMS 1882/1883: 284), kar je bilo s suf -ič < *-it’ь substantivizirano iz adj rdȅč ‘ruber’. ► rdeč ► rit rdečič2 → rdečeritec ESSJ  ridžek ESSJ  rȋdžək m, g -džka ‘eine fuchsrothe Hummel’ (notr. – Pleteršnik po Cafu). Isln. *ˈri:džək m ‘vrsta lisičje rdečega čmrlja’ (notr.). Ⓔ Oznaka se enako kot sin rdečerȋtəc in rdčič (► rdečeritec) verjetno na- naša na čmrlja z rdečim zadkom in je s suf -ek < *-ьkъ substantivizirani slov. adj *ryd’ь ‘rdeč, rdečkast’, za kar bi v notranjskem enako kot v drugih slo- venskih narečjih razen prekmurščine, kjer se sln. j nadalje razvije v d’ (Ra- movš 1924: 164), pričakovali refleks -j- iz psl. *-d’-. V etimološkem smislu jasen, v fonetičnem pa nejasen entomonim. Možno je, da odraža izposojenko iz hrv., čeprav ustrezne predloge ni bilo mogoče najti. ► ridž rumenec2 ESSJ  rumnəc m, g -nca ‘eine gelbe Hummel’ (Pleteršnik po Valjavcu). Ⓣ Strukturna tvorjenka na -ek < *-ьkъ rumnčək m, g -čka ‘neki čmrlj’ (Ple- teršnik), rumenčiki m pl ‘Waldhummel’ (Cigale 1860). Isln. *rumenəc m ‘čmrlj rumene barve’ (19. st.). Ⓔ Oznaka za vrsto čmrlja z značilno rumeno barvo je bila s suf -ec < *-ьcь substantivizirana iz adj rumȅn, f -éna adj ‘flavus’ < *rumènъ ‘ruber, flavus’. ► rumen sivček ESSJ  sȋvčək m, g -čka ‘die graue Hummel’ (Pleteršnik), pl liščiki ali sivčiki ‘Wald- hummel’ (Cigale 1860) /sivčəki/. Isln. sȋvčək m ‘siv čmrlj’ (19. st.) ← sȋvəc m ‘žival sive barve’. Ⓔ Oznaka za čmrlja je dem na -ek < *-ьkъ iz sln. subst sȋvec ‘siva žival’ < *sьcь, ki ga označuje po barvi. ► sivec1 sršen2 ESSJ  šršẹn m ‘čmrlj’ (primor. istr. (Kubed) – SLA), istr. šršạn ‘isto’ (Sočerga – SLA). Isln. dial. *sŕšen m ‘čmrlj’ (istr.). Ⓔ Zaradi podobnosti žuželk nastalo po prenosu s sln. sŕšen ‘crabro’ ← sršn‘isto’. ► sršen1 27Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 ščemelj ESSJ ščemlj, s.v. ščúmelj, šmlj ščemlj m ‘čmrlj’ (celovška okolica – Pleteršnik), kor. rož. ščəml, g -a ‘čmrlj’ (Šašel 1957 s.v. ščəmet), po SLA kor. rož. ščemȋǝ ‘čmrlj’ (Podravlje/ Föderlach – SLA), primor. ter. ščam ‘isto’ (Robidišče – SLA), nad. ščamȇ (Jeronišče/Jeronizza – SLA). Psln. dial. *ščəˈme:l’ m ‘čmrlj’ (kor., primor.); • = r. ščémelь ‘čmrlj’, stp. szczmiel ‘isto’, stč. ščmel, č. štmel, plb. stamil; < psl. dial. *ščmel’ь/ščьmèl’ь m ‘čmrlj’. Ⓔ Iz prvotnejšega psl. *čьmèl’ь m ‘čmrlj’ ljudskoetimološko preoblikovano po naslonitvi na *ščьměti ‘skeleti’, tranz *ščьmiti (SP: 1, 108, 311; Furlan v Bezlaj ESSJ: IV, 18). ► čmelj ⇒ ščemer ščemer ESSJ  ščǝmṙ m, g -a ‘čmrlj’ (kor. rož. (Loče/Latschach) – SLA), rož. ščǝmṙ m, g -a ‘isto’ (Breznica/Frießnitz – SLA). Isln. dial. *ščəˈme:r m ‘čmrlj’ (rož.); bolj verjetno po disimilaciji m : r ← m : l nastalo iz kor. ščemlj ‘čmrlj’ (Pleteršnik), rož. ščemȋǝ ‘isto’ (Podravlje/Föderlach – SLA), kot pa da bi na nastanek -r iz kor. ščemlj vplival sin čmŕlj. ► ščemelj šmelj ESSJ šmlj šmlj m ‘čmrlj’ (Pleteršnik), po SLA štaj. zgsav. šmȇ ‘isto’ poleg čmȁru (Ljubno ob Savinji, Meliše – SLA). Ⓣ Strukturna tvorjenka na -ec < *-ьcь v panon. slngoriš. šmc poleg čmc (Spodnja Voličina – SLA); strukturna tvorjenka na -a v 19. st. ſh’mèla ‘die Hummel’ (Jarnik 1832: 216); strukturna tvorjenka na -ič v 19. st. ſh’melizh ‘die Hummel’ (Jarnik l.c.). Ⓗ 19. st.: ſh’mèl ‘die Hummel’ (Jarnik 1832: 