Gozdarski vestnik Letnik 59, številka 3 Ljubljana, junij 2001 ISSN 0017-2723 UDK630 * 1/9 Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa Gospodarjenje z gozdom in divji petelin Pogledi GG Postojna na izvajanje gozdnega reda Gozdni požari ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prev~de lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom tertocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s pri poroceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcen im povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštev ilcena z arabskimi številkami dekadnega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a ). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino ( npr.: ' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano c rko , ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgmllsgmluvod.htm. BROOKS, D. J./ GRANT, G. E./ JOHNSON, E. / TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. / MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca . ­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1 ,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski ves1nik, le1nik 59 • številka 3 1 Vol. 59 • No. 3 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry ZNANSTVENE RAZPRAVE STROKOVNE RAZPRAVE IZ DOMAC E IN TUJE PRAKSE AKTUALNO DRUŠTVENE VESTI KNJIŽEVNOST STROKOVNO IZRAZJE 114 Uvodnik 115 Jaka KLUN, Anton POJE Mehanske poškodbe sestaja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri secnji in spravilu lesa s traktorjem IWAFUJI T-41 Mechanical Stand lnjuries and Skid-Trails Damages in High Karst Region due to Wood Extraction with IWAFUJI T-41 Skidder 128 Mitja PIŠKUR Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov Influence of Mechanical Tree lnjuries on the Value and Assortment Quality Structure 139 Mirko PERUŠEK, Hubert ZEILER Gospodarjenje z gozdom in divji petelin Stanje na Kocevskem in primerjava z Avstrijo 147 Edvard REBULA Poškodbe zaradi žleda v Hrušici in Nanosu 155 Marjan LIPOGLAVŠEK Vpliv poškodb drevja na kakovost gozdnih lesnih sortimentov 156 Franci FURLAN Pogledi Gozdnega gospodarstva Postojna na izva­janje gozdnega reda 159 Darko MUHIC Gozdni požari v poletnem obdobju leta 2000 162 Gozdarski inštitut Slovenije 162 Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije 163 Gozdarji-smucarji smo tekmovali na Pokljuki 164 IFSA v Beogradu 27. 3.-2. 4. 2001 164 Mednarodno odmevne revije za gozdarstvo in njihov dejavnik vpliva 167 Strokovno izrazje 167 Izdaja slovarja LEXICON SILVESTRE GozdV 59 (2001) 3 Evropohod 2001 Od 27. maja do 21. junija je potekal po Sloveniji Evropohod 2001, vseevropska akcija, ki jo organizira Evropska popotniška zveza. Namen akcije je popularizirati sporazumevanje in spoznavanje med evropskimi narodi. Sodeluje 23 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija. Z uvrstitvijo naše države med vecino evropskih držav, ki so udeležene v Evropohodu 2001, smo dodali še en kamencek v pestrem mozaiku naših prizadevanj za polnopravno vclanitev v veliko družino evropskih narodov. Velicina Evropske unije kot velike družine držav in narodov ni le v gospodarski, politicni in obram­bni povezavi in trdnosti. Vsaki cloveški skupnosti daje trdnost predvsem medsebojno razumevanje, spoštovanje in prijateljstvo, ki pa temelji na dobrem medsebojnem poznavanju. Tempo našega življenja je danes hitrejši kot kdajkoli poprej v zgodovini. Moderna proizvodna in komunikacijska sredstva, ki jih imamo danes na voljo, so visoko ucinkovita, vendar nas neusmiljeno silijo v vedno vecjo nagli co. Hocemo ali nocemo, v tem tempu smo prikrajšani za cas, ki bi ga lahko posvetili medsebojnemu spoznavanju in sporazumevanju. Na modernih avtocestah ali na letalskih progah hitro prepotujemo države Evrope, mimo nas pa nespoznavno hitijo pokrajine, kraji in ljudje s svojo zgodovino, kulturne in naravne znamenitosti razlicnih narodov. Ob fenomenu moderne tehnologije komunikacij pa imamo v Evropi tudi na tisoce kilometrov evropskih pešpoti, ki povezujejo evropske države na drugacen nacin. S popotništvom na pešpoteh se osebno srecujemo z ljudmi, spoznavamo zgodovino, kulturo, gospodarstvo in naravo dežel, skozi katere potujemo. Tako imajo te poti velik pomen pri medsebojnem spoznavanju in povezovanju evropskih držav in narodov. V Sloveniji smo prvo evropsko pešpot E6, od Drave do Jadrana, trasirali že pred vec kot 25 leti. Pionirji te poti so bili slovenski gozdarji s pokojnim dr. Ciglarjem na celu. E6 so prehodili mnogi Slovenci, med njimi tudi sedanji minister za evropske zadeve g. Igor Bavcar. Bilo pa je tudi precej popotnikov iz inozemstva, predvsem iz Avstrije in Nemcije. Vsako leto je bilo organizirano srecanje popotnikov po evropskih pešpoteh, ki so se ga redno udeležili tudi gostje iz inozemstva. Pozneje smo trasirali še E7, ki tece od meje z Italijo do Hodoša, kjer smo 27. maja 2001 slovesno sprejeli Evropohod od madžarskih popotnikov. V zadnjem desetletju je delo na evropskih pešpoteh nekoliko zastalo. Zaslužni iz preteklosti, naj omenim samo pokojnega Zorana Naprudnika iz Planinske zveze Slovenije pa Marka Kmecla z Zveze gozdarskih društev, so po dolgoletnem delu izpregli in niso takoj dobili naslednikov. V letu 2000 je bil na predlog Zavoda za gozdove Slovenije sklenjen dogovor med Zavodom za gozdove, Planinsko zvezo Slovenije, Turisticno zvezo Slovenije in Zvezo gozdarskih društev Slovenije o ustanovitvi Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji. Organizacije podpisnice so se zavezale razvijati popotništvo in skrbeti za evropske pešpoti. Preprican sem, da bo tudi Evropohod kot najvecja skupna evropska akcija na evropskih pešpoteh dobra vzpodbuda in promocija za to dejavnost v Sloveniji. Slovenija je po svetu znana kot lepa dežela, ki jo krasijo gore, jezera in morje. Vsej lepoti slovenske dežele pa dajejo glavni pecat gozdovi, s katerimi je Slovenija med