(Glasbena Matica, 13. januarja 1917.) Malodane vsa društva so za časa vojne prisiljena ali tudi prostovoljno prenehala s svojim delovanjem. G 1 a s b e n a IVl a t i c a edina se v teh težkih razmerah krepko drži. Priredila je že lepo števito dobrodelnih koncertov. Na svoj prvi letošnji koncert je povabila priljubljeno operetno in v zadnjih časih tudi operno pevko, gospo I r m o P o 1 akovo iz Zagreba. Pri dandanašnji koncertni suši smo vnaprej vedeli, da bo Unionska dvorana polna, saj je g. Polakova priljubljen gost. Veseli smo, če smemo pozdraviti v naši sredi domačega umetnika, ko nain je deloma politika, deloma slovenska needinost v narodnih in kulturnih vpraša1iijih odtujila vse naše umetnike. Njihovih imen ni treba navajati. Drug za drugim so moraii v tujino žet slavo in lavorike, iskat priznanja in kruha, ker ga jim domovina ni dala. Igrali in peli so tujcu, ki je redkokedaj vedel ali hotel vedeti, da jih je rodiia slovenska mati. Gospa Polakova nam je ostala blizu. Zabava! Hrvate v Zagrebu. Svojo umetniško pot je začela v zboru slovenskega gledišča — takrat smo ga še imeli — prevzela potem rnale dratnske vloge, pristopila k opereti, za katero je kakor nalašč ustvarjena. In danes, ko je mladost že kedaj zbežala mimo nje, nastopa z uspehom ne le kot koncertna, marveč tudi kot operna pevka. Ima še sedaj svež in prožen glas, ki mu k uspehu izdatno poinaga terparament in občnteno prednašanje. Ugajala je občinstvu molitev iz Puccinijeve »T o sc e«, valček iz istega skladatelja opere »Boheme« in arija iz »Buterfly«. Vprašanje, če sodijo operne arije na koncert, je sporrro, s prednaišanjem omenjenih pesmi pa je Polakova brezdvomno dosegla lep umetniški uspeh, ki je bil se lepše kronan z Dvofakovo arijo iz opere »Rusalka« (I. dej.). Kar je pela nadalje ni spadalo v resen koncert. Da ne govoriin o operetnih vložkah. Srečko Albini ni nikoli veljal za ofighialnega komponista (opereta Baron Trenk je skleda znanih dunajskih in narodiio zabeljenih jedi), amipak valček »Zlatnog doba čar« je očitna plonkarija Lehara in Falla. Koncert se je od sredine dalje na obžalovanje vseh resnih poslušalcev izpremenil v k a b ar e t, v zabavišče, kakoršnih pod firmo »Glasbene Matice«, največjega slovcnskega glasbenega zavoda in koncertnega društva, ki ga vsak odkritosrčno spoštuje in visoko ceni, dosedaj nismo še doživeli. Ne pripisujem greha njej na rovaš, pač pa gospej Pblakovi. Naj zabava v bodoče s kupleti operetno občinstvo, na koncertu želimo pa resnosti. Ljubljanskemu občinstvu večjega veselja seveda ni rnogla storiti! Ta naša publika! Četrt stoietjai jo že vzgajajo, pa ji je všeč le tingl tangl! — Vzpored si je Polakova delila s tenoristom g. Josipom D r v o t o, prej članom mestnega gledališča na Kraljevih Vinogradih. Arife iz »Trubadurja« in »Rigoletta« so tako1 prepeta, da je težko do- biti tenorista, ki bi nadkrilil one pevcc, ki stno jih svoje čase že slišali. Gospod Drvota ima prijeten liriški tenor s precejšnjo višino. Biljiral je celo z visokim C in si pridobil burne aplavze. Po teh sodeč, je Ijubiianskemu občinstvu jako ugajal. Ma!o manj mimike in s^akanja po odru seniintja bi mu pač bilo na resnem koncertnem odru svetovati. Pe! je v češkem, gospa Piolakova večino pesmi v hrvaškem jeziku. Slovenska pesem je bila popolnoma potisnejena v kut, — pastcrka. Ali ne bi kazalo baš v tem času, ko je toliko tujcev v Ljubljani, pokazati slovensko pesem, recimo razvoj slovenskega samospeva in zbora? Sicer bodo gostje morda mislili, da doniače literature sploh nirnamo! Nekak »Lieuerabend«, seveda brez opernih arij in operetnih neslanostibi bil sedaj v resnici na mestu in resnomisleči Ijudje bi ne delali takih ticvtipov, kot jih je bilo slišati po »z abavnem« v e č e r u gospe Irrne P o1 a k o v e. Z. P.