216). Psln. *šˈmel’ m ‘čmrlj’; • = r. šmelь m, g -ljá ‘čmrlj’, dl. šḿel ‘isto’ (Muka), kaš. šḿel (SP: 2, 311); slov. dial. vzglasje šm- namesto pričakovanega čm- temelji na poenostavitvi vzglasja po zapornosti č- /tš-/ v š- v psl. *čьmèl’ь m ‘čmrlj’ (Furlan v Bezlaj ESSJ: IV, 86). ► čmelj ⇒ šumelj šmrlj ESSJ  šmrǝl m ‘čmrlj’ poleg čmrǝl ‘isto’ (primor. briš. (Kozana) – SLA). Psln. *čˈml’ m ‘čmrlj’; pod vplivom sinonimov z vglasnim š- kot šmlj (► šmelj), ščemlj (► ščemelj) preoblikovano v šmrǝl. ► čmrlj 28 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... šumelj ESSJ ščúmelj, s.v. ščemlj, šmlj šəmè:w m ‘Hummel’ (kor. obir. – Karničar 1990 s.v. ščemel), mež. šumév ‘isto’ (Šašel 1957 s.v. ščəmet), po SLA kor. podj. šumȋǝ (Rinkole/Rinkolach – SLA), šumȋe (Libeliče – SLA), mež. šumli m pl (Koprivna – SLA), spoh.- remš. šumȉ (Vuzenica – SLA). Ⓗ 18. st.: ſumel ‘Hummel’ (Gutsman). Isln. dial. *šuml’ m ‘čmrlj’ (kor.). Ⓔ Iz prvotnega sln. dial. *šml’ m ‘čmrlj’ verjetno ljudskoetimološko v *šuml’ preoblikovano po naslonitvi na šumti -ím impf, prim. čebele šumijo v panju. Neustrezno Furlan v Bezlaj ESSJ: IV, 26, ki iz kor. gradiva rekons- truira sln. dial. ščúmelj. ► šmelj trolj ESSJ s.v. drlj trlj m ‘die Hummel (bombus sp.)’ (Rihenberk, sodobno Branik – Pleteršnik) = primor. notr. trólj ‘Hummel, čmrlj, Bombus sp.’ (Rihenberk – Erjavec, LMS 1882/1883: 286), po SLA primor. kraš. trl’ ‘čmrlj’ (Šempas – SLA). Isln. dial. *tˈrol’ m ‘čmrlj’ (primor.). Ⓔ Osamljeno in manj jasno. Morda povezano s sln. drolj m ‘trot’ (dol. – Ple- teršnik) = drólj ‘isto’ (dol. – Erjavec LMS 1882/83: 286) (► drolj). Bezlaj ESSJ: I, 116 je povezoval s sln. trt ‘fucus’ < *trǫtъ in domneval, da je bil entomonim podaljšan s suf *-l’ь v ekspresivni funkciji (SP: 1, 105), prvotno *trǫtl’ь pa naj bi se regularno razvilo v sln. trolj, a vokal v kraš. trl’ ‘čmrlj’ ne ustreza razvoju iz izhodnega *ǫ, kar je morda povezano z ekspresivnostjo besede. ► trot vrhič ESSJ s.v. vȓh I vȓhič m ‘neka vrsta čmrljev, ki imajo gnezdo vrhu zemlje v mahu’ (Bovec – Pleteršnik) = primor. obsoš. vhič /vǝrhǝč/, g -íča ‘neka vrsta čmrljev’ (Bovec – Erjavec, LMS 1882/1883: 287). Isln. dial. *vrhȉč m ‘vrsta čmrljev, ki gnezdijo na vrhu zemlje v mahu’ (obsoš.). Ⓔ Erjavec l.c. je entomonim izvajal iz izpeljanke na -ič < *-it’ь k subst vȓh m ‘pars superior’, češ da so čmrlji poimenovani po vrhnji plasti zemlje, v kateri gnezdijo in da jih Laščani zato imenujejo máhovce (► mahovec). ► vrh1 zagorelec2 ESSJ  zagorłəc m, g -łca ‘eine Art Hummel’ (Pleteršnik). Isln. dial. *zagoˈre:ləc m ‘vrsta čmrlja’. Ⓔ Osamljeno. S to oznako je čmrlj verjetno poimenovan po barvi, saj je treba izhajati iz s suf -ec < *-ьcь substantiviziranega ptc pret akt na -l zagorel, f -a 29Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 < *za-gorě-lъ k zagorti pf ‘od sončnih žarkov obarvan v rdečo ali rjavo bar- vo’ (Pleteršnik). Oznaka se verjetno nanaša na čmrlja z zadkom rdeče barve, imenovanega tudi rdečerȋtəc in rdčič (► rdečeritec). ► goreti zemljarje → mahovec ESSJ  zolj2 ESSJ  zl’ m ‘čmrlj’ (primor. kraš. (Grgar) – SLA), banjš. zȃl, pl zȁl ‘isto’ (Avče – SLA); štaj. posav. zl (Ložice – SLA), kozj.