najbogatejšimi v Evropi, na kar smo upraviceno lahko ponosni. Evropski pešpoti v Sloveniji potekata v glavnem skozi gozdove in gozdnato krajino in nam odkrivata nešteto naravnih in kulturnih znamenitosti naše domovine. Popotnikom, ki bodo v casu Evropohoda potovali po slovenskih-evropskih pešpoteh, želim, da bi odkrivali lepoto naše domovine, dragocenost naših gozdov, se srecevali z ljudmi, spoznavali našo zgodovino v kulturnih spomenikih ob poti in tudi pomislili, da se lahko ob bogastvu naše narave in kulture prav gotovo s ponosom prištevamo med evropske narode, katerih popotniki sklepajo verigo na pešpoteh proti Strasbourgu v letu Evropohoda 2001. Jože Sterle, državni se~ ~:~stvo in ribištvo Znanstvene razprave --------------------------~ GDK: 852.1 : 307 1WAFUJI T-41: (497.12 Kocevsko ) Mehanske poskodbe sestoja m gozdnih prometnic na visokem krasu pri secnji in spravilu lesa s traktorjem IWAFUJI T -41 1 Mechanical Stand lnjuries and Skid-Trails Damages in High Karst Region due to Wood Extraction with IWAFUJ/ T-41 Skidder Jaka KLUN .. Anton POJE** Izvlecek : Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestaja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri secnji in spravilu lesa s traktorjem IWAFUJI T-41. Gozdarski vestnik, št. 3/2001. V s l ove n šcini , s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 23. Prevod v angle šci no : avtorja. Preucevali smo vidne mehanske poškodbe sestaja, ki nastanejo pri tehn icni gozdni proizvodnji. Ugotovili smo 62-odstotno mehansko poškodovanost preucevan ih dreves. Posamezen poseg s secnjo in spravilom povzroci 20% poškodb stojecega drevja, od tega 1 O % poškodb na že poškodovanih drevesih, 1 O% pa na drevesih, ki še niso bila vidno poškodovana. 42% poškodb presega površino 1 OO cm2/drevo in 2/3 teh ima vecjo površino od 200 cm2. Analiza stanja spravil nih prometnic je pokazala tudi na problem spravila po brezpotju. Raziskava je potekala na štirih izbranih površinah delovišc v jelovo-bukovih gozdovih na Kocevskem . Delovišce so se razlikovala glede na smer spravila in cas secnje . Kljucne besede: gozdarska mehanizacija, IWAFUJI T -41 , vpliv na gozd, poškodba drevja, mehanska poškodba, poškodba tal, metoda vzorcnih pasov, tehni cna gozdna proizvodnja, gozdna vlaka, Kocevsko . Abstract: Klun, J., Poje, A.: Mechanical Stand lnjuries and Skid-Trails Damage in High Karst Region due to Wood Extraction with IWAFUJI T-41 Skidder. Gozdarski vestnik, No. 3/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 23. Translated into English by the authors. Visi ble mechanical forest stand injuries caused by wood production we re analysed. As a result of wood production 62 % of the analysed trees in the forest stands are mechanically injured. Each felling and wood skidding injure 20 % of standing trees. 50 % of recent injuries have been located on apparently uninjured trees and 50 % of them were ca used due to previous interventions. 42 % of mechanically injured trees have injuries larger than 1 OO cm2 and 2/3 of them are larger than 200 cm2. Analysis of skid-trails also shows the problem of skidding offroad. The measures were carried out in four work sites of the Kocevsko Forest Economy Reg ion. ln two work sites felling and wood-hauling were carried out during vegetation period, and in the other two outside the vegetation period. ln two of them uphill and downhill wood skidding was carried out. Key words: forestry mechanization, IWAFUJI T-41, influence on forest, tree wound, mechanical injury, method of sample stripes, wood production, skid-trail, Kocevsko . 1 UVOD INTRODUCTION Današnja mehanizirana tehnologija pridobivanja lesa dopušca intenziv­nejše in pogostejše posege v gozdni prostor, kar pomeni tudi možnost povecanega obsega poškodb gozdnih tal in sestaja. V gozdarstvu je potrebno mehanizirana delovna sredstva ocenjevati tudi skozi pokazatelje usklajenosti med gozdnogojitvenimi cilji. Pri uvajanju novih delovnih sredstev je zato * J. K., univ. dipl. inž. gozd., potrebno odgovoriti na vprašanje, koliko in kakšne poškodbe gozda bodo GIS, Vecna pot 2, Ljubljana, povzrocila. Mehanske poškodbe, ki nastajajo pri pridobivanju lesa in gradnji SLO gozdnih prometnic, so razlicno velike in razlicno globoke odrgnine in stisni ne ** A. P. , univ. dipl. inž. gozd. , BF, Oddelek za gozdarstvo in lubja oz. lesa debla, kore ni cn ika , korenin; zlomi vej in druge poškodbe obnovljive gozdne vire, Vecna pot krošnje; poškodbe tal in gozdnega mladja. Delež poškodb se v sestoju 83, Ljubljana, SLO akumulira (KOŠIR 1998), kljub temu da nekatera poškodovana drevesa 1 Prispevek je bil predstavljen odstranjujemo z redcenj i . Obenem pa se vrednost poškodovanih dreves na posvetovanju Vpliv mehanskih zmanjšuje ne le zaradi slabše strukture sortimentov (PIŠKUR 2000), temvec poškodovanj na rast drevesa in tudi zaradi povecanja secni h ostankov. Poškodovanost dreves se povecuje kakovost lesa, 23. 11. 2000 v Lju­tudi s starostjo sestaja in starostjo poškodbe, ki vpliva na razvoj trohnobe, bljani GozdV 59 (2001 ) 3 Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestaja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri secnj i in spravilu ... ki dejansko razvrednoti lesne sortimente. Poškodovanost gozda se razli­kuje glede na rastišcn e pogoje, gozdno združbo in nacin gospodarjenja. Gospodarjenje z gozdovi visokega krasa ima dolgo tradicijo, dosedanje izkušnje pa opozarjajo na veliko krhkost teh ekosistemov. Preucevanje poškodovanosti podaja možnost ovrednotenja poškodb in nacrtovanja potre­bnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Pri pravilnem nacrtova nju, organizaciji in izvedbi dela lahko tudi ob visokih u cinkih sodobnih tehnologij mocno omejimo poškodbe gozdnih tal in sestoja. Namen raziskave je bil preuciti mehansko poškodovanost sestoja po opravljeni secnj i in spravilu lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 pri skupinskem delu dveh seka cev in traktorista v državnih gozdovih visokega krasa. Raziskava je bila del diplomske naloge Spravilo lesa z zgibnim trak­torjem IWAFUJI T-41 in poškodbe sestaja pri secnji in spravilu (KLUN 1 POJE 2000) v sklopu raziskovalnega projekta z naslovom Analiza stanja in razvoj tehnologij za zmanjšanje poškodb gozdov pri pridobivanju lesa. 2 RAZISKOVALNI OBJEKTI 2 RESEARCH OBJECTS Za p reucevanje poškodb smo najprej dolocili pogoje za izbiro razisko­valnih objektov, ki naj bi izravnali prevelika odstopanja med delovišci. Izbirali smo delovišca v sestojih združb Abieti-Fagetum (Omphalodo-Fagetum) visokega krasa, na katerih sta se zakljuceva l a redna secnja in spravilo. Intenziteta secnje je morala znašati najmanj 15 m3/ha, spravilno sredstvo je bil zgibni traktor IWAFUJI T-41 , delo pa je bilo organizirano v skupinski obliki dveh sekacev in traktorista. Izbrali smo štiri delovišca , dva v GGE Rog in dva v GGE Grcarice. Glede na smer spravila in cas secnje sta delovišci v GGE Rog dolocen i s s pravilom navzdol in zimsko ter letno secnj o. Delovišci v GGE Grcarice sta v istem oddelku, smer spravila poteka navzgor, secnja pa v zimskem oz. letnem casu (preglednica 1 ). Analizirali smo vidne mehanske poškodbe dreves na vzo rcnih pasovih, s skupno površino vzo rcnih pasov 1 ,6 ha {0,4 ha na delovišce). Za vsako delovišce smo zbrali gozdnogojitvene in secnosprav i lne nacrte s kartami pro­metnic za oddelke, kjer se delovišca nahajajo. Skupna površina delovišc obsega skoraj 40 ha. Sestava površja vozišc v raziskovan ih delovišcih je v veliki vecini zemljata (Grcarice 90b, Grcarice 90a/b: 87 %, Rog 75c: 82%, Rog 83a: 92 %). Delež rašceni h skal je bil visok predvsem v delovišcu Rog 75c (13 %), v drugih treh delovišcih pa nižji (4 %). Grobi skeletni delci so sestavljali v povprecju najvecji delež površja vozišc v de lov išcu Grcarice 90a/b (10 %), nekaj manj v del ovišcih Grca ri ce 90b (8 %) in Rog 75c (6 %), najmanj pa v delovišcu Rog 83a (4 %). Deleža finega skeleta (0 < 5mm) v sestavi površja vozi šc nismo ocenjevali. Preglednica 1: Podatki o delovi­ šcih Table 1: Information about work­places Analizirana del ovišca Analysed workplaces Grcarice 90b Grcarice 90a/b Rog 75c Rog 83a Skupaj Total Velikost oddelka Forestry Department area (ha) 65,81 65,81 39,25 48,49 219,36 Velikost de l ovi šca Workplace area (ha) 10,66 9,62 7,25 11,87 39,40 Površina pasov Stripes area (ha) 0,396 0,417 0,408 0,404 1,63 \..as secnje Cutting season zimska winter letna summer letna summer zimska winter Smer spravila Skidding direction navzgor uphi/1 navzgor up hill navzdol downhi/1 navzdol downhi/1 Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestaja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri secnj i in spravilu .. 3 METODE DELA 3 WORKING METODS Metoda vzorcnega ocenjevanja motenj gozdov pri pridobivanju lesa (ROBEK 1 KOŠIR 1996) je nastala z namenom socasnega in objektivnega ocenjevanja poškodb drevja in vidnih sprememb biotopa po opravljenem delu v gozdu ter je prilagojena specificnim naravnim, tehnološkim in druž­benim razmeram pri nas. Ocenjevanje teh motenj je pomembno z vidika kontrole kakovosti del in uporabe pri usmerjanju gospodarjenja z gozdovi. Metoda je zasnovana v dveh sklopih: -pregled delovišca in dolocanje položaja in dolžin vseh prometnic in njihovih kriticnih odsekov; -popis poškodb drevja in mladja na pasovih ob vzorcnih prometnicah in izmera elementov vzorcnih prometnic. Prvi sklop meritev, ki smo ga opravili na analiziranih delovišcih, sta bila izmera in pregled uporabljanih prometnic pri spravilu. Meritve smo opravili z merilnim kolesom, v prirejeni obrazec pa smo vpisali podatke o evidenci, kategorizaciji in statusu odseka, popisali njegovo stanje in dolžino. Izmerili smo tudi nestabilne in neprevozne sekcije odseka, ce so se nahajale na merjeni prometnici, in spojne tocke z odcepi. Snemalni list za vzorcni popis stanja precnih profilov prometnic in prilega­jocih pasov sestoja je razdeljen na dva zakljucena dela. Prvi del je namenjen podatkom vzorcne ploskve prometnice. Vzorcno ploskev prometnice smo poimenovali precni profil prometnice. Opis profila na vlaki smo zajeli s podatki o stacionaži profila, njegovem podolžnem naklonu, dolžini toka vode, širini vozišca, maksimalni precni neravnosti, šifri precnega naklona vlake, fizikalni klasifikaciji površja vozišca , šifri prevladujocega substrata rašcenih tal, poraslosti brežine in stabilnosti profila. Stranski rob precnega profila je bil tudi zacetek popisnega pasu v sestoj. S pasovi smo alternirali levo in desno vsakih nadaljnjih 50 m, kjer smo postavili novo stacionažo. Prva stacionaža in smer pasu sta bila dolocena nakljucno. Drugi del snemalnega lista zajema podatke o sestoju na 4 m širokem pasu, ki je bil položen pravokotna na prometnico na stacionaži pasov oz. stacionaži profila in ki se je zacel na stiku prometnice in sestoja. Dolžina pasu je bila odvisna od razvojne faze sestoja. V vsakem delovišcu smo posneli vsaj 1.000 m skupne dolžine pasov. Popisali smo še položaj pasu in naklon terena v smeri pasu. Potek pasu smo oznacili z merilnim trakom, širino pa z dvometrsko trasirko. V analizo so bila zajeta vsa drevesa v pasu, ki so dose­gala meritveni prag 1 O cm v prsnem premeru in ki so vsaj s polovico premera segala v pas. Za posamezno drevo smo ugotavljali naslednje znake: -debelina lubja, loceno za listavce in iglavce; -položaj drevesa v sestoju in njegov socialni položaj; -velikost, mesto in starost poškodb; -površinski delež mladovja in delež poškodovanega mladovja na pasu; -dolžino dela pasu, ki poteka preko zacasnih ali trajnih prometnic. Za mehansko poškodbo smo šteli odrgnine in stisnine z vidno površino vecjo od 1 O cm2. Za izvedbo vseh meritev na delovišcu velikosti okrog 1 O ha sta potrebna dva delovna dneva in dva