ARHIVI XVI 1993
Osebne vesti
! 65
fotografija, sleherni predmet, k. mu je kot zgo duvinarju govoril o preteklosti Dolenjske, mu _.e bil pri srcu in ga je znai navdušiti, kar ;e tudi siecr 'zpričal z urejevanjem mtstnega arh /a pred drugo vojno in s svojo skrbjC za dokumente- nnd katerim ie bdel koi partizan v drugi vcini. Veliko Število arhivali'. k; sem jih vzel v roke, je bilo napisnih v gotici, med n'im1 pcrg*\mentne lis-linc mesta, a moral sein ugotavljati, da branju n.icm bi kos. Pa je profesor dejal: "Ja, se bo pač treba nr učiti gotieel" V reke sem vzel urbar kostanjcviikc grspoičine iz ;ta 1625, ki mi ga je ljubeznivo posodil ravnatelj Študijske knjižnice Bogo Komelj, sai se ie biJo moč na pudlagi Jrbarja, v katerem so se "te besede neprestano ponavljale, kar na;hitre;e naučiti "te nesrečne piaavc", kot sem j > na začetku poimenoval. Tudi v tem pogledu mi je bil profesor Jare dober svetovalce, hkrati pa nep"pustljiv učitelj ter mu je uspelo, da sem ne izuril v branju tekstov kar ie zame kasneje postalo vsakdanje opravi'o in kar je Si danes.
Menim, da sem dolžan priznati, da mi je prav profesor Jare vlil veselje do raziskov: Inega d la in ■jubezen do preteklosti dolenjske zemlje, čeprav živim danes že več kol dvajset let v rodnem Mariboru, se znova in znova rad vračam k temam iz zgodovine Dolenjske inj kadar me pot pripelie v njeno metropolo, z veseljem obiičem profcso*ja, ki se vselej zanima za mo;e delo, kar m e vzpodbuda za nadaljnje delo.
Pretekla so skorajda že tri desetletja, odkar poznam dragega profesoija, vel'ko letje že prešle in marsikaj se je spremen lo, ni pi. se spremenil prijeten pogovor z njim, ostala sta njegov dobro-duini a turi kritični pogled, in na riegovih lic.h njjgov hudomušni lasmeh.
Smt tibi dii propit et ad multos annos!
Jo¿c Mlinaric
Ob devetdesetletnici rojstva prof. Janka Iftrca
Dne 25 dceembra 199? je prof. Janko Jare praznoval v:'sok jubilej - devetdesetletnico rojstva- Rodil seje v (Črnomlju, osnovno Šolo obiskoval v Gradacu ■n Kor.tanjeviei, gimnazijo pa v Ncvem mestu. Pc končani gimnaziji se je vpisal na ur iverjo v Ljubljani in tu leta 1931 diplomiral iz svetovne in narodne zgodovine ter literarne zgodovine jugoslovanskih narodov. Nato j e poučeval v Murski Sobot Ptuju in Novem m-stu. V tem ča>u se ;e začel
uveljavljati tudi na strokovnem področju. Za profesorski 'Tpn pr' prof Kesu je raziskal stanje novomeških arhivov. Rezultat raziskovanja je bila ugotovitev, da ie njihov^ stanje porazno. Zato sta se s svejim Študentom M D>diČem lotila reševanja arhiva, ki seje nahajal na podstrešju Rotovža, in ga od tam nosila v Meščansko Solo, kjer je eno sobo v ta namer, prepustil novomeški župan dr Režek-
V	začetku druge svetovne vojne je bi"a Šola bombardirana, noji vsuje pa povečini rešene.
V	tem času se je prof. Jare pridružil OP bil kasneje interniran v Mon ngv in nato Gonarsu. Po kapitulaciji Italije se^e miil domev ir. takoj začel z zbiianjtm arhivskega gradiva okupatorjev n poskrbel za prevoz le tega v Dolcmske Topli se Del gradiva je bilo sicer uničenega, preostali del pa j*; postal ornovni fond Znanst"enega inštituta, ki ga |e ustanovi! lOOF 12. januarja 1944 v Črnomlju Prof. J. Jare pa je bil imenovan za njegovega arhivarja.
Po vojni je svoje delo nndsljeval kot arhivar na Inštitutu narodne esvobeditve vse do leta 1951, ko je bil imenovan za ravnatelja Dolenjskega muzeia v Ncvem mestu. Leta 1957 .e pesta) Še vodja leta 1946 ustanovljenega Okramega arljva, ki je bi. tega leta priključen muzeju.
Po prihodu v Novo mesto se je prof Jare posvetil muzealstvu, spomeniškemu in arhivskemu varrtvu, Dolenjski galeriji ter raziskovaniu preteklosti Ncvega mesta in Dolenjske. Pri tem pa je upošteval ariM.vrke dokumente .z starejše in novejše zgedovine ¡n bi! tako eden prvih raziskovalecv, k. se je pn raziskovanju zgodovine NOB npr) na arhivske dok imente.
Žal pa se ie v času, ko prof. Janka Jarea ni bL 'o v Novem mestu, uničilo ogromno arhivskega gradiva Velik del novomeških arhivov so leta 1949 ii 19-0 preprosto odpeljali na odpad. S tem pa je bila narejena nepopravljiva kulturna Škoda.
S povcntvjjo sluibc varstva arhivskega in dokumentarnega graaiva takratnemu Mestnemu arhivu Ljubljana, sedaj Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, in z ustanovitvijo Enote za Dolenjske in Belo krajino, smo prevzel od Dolenjskega muzej:, vse arhivske gradivo Spomnim se, da je bil ob tem prof. Janko Jare. k) je bil mnenja, da sta muzei n arhiv neločljivo povedna, prizadet in zaskrbljen, da takrat mladi delavci ne bomo znali dobro skrbeti za arhiv ki g- je vsa ta ieta skrbno zbira1 in varoval. Nicgovi< slab je bila odveč, mlrdi ;mo nada'jevali njegovo delo in smo mu hvaležni da je za nas in zanamce ohranil tako pomebno kulturne zgodovinsko dediščino.
Zorka Skrabl