-bizelj. zȗǝ (Gubno pri Pilštajnu – SLA). Ⓣ Strukturna tvorjenka na -ek < *-ьkъ dol. zwlek ‘čmrlj’ poleg čmȃrl ‘isto’ (Šentrupert – SLA); štaj. posav. zȃlk (Žigon – SLA), kozj.-bizelj. zlek (Kozje – SLA), zlk (Bistrica ob Sotli – SLA). Isln. dial. *zȍl’ m ‘čmrlj’ (primor., štaj.). Ⓔ Oznaka za čmrlja je verjetno interno slovensko nastala iz homonima zolj = dol. zòl, g zóla, ki na Dolenjskem v Laščah označuje trotu podobno muho Eristalis tenax (Erjavec LMS 1880: 214), tj. kalnico. ► zolj1 ⇒ žolj3 žolj3 ESSJ  žȗo m ‘čmrlj’ (štaj. kozj.-bizelj. (Lopaca) – SLA) poleg zȗǝ ‘isto’ (Gubno pri Pilštajnu – SLA), štaj. posav. zl (Ložice – SLA). Isln. dial. *žȍl’ m ‘čmrlj’ (kozj.-bizelj.); glede vzglasja ž- osamljen entomonim za čmrlje je iz prvotnega sln. dial. *zȍl’ m nastal po ekspresivizaciji z v ž. ► zolj2 krajšave Krajšave in simboli, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo na naslovu NESSJ-Krajsave-2021 (fran.si), nove krajšave pa so naslednje: banjš. = banjški kozjaš. = kozjaški rovt. horj. = rovtarskohorjulski rovt. škofjel. = rovtarskoškofjeloški 30 Metka Furlan  Novi etimološki slovar sloveNskega jezikakot rastoči spletNi slovar ... viri iN literatura Viri in literatura, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo na naslovu NEESJ-Viri in literatu- ra-koncno (fran.si), novi pa so naslednji: ALEW = Altlitauisches etymologisches Wörterbuch I–II, unter der Leitung von Wolfgang Hock und der Mitarbeit von Elvira-Julia Bukevičiūtė – Christiane Schiller, bearbeitet von Rainer Fecht – Anna Helene Feulner – Eugen Hill – Dagmar S. Wodtko, Hamburg: Baar, 2015. Bezlaj 1967 = France Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. Čepar 2017 = Metod Čepar, Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjiž- nem jeziku 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. Furlan 2018 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017–: dodatek 2018, Jezikoslovni zapiski 24.2 (2018), 7–41. Furlan 2019 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017–: dodatek 2019, Jezikoslovni zapiski 25.2 (2019), 7–32. Furlan 2020 = Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017–: dodatek 2020 (sinonimi za Turdus pilaris in Mustela putorius), Jezikoslovni zapiski 26.2 (2020), 21–41. Furlan 2021 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017–: dodatek 2021 (sinonimi za postrv in brancina), Jezikoslovni zapiski 27.2 (2021), 23–47. Ramovš Diss. = Fran Ramovš, Die gemeinslavischen reduzieten Halbvokale ъ, ьr im Slovenischen, rokopis. Šivic-Dular = Alenka Šivic-Dular, Fran Ramovš, Fran Ramovš - sazu.si. summary The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary (2017–): The 2022 Additions (Synonyms for Bumble Bee) This year’s additions to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017–) comprise sixty-four entries presenting Slovenian synonyms for ‘bumble bee’ attested in various written sources since the sixteenth century. Before the section featuring entries in alphabetical order, the synonyms are presented following the pattern developed in Furlan (2020), first presenting all the examples attested in written form in alphabetical order, followed by a presentation of the written attestation of entomonyms by century, and a presentation of semantic motivations for forming the names, with details on the origin, indicating whether the word is of native or Slavic origin, a Slovenian neologism, a loanword, or a calque. The Age section primarily covers synonyms that are older than others because they reflect Slavic heritage. The Linguistic Information section highlights certain linguistic observations that were only able to be detected through diachronic analysis of each entomonym. Of the sixty-four synonyms for ‘bumble bee’, fourteen belong to the oldest layer: cmelj, čemrlj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, čmrlj, črmelj-a, črmelj -mlja, kočmrlj, ščemelj, ščemer, šmelj, šmrlj, and šumelj. Their attested contemporary phonetic/phonemic form developed in various periods, from the Proto-Slavic period to the internally Slovenian and areally narrow dialect period, but what they all have in common is that they arose from the Proto-Slavic entomonym *čьmèl’ь AP b ‘bumble bee’, whose phonetic reflex in Slovenian is attested as čmelj. Even though PSl. *čьmèl’ь ‘bumble bee’ existed alongside the feminine form *čьmel ‘bee’, even in Proto-Slavic neither noun was affiliated with any word family and neither had a clear semantic motivation. Therefore, already in that period, the entomonym *čьmèl’ь was influenced by semantic association with the verb *ščьměti ‘tingle’, which led to the formal transformation of the entomonym into 31Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 *ščьmèl’ь, which is reflected in Sln. ščemelj. The Sln. synonym šmelj is of more recent origin: it developed from čmelj through simplification of initial č- into š- (i.e., elimination of the stop component in č), only after the loss of jer in weak position. Only in Slovenian, the Carinthian variant šumelj (only attested in Carinthia) developed from šmelj through folk etymological association with šumti. The synonyms that contain the phoneme r in their root (i.e., čemrlj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, čmrlj, črmelj -a, črmelj -mlja, kočmrlj, and šmrlj) also developed from the initial PSl. entomonym *čьmèl’ь. In SP (2, 311), there was an attempt to explain this r as the influence of PSl. *trǫtъ ‘drone’. However, because some bumble bee species have a red or reddish abdomen, which is also illustrated by the synonyms rdečerȋtec, rdčič, rȋdžək, and zagorłəc, it is possible that the transformation from PSl. *čьmel’ь ‘bumble bee’ into *čьrmel’ь ‘idem’ was influenced by the adjective *čьrmъ ‘red’, which is reconstructed as Proto-Slavic in SP (2, 225). The new variant *čьrmel’ь more easily explains the Slavic variants with r, which gained further semantic associations based on folk etymology, as well as the Slovenian variant črmelj -a, alongside which the reduced variant črmelj -mlja is also attested. The new reduced stem *čml’- only differs from the variant čmrlj by the position of r, but the metathesis rm → mr is indicated not only by Slovenian material, but also by Burgenland Cro. čmrlj ‘bumble bee’, Cz. dial. čmrl’áň ‘idem’ and čmrlák. This means that the reduction and metathesis most likely already occurred in the PSl. dial. period and therefore Sln. čmŕlj should be counted among inherited Slavic lexemes. The variants čemrlj, čmerelj, čmrdelj, čmrgelj, kočmrlj, and šmrlj developed only later in Slovenian from čmrlj.