popisovalca. Podrobnejši potek izvajanja meritev poškodb po znanstveni metodi vzorcnih pasov je opisan v literaturi (ROBEK 1 KOŠIR 1996). GozdV 59 (200 1) 3 Klun. J., Poje, A .. Mehanske poškodbe sestaja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri secnji in spravilu ... Preglednica 2: število drevja na analiziranih pasovih in njihova razvrstitev Table 2: Number of trees on ana­lysed sample stripes and their arrangement 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Drevesa na analizi ranih vzorcn i h pasovih 4.1 Trees on analysed sample stripes Na vzorcnem pasu smo opisovali drevesa po kakovostnih znakih. Kriteriji razvrstitve so debelina lubja, socialni položaj, položaj drevesa na pasu, velikost, mesto in starost poškodbe. Pri analiziranih drevesih na vzo rcnih pasovih nismo popisali nobenega drevesa z lubjem, debelejšim od 1 cm. Dejansko velja ocena deleža mehan­ske poškodovanosti sestaja le za drevesa posameznega vzorcnega pasu. ce predpostavimo enakomerno razporeditev dreves v sestoju, lahko skle­pamo na povprecno število mehansko poškodovanih dreves na enoto povr­šine. V raziskavi smo popisali 732 dreves. Na površini de lovišc pomeni to povprecno 450 dreves na ha. Število mehansko poškodovanih dreves/ha pa se med delovišci še bolj razlikuje (za 22 %) in kot pokaže analiza zlasti na racun starih mehanskih poškodb (preglednica 2). Analizirana delovišca Analysed worl200 cm razredu 51-1 OO cm2 in 4 % dreves z novimi poškodbami v najmanjših dveh velikostnih razredih. Polovica vsakega deleža novih poškodb po površini je nastala na izbrancih. Najvišji delež (35% in 30 %) dreves s poškodbami v najvecjem veliko­sinem razredu je v delovišcih oddelkov Rog 75c in Rog 83a. še enkrat vecji delež v spodnjih dveh velikostnih razredih (12-15 %) v teh dveh oddelkih pa je najverjetneje posledica gradnje vlak na terenih s površjem, ki vsebuje visok delež rašcenih skal. Velikost poškodbe Size of the injury Zimska secnj a Winter(%) Letna secnja Summer(%) Nepoškodovano 1 Undamaged 40 36 10-30 cm2 5 5 31-50 cm2 5 6 51 -100 cm2 9 10 101-200 cm2 16 12 > 200 cm2 25 32 Preglednica 5 podaja razlike v velikostnih razredih poškodb glede na cas secnje in spravila. V najvecjem velikostnem razredu se pri letni secnji in spravilu poškoduje 7 % vec dreves. 4.3 Poškodbe mladja 4.3 Damage of young wood Na vsakem pasu smo ugotavljali delež površin mladja in delež poško­dovanega mladja. Poškodovano mladje je bilo lahko izruvana, povoženo, pomendrano ali polomljeno. Po de lovišcih smo najvec mladja popisali v oddelku s prebiralnim gospodarjenjem, v Grcaricah 90b, kjer je mladje pokri­valo v povprecju cetrtino pasov (preglednica 6). Tu je bil tudi najvecji pov­precni delež poškodovanega mladja (11 ,2 % ). Najmanjšo površino mladja smo popisali v oddelku Rog 83a, kjer je znašala v povprecju 0,6% površine pasu. V tem oddelku je bilo analizirano mladje nepoškodovano. Preglednica 5: Delež mehansko poškodovanih dreves glede na velikost poškodb ter letni cas secnje in spravila Table 5: Share of mechanically injured trees in regard to the size of injuries and to a season of cut­ting and skidding operations Preglednica 6: Mladje na paso­vih Table 6: Young wood on sample stripe s Grcarice 90b Grcarice 90alb Roo 75c Rao 83a Skuoai 1 Total Površina mladja na pasovih Younq wood area on sample stripes (m2 ) 989,36 '516,74 116,14 23,87 1.646,11 Površina poškodovanega mladja na pasovih Damaqed younq wood area on s. stripes (m2) 107,69 40,32 38,32 0,00 186,32 Stevilo pasov z mladjem Number of sample stripe s with younq wood 20 11 6 2 39 Stevilo pasov s poškodovanim mladjem Number of stripe s with damaqed vounq wood 15 5 6 o 26 GozdV 59 (2001) 3 Grca rice 90b Grcarice 90a/b Rog 75c Rog 83a PoVQrecje 1 Average Javna cesta Public forest road_{_m}_ 951 1 298 407 414 Nacrtovana grajena vlaka Planed built skid-traillml 949 1.139 1.178 1.141 1.102 Nenacrtovana grajena vlaka Unp/aned built skid-trail (ml 298 112 161 43 154 Nacrtovana negrajena vlaka Planed unbuilt skid-trail (m) 1 1 1 122 30 Nenacrtovana negrajena vlaka Unp/aned unbuilt skid-trail (m) 558 437 167 347 377 Odprtost 1 Openness 01 169m/ha 147m/ha 207 m/ha 139m/ha 169m/ha Odprtost 1 Openness 02 117m/ha 102m/ha 185m/ha 110m/ha 131 m/ha Odprtost 1 Openness 03 259m/ha 175m/ha 249m/ha 174m/ha 211 m/ha 02:01 1 : 1,44 1 : 1,44 1 : 1 '12 1 : 1 26 1 : 1,29 Klun. J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestaja in gozdmh prometnic na v1sokem krasu pri secnj1 in spravilu ... Preglednica 7. Struktura dolžin preucevanih prometnic in raz­merje odprtosti gozda s sekun­darnimi prometnicami Table 7: Ananalysedskid-trails length structure and a measure of forest openness index Povprecje vseh delovišc za površino mladja na pasu znaša 10 %, pov­precen delež poškodovanega mladja na pasu pa 5,2 %. Pri poškodbah mladja zaradi pridobivanja lesa ta vzrok navajamo le za nove poškodbe. 4.4 Mehanske poškodbe prometnic 4.4 Mechanically induced damage of skid-trails 4.4.1 Pregled prometnic 4.4.1 Register of skid-trails Najvec mehanskih poškodb drevja in talnih motenj se koncentrira ob sekundarnih gozdnih prometnicah in na njih. Po njih se pogosteje kot po sestoju premikajo vecji in težji tovori. Vec kot je motenj, bolj verjetno je poslabšanje kakovosti prometnice, ki se stopnjuje do kriticn ih profilov in erozijskih žarišc. Znanstvena metoda vzorcnih pasov temelji na popisu prometnic vseh kategorij na delovišcu . Kot kategorije smo loce v ali nacrto­vane grajene prometnice, na crtovane negrajene prometnice, nenacrtova ne grajene prometnice in nenacrtovane negrajene prometnice. Slednje so posebno na potencialno erodibilnih tleh najbolj problemati cn e . Nastajajo pri pridobivanju lesa kljub prepovedani vožnji s traktorjem izven nacrtovan ih prometnic. So posledica vožnje spravil nih sredstev po brezpotju. Vzrok takih voženj je v skrajševanju razdalje zbiranja in naci nu pridobivanja lesa. Kljub pomanjkljivim podatkom za natancno do locanje odprtosti gozda pa je zanimivo razmerje odprtosti, ce upoštevamo tudi nenacrtovane negrajene vlake, tj. vožnjo po brezpotju (preglednica 7). Na delovišcih v Grcaricah je odprtost delovišca z vlakami nekoliko manjša v Rogu. V G rcaricah je dolžina voženj po brezpotju skoraj za polovico povecala odprtost gozda s prometnicami. Najvecjo odprtost ima delovišce Rog 75c. Zaradi velikega deleža rašcenih skal in kamnitosti površja je tu vecina vlak grajenih in nacrtovanih , vožnje traktorjev izven vlak so redke, saj jih težavnost terena ne dopušca . Iz preglednice 6 lahko sklepamo, da se odprtost gozda poveca tudi za vec kot 40 %, ce v izracunu upoštevamo tudi nenacrtovane in negrajene vlake. Delež teh znaša za vsa delovišca v povprecj u 18,2% vseh prometnic oz. 21 %dolžine sekundarnih prometnic. Namen naloge in metode ni ugotavljanje odprtosti oddelkov s prometnicami, saj smo z merilnim kolesom premerili le pregledne in vzorc ne sekundarne prometnice, ne pa tudi njihovih odcepov, ki lahko delno segajo na preuce­vane delovi šce . Zanimiva so predvsem razmerja med izracun i odprtosti, ce upoštevamo tudi vlake, ki jih uradno ni. . Legenda. 01 --vse sekundarne prometnice, 02 --sekundarne prometmce brez nenacrtovan1h negra1en1h vlak, 03 = vse prometnice Legend: 01 = all skid-trails, 02 = skid-trails without unplaned and unbuilt skid-trails, 03 = all forest communications Grcarice 90b Grcarice 90alb RoQ 75c RoQ 83a ZBiteo< (vse P) 13,5m 20m 14m 20m ZBIIeo<. (P brez 7) 17m 27m 15,5m 24,5m Indeks skrajšanja 1 Shortenina index 1 25 1,35 1, 11 1 23 Klun. J., Poje, A .. Mehanske poškodbe sestoja in gozdnih prometmc na v1sokem krasu pri secnj i in spravilu ... Kljub velikemu deležu voženj traktorja izven nacrtova n ih in grajenih vlak .-je delež kriticnih profilov na trasah negrajenih in n enacrtovanih prometnic majhen. Delen vzrok za to je v kamnitem in skalovitem kraškem dinarskem terenu oz. sestavi tal. Težave z mehanskimi poškodbami tal in nosilnostjo tal se hitro stopnjujejo na manj stabilnih tleh. Vecin a kriticnih profilov je posledica poteka trase vlake preko nestabilnih tal v vrtaca h (Grcarice) in presekov smeri odvodnjavanja pobocij (Rog). Z izracunom teoreticne razdalje zbiranja po enacbi iz Odredbe o dolocitvi normativov za dela v gozdu 1999 dobimo naslednje teo reti cne razdalje zbiranja na analiziranih delovišcih (preglednica 8). .. P = dolz1na vseh prometn1c 1 the length of all forest commumcattons, 7 = dolžina nenacrtovanih nagrajenih vlak 1 the /ength of unp/aned and unbuilt skid-trails lenght I zracunane teoreticne razdalje zbiranja ne veljajo za oddelek, pomembno je le razmerje med razdaljami zbiranja, ce upoštevamo vožnjo po brezpotju. Na dejansko razdaljo zbiranja vplivata koncentracija lesa in celoten sistem prometnic. Ugotovili smo, da se z vožnjo traktorja po brezpotju skrajša razdalja zbiranja tudi za eno tretjino teore ti c ne razdalje zbiranja (preglednica 8). 4.4.2 Geometrijski elementi vidnih mehanskih poškodb spravilnih prometnic 4.4.2 Geometrical elements of visible mechanically damage on skid-trails Pri grajenih (nacrtovanih in zlasti nenacrtovanih) vlakah smo ugotovili vecje povprecne širine vozišc (2,3-2,9 m). Širina vozišc pri negrajenih vlakah je manjša (2, 1-2,3 m). V delovišcu Grcarice 90a/b znaša povprecna površina vlak 2,45 m2/m, delež površine motenj gozdnih tal delovišca pa znaša 4,3 %. V delovi šcu Rog 83a je povprecna površina vlak povsem enaka, delež površine motenj gozdnih tal delovišca pa je 3,4 %. Enak delež površine motenj gozdnih tal ima de l ovišce Grca ri ce 90b, ima pa manjšo povprecno površino vlak (1 ,99 m2/m). Delovišce Rog 75c ima najvecjo povprecno površino vlak (2,64 m2/m) in najvecji delež površine z motnjo gozdnih tal (5,5 %). Povprecna globina kolesnic na n acrtovani h oz. na grajenih vlakah ni podatek, ki bi odražal poškodbe gozdnih tal zaradi spravila lesa. Te vlake so grajen objekt, poglobitev kolesnic pa pomeni predvsem te hnicno motnjo, ki se jo da popraviti. Pomembnejše so motnje na n e n acrtovan ih in negrajenih vlakah, vendar je za dolocanje njihovega vpliva globina kolesnic prevec poe­nostavljen podatek. Prevec je odvisen od sestave tal, strukture koreninskega sistema, vrste stroja, pogostosti prehodov, namocenosti tal, voznikovih odlocitev itd. Deleži razdalj voženj po brezpotju se sicer med delovišci precej razlikujejo, kar pa ni povezano s povprecno globino kolesnic. Ta v povprecju niha med 6 in 14 cm, res pa so nihanja n aj vecj a pri »prometnicah «, ki so nastale z vožnjo po brezpotju. Preglednica 8: Teoreticne razda­lje zbiranja na analiziranih delo­višcih (ZBI_) Table 8: Theoretical bunching distance on analysed workplaces (ZBI,eor) GozdV 59 (2001) 3 Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestoja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri secnji in spravilu ... 5 RAZPRAVA 5 DISCUSSION 5.1 Ocena metode 5.1 Evaluation of the method of sample stripes Za operativno rabo zahteva metoda prevec dela in cas dveh popisoval­cev. Zato je razvoj metode en mož -en dan smiseln in upravicen. Tako poenostavljena prakticna metoda mora zadostiti potrebi po objektivni in hitri oceni negativnih vplivov izvedene secnje in spravila. Na ta nacin bo možno dobivati ažurne podatke z velikega obmocja, ki sicer niso detajlni, zadostijo pa ocenjevanju poškodovanosti po opravljenem delu. Prihodnost znanstvene metode vzorcnih pasov je možna tudi v smeri razvoja raziskav interakcij med preucevanimi znaki. Pri meritvah, predvsem pa pri obdelavi podatkov, smo se srecali tudi z nekaterimi slabostmi. Zaradi meritev, ki potekajo po opravljenem spravi lu, je vzrok poškodbe pogosto težko dolocljiv, še posebno pri starih poškodbah. Doloceno negotovost pri od locanju moramo vzeti v zakup, saj si meritev poškodovanosti med samo secnjo in spravilom težje privošcimo. Velik pro­blem predstavlja tudi vidnost poškodb. Ocena mehanske poškodovanosti po metodi vzorc nih pasov velja le za ocesu vidne in nedvoumno vzrocno dokazljive mehanske poškodbe. Velik del ocene mehanske poškodovanosti, predvsem starih poškodb in poškodb v višjih delih dreves, je posledica sklepanja in celo ugibanja o vzroku nastanka. Za ocenjevanje kakovosti del so pomembne nove poškodbe, tiste, ki nastanejo v zadnjem posegu. Ker podajajo najzanesljivejšo oceno mehan­ske poškodovanosti posega, bi jih morali nata n cneje obravnavati. Morda tudi glede na posamezno drevo na vzorcnem pasu, ki je sedaj nosilec informacij o poškodovanosti sestaja. Da bi lahko vsaj delno natancneje dolocili delež poškodb, ki nastanejo zaradi secnje na deblu, bi bilo bolje popisovati poškodbe debla po višinskih ~ Slika 1: Mehanske poškodbe vec kot 1/4 Slika 2: Mehanske poškodbe so najpogostejše na korenicniku in spodnjem dreves so vecje od 200 cm2 delu debla (obe foto: Jaka Klun) Figure 1: More than 114 of trees have mec-Figure 2: The most frequent /ocation of mechanical injuries is the root col/ar hanica/ injuries larger than 200 cm2 and lower parts of trunk (all photo: Jaka Klun) 124 GozdV 59 (2001) 3 Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestoja in gozdnih prometniC na visokem krasu pri secnji in spravilu . sekcijah, ki bi se lahko gostile proti korenicniku, kjer se koncentrira vecina poškodb pri spravilu. 5.2 Ocena rezultatov 5.2 Evaluation of results Delež mehansko poškodovanih dreves znaša 62 %. Glede na starost poškodb ima 42 % dreves stare poškodbe, 20 % dreves nove, ki so posle­dica zadnje secnje in spravila (polovica teh dreves je bila poškodovana tudi že pred tem), 38 % dreves pa je nepoškodovanih. Ocenjeni deleži so visoki. ce jih primerjamo s podatki Popisa propadanja gozdov za leto 2000 (ROBEK 2000), ki za GGO Kocevje podajajo 47-odstotni delež dreves z mehansko poškodovanostjo debla in korenicnika v državnih gozdovih, ter jim dodamo v naši raziskavi ugotovljenih 18 % mehanskih poškodb na drugih delih drevesa, je ugotovljeni delež mehanskih poškodb primerljiv. Tudi 20-odstotni delež poškodovanega drevja v zadnjem posegu je izena cen z rezultati drugih raziskav o mehanskih poškodbah, povzrocenih s secnjo in traktorskim spravilom lesa (BUTORAISCHWAGER 1986, IVANEK 1976). Vendar ima celotna raziskava slabost, in sicer majhnost vzorca, kar nam dovoljuje le oceno grobega povprecja mehanske poškodovanosti štirih skupin vzorcnih pasov, ki so sicer nakljucno položeni v primerljivih delovi­ šcih. Pri popisovanju pa smo mocno omejeni tudi z dejstvom vidnosti oz. »nevidnosti« poškodbe. Stisnine so najtežje opazne, prav tako je težko dolocanje njihove velikosti in vzroka nastanka. Odrgnine lubja so razlicno globoke, lahko pa je poškodovan tudi les. Najpogostejše in najgloblje odrg­ nine so bile vidne na drevesih s tanjšim lubjem. Pri spravilu navzgor nastaja manj mehanskih poškodb. To dokazujejo tako stare kot nove poškodbe. ce upoštevamo vse mehanske poškodbe, je na delovišcih s spravi lom navzdol poškodovanih kar 70 % vseh dreves. Na delovišcih s spravilom navzgor je poškodovanih »samo« 52 % vseh dreves. Delež dreves z novimi mehanskimi poškodbami pri spravi lu navzdol je 21-odstoten, pri spravilu navzgor pa 18-odstoten. Breme se pri spravilu navzdol obnaša bolj nekontrolirano kot pri vlacenju navzgor, kar tudi povzroci vec nepredvidenih poškodb drevja v sestoju (BUTORA/ SCHWAGER 1986). Podobno je pri zbiranju sortimentov, vendar smeri zbiranja nismo dolocali, ker smo podatke zbirali po opravljenem spravilu. Pomembne so manjše razlike pri novih poškodbah, saj so stare poškodbe lahko posledica drugih vzrokov. Dolo ci tev vzroka nastanka je pri vseh starih mehanskih poškodbah vedno tudi posledica sklepanja glede na druge podatke, ki jih ima popiso­valec (miniranje pri gradnji vlak, spravilno sredstvo v prejšnjih posegih in razporeditev nekdanjih spravilnih prometnic ter podatki o snegolomih in vetrolomih, l ocevanje posledic strele, ožiga, mraznih razpok, odmiranja vej, mehanskih poškodb zaradi drgnjenja in lupljenja divjadi in drugih neantro­pogenih vplivov). Ugotovili smo, da ima 42 % dreves poškodbe, vecje od 100 cm2• Poškodbe s tako in vecjo površino lahko opredelimo kot nevarne poškodbe. Dve tretjini teh poškodb je bilo vecji h kot 200 cm2• Velike rane _omogocajo gotovo razvrednotenje lesa zaradi okužbe in delovanja trohno­bnih gliv (MENG 1978). Glede na razmestitev smo na deblu dol ocili najvecji delež poškodb (61 %). Razlog je v spremenljivi višini korenicnika . Dejansko je bila vecina teh poškodb pod prsnim premerom debla, kar dokazujejo .druge raziskave (BUTORA/ SCHWAGER 1986, PAPAC 1992, FRODING 1992). Ker nastajajo poškodbe pri secnji in zbiranju sortimentov na velikem prostoru, pri vlacenj u pa se koncentrirajo na vlakah in na drevju ob njih GozdV 59 (200113 Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestaJa in gozdnih prometnic na visokem krasu pn sec nji 1n spravilu ... (BUTORA 1 SCHWAGER 1986, FRODING 1982), lahko zakljucimo , da je 1 O % dreves, ki stojijo ob prometnici, mocno ogroženih. Zanimivo je, da se delež teh dreves ujema z deležem dreves z novimi poškodbami, ki so bila že pred zadnjim posegom mehansko poškodovana. Delež voženj po brezpotju predstavlja za vsa delovišca v povprecju 18 %dolžin vseh prometnic oz. 21 % (11-31 %) dolžin sekundarnih prometnic. »Prometnice« po brezpotju obcutno skrajšujejo razdaljo zbiranja in pove­cujejo odprtost gozdne površine. Težko prehodni tereni zahtevajo gostejšo mrežo grajenih gozdnih prometnic. Omenili smo, da med delovišci tako po številu poškodovanih dreves kakor tudi po številu starih poškodb izstopa Rog 75c, sledi pa mu Rog 83a. Delno lahko velik delež poškodovanih dreves in veliko število starih poškodb v teh delovišcih pojasnimo s tem, da je spravilo lesa potekalo z velikimi gozdarskimi zgibniki. Tudi oblika gospodarjenja in drevesna zgradba roških delovišc se razlikujeta od grcarskih . V roških delovišcih prevladuje skupinsko postopno gospodarjenje z velikim deležem listavcev, v obeh delovišcih v GGE Grcarice pa se prepletata skupinsko postopno in prebiralno gospo­darjenje s približno enakim deležem listavcev in iglavcev. Visoka poškodovanost v oddelku Rog 75c, predvsem pa razmestitev poškodb vecinoma po deblu, ima vzrok tudi v miniranju pri gradnji vlak. Vecji delež rašcenih skal v oddelku ima posledice tudi pri vecjem obsegu motenj pri gradnji spravilnih prometnic. Prav tako pa sta manjši delež voženj traktorja po brezpotju in velik delež grajenih vlak posledica težko prehodnega terena. Koncentracija mehanskih poškodb je tako ob prometnici, vzdolž nje in na njej vecja. V oddelku Rog 83a izstopa delež poškodb na koreni cniku (30 %). Vzrok slednjih sta lahko locena secnja in spravilo iglavcev (1997) in listavcev (1996). Tako je oddelek v kratkem casu prizadela dvojna motnja enega posega. Delež na novo poškodovanih dreves pa je podoben kot na drugih delovišcih. Mechanical Stand lnjuries and Skid-Trails Damage in High Karst Region due to Wood Extraction with IWAFUJI T-41 Skidder Summary ln order to measure the mechanical tree injuries a new method of sample stripes was used, which is suitable for Slovenia. It is based on a detailed list of skid trails and forest roads, on profiles of the sample skid trails and on the list of mechanically injured trees found in the stripes stretching perpendiculary to the direction of the road. Mechanical tree injuries are classified according to their age, location and size. Special attention is paid to the mechanically induced injuries found in the young forest. The measures we re carried out in four work sites of the Kocevsko Forest Economy Reg ion. ln two work sites the felling and wood-hauling we re carried out du ring the vegetation period, and in the other two outside the vegetation period. ln two of them uphill and downhill wood skidding was carried out. 62 % of trees in the forest stands are injured due to mechanically induced injuries. 20 % of them have been injured recently and 50 % of their injuries have been located on apparently uninjured trees of which 50% of them had injuries caused through previous interventions. 61 %of all mechanical tree injuries have been located on trunks. Felling and skidding during the vegetation period does not cause more mechanical injuries than felling in the winter time. While downhill skidding, 3 % more of the mechanical tree injuries occur than while uphill skidding. The method is easy, can be redone and enables us to develop a more rational and reliable operation method, which is assessing of the ap pa rent mechanical injuries and also aims at the evaluation of the work carried out. At the same time the method can, with ce rta in corrections, be used for controlling the mechanical injured forest stands evaluation due to wood production. Klun. J., PoJe, A.: Mehanske poškodbe sestoja in gozdnih prometnic na visokem krasu pn secnj11n spravilu ... Viri 1 References BEBER, M., 1998. casovna primerjava dveh metod ocenjevanja poškodb drevja zaradi pridobivanja lesa.-Višješolska diplomska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Ljubljana, 32 s. BUTORA, A. 1 SCHWAGER, G., 1986. Holzernteschaden in Durchforstungsbestanden.-Berichte der Eidgenossische Anstalt fOr das forstliche Versuchswesen, Nr. 288, 51 s. DONAUBAUER, M., 1988a. Holzernte: Schaden unvermeidbar?.-Osterreichische Forstzeitung, 6, s. 49-50. DONAUBAUER, M., 1988b. Bodenschaden durch Forstmaschinen.-Osterreichische Forstzeitung, 6, s. 51-52. FABJAN, D., 1998. Poškodbe v sestoju po secnji in spravilu lesa z vecbobenskim žicnim žerjavom s stolpom-Syncrofalke. -Višješolska diplomska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Ljubljana 39 s. FRODING, A., 1982. The Condition of Newly Thinned Stands-a Study of 101 Randomly Selected Thinnings.-Sveriges Lantbruksuniversitet, lnstitutionen for skogsteknik, Rapport nr. 144, Garpenberg, 75 s. FRODING, A., 1992. Thinning Damage to Coniferous Stands in Sweden.-Sveriges Lantbruksuniversitet, lnstitutionen for skogsteknik, Garpenberg, 50 s. IVANEK, F., 1976. Vrednotenje poškodb pri secnj i in spravilu lesa v gozdovih na Pohorju.-Doktorska disertacija, BF, VTOZD za gozdarstvo, Maribor, Ljubljana, 184 s. KLUN, J./ POJE, A. Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 in poškodbe sestoja pri secnji in spravilu.-Diplomsko delo, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Ljubljana, 150 s. KOŠIR, B., 1984. Poškodbe sestojev pri secnji in spravilu lesa.-V: Stabilnost gozda v Sloveniji, Gozdarski študijski dnevi, BF, VTOZD za gozdarstvo, Portorož, Ljubljana, s. 93-100. KOŠIR, B. 1 WINKLER, l. 1 MEDVED, M., 1996. Kriteriji za ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdnih del.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, s. 7-26. KOŠIR, B., 1998a. Poškodbe gorskih smrekovih sestojev zaradi pridobivanja lesa.-V: Zbornik referatov, Gorski gozd, XIX. gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina, BF,Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Ljubljana, s. 95-107. KOŠIR, B., 1998b. Presoja koncepta zgodnjih redcenj z vidika porabe energije in poškodb sestoja.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56, Ljubljana, s. 55-71. KOŠIR, B., 2000. Poškodbe drevja zaradi pridobivanja lesa v državnih gozdovih Slovenije.-V: Zbornik povzetkov znan­stvenega posvetovanja, Gozdarski inštitut Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana, s. 8-9. MENG, W., 1978. Baumverletzungen durch Transportvorgange bei der Holzernte. Ausmaf1 und Verteilung, Folgeschaden am Holz und Versuch ihrer Bewertung.-Schriftenreihe der Landesforstverwaltung Saden -WOrttemberg, 53, 159 s. PAPAC, B., 1992. Prostorska in casovna predstavitev nastanka poškodb pri secnji in spravilu lesa s trakto ~em.-Diplomska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 78 s. PIŠKUR, M., 2000. Vpliv poškodb drevja na strukturo in vrednost gozdnih lesnih sortimentov.-Strokovna naloga, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 55 s. ROBEK, R., 1994. Vplivi transporta lesa na tla gozdnega predela Planina Vetrh.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 45, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, UL BF, Odd. za gozdarstvo in Odd. za lesarstvo, s. 55-114. ROBEK, R., 2000. Obseg in struktura mehanskih poškodb drevja v slovenskih gozdovih po podatkih Popisa propadanja gozdov leta 2000.-Zbornik povzetkov znanstvenega posvetovanja, Gozdarski inštitut Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana, s. 12-14. ROBEK. R. / KOŠIR, B., 1996. Razvoj metode vzorcnega ocenjevanja motenj gozdov pri pridobivanju lesa.-V: Zbornik posvetovanja Izzivi gozdne tehnike, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s. 73-81. STERLE, J., 1991. Nekatere ugotovitve o vplivih traktorskih vlak na prirašcanje gozdnih sestojev.-Gozd V, 49, št. 4, s. 193-198. TOPLITSCH, M., 1988. ROckeschaden -Entstehung, Vermeidung und Behandlung.-Osterreichische Forstzeitung, 6, s. 59-60. ---Odredba o dolocitvi normativov za dela v gozdu, 1999.-Ur. l. RS, š\.11 -512/99. GozdV 59 120011 3 ~-..... ---.. ­ ~ anstvene razprave ~ GDK: 852.1 : 853 Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov1 Influence of Mechanical Tree lnjuries on the Value and Assortment Quality Structure Mitja PIŠKUR* Izvlecek: Piškur, M.: Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov. Gozdarski vestnik, št. 3/2001. V slovenšci ni , s povzetkom v anglešcini , cit. lit. 15. Prevod v anglešcino : Mitja Piškur. V sestoju jelke, bukve in smreke (Abieti-Fagetum dinaricum typicum), mocno mehansko poškodovanem vecinoma zaradi preteklih posegov pri pridobivanju lesa in gradnji prometnic, smo na ploskvi 1,58 ha s popolnim popisom ugotavljali obseg mehanske poškodovanosti ter potencialno in dejansko sortimentno strukturo gozdnih lesnih sortimentov. Povzro­citeljev troh nob nismo ugotavljali. Po opravljeni secnji in spravilu lesa je imelo 28,9 % dreves sveže mehanske poškodbe, delež vseh dreves z mehansko poškodbo je bil 90,5 %. Vrednost sortimentov iglavcev se je zaradi trohnob (povezanih s poškodbami) zmanjšala glede na potencialno za 10,4 %, pri smreki za 21,7% (27m3) in pri jelki za 6,2 % (85m3). 85% zmanjšanja vrednosti lesa je bilo prisotno v prvih 8-1 O m debla. Pri bukvi pretekle mehanske poškodbe niso vplivale na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov. Kljucne besede: trohnoba, zmanjšanje vrednosti lesa, mehanske poškodbe drevja, kakovostna sestava sortimentov. Abstract: Piškur, M.: Influence of Mechanical Tree lnjuries on the Value and Assortment Quality Structure. Gozdarski vestnik, No. 3/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 15. Translated into English by Mitja Piškur. A share of the mechanically injured trees and a current/potential assortment structure we re surveyed ona plot measuring 1.58 ha. A stand consisting of fir, beech and spruce trees (Abieti-Fagetum dinaricum) was heavily mechanically injured due to a wood harvesting and road/skid trail constructions. The causes of a decay were not assessed. After completing the wood harvesting operations, the share of trees with new mechanical injuries was 28.9 %, and 90.5 % including the old ones, respectively. The economic value of conifer assortments decreased by 10.4 %, regarding the potential quality assortment due to a decay !hat ha s been ca used by the injuries. The decrease in spruce trees was 21.7 % (27 m3) and in fir trees 6.2 % (85 m3), respectively. 85 % of the value losses we re concentrated in the first 8 to 1 O m of the tree height. Nevertheless, the wood value and the assortment structure of the beech were not at all influenced by the old mechanical injuries. Key words: decay, timber value loss, mechanical tree injuries, assortement quality structure. 1 UVOD INTRODUCTION Gospodarjenje z gozdovi zahteva socasno zagotavljanje ekoloških, soci­alnih in proizvodnih funkcij. Pomembna komponenta intenzivnega gospo­da~enja so ekonomski donosi gozda, ki jih dosežemo v procesu pridobivanja lesa. Vsi posegi v gozdni prostor pušcajo posledice na gozdnih tleh in gozdnem drevju. Kolicinski in kakovostni obseg mehanskih poškodb, ki je tudi kazalec etike in/ali kakovosti dela v gozdu, je lahko vzrok za znatne ekonomske in ekološke posledice. Zaradi kompleksnosti naravnih procesov pri kolonizaciji ran z mikroorganizmi, pri odzivih dreves na ranitve ter raz­nolikosti posameznih dreves in rastišcnih pogojev so tudi rezultati posledic ran, ki nastanejo pri pridobivanju lesa, zelo razlic ni . * M. P., univ. dipl. inž. gozd., Zaradi vedno vecj ih potreb po dobrinah gozda in zaostrenih tržnih razmer Gozdarski inštitut Slovenije, je izredno pomembna kompleksna obravnava procesa pridobivanja lesa, ki Vecna pot 2, Ljubljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen ni vec vezan samo na same stroške pridobivanja, ampak tudi na posledice, na posvetovanju Vpliv mehanskih ki jih povzroca v gozdu. To pa že predstavlja kakovosten preskok obravnave poškodovanj na rast drevesa in gospodarjenja z gozdom. Eden od direktnih kazalcev take obravnave je vpliv kakovost lesa, 23. 11. 2000 v Lju­ mehanskih poškodb drevja na strukturno in vrednostno sestavo gozdnih bljani lesnih sortimentov in s tem na ekonomski donos. 128 Piškur, M.: Vpliv mehanskih poškodb drevJa na vrednost tn strukturo gozdn1h lesnih sort1mentov 2 NAMEN IN HIPOTEZA RAZISKAVE 2 AIM OF THE RESEARCH AND ITS HYPOTHESIS Cilj raziskave je ugotoviti vpliv mehanskih poškodb gozdnega drevja na strukturo in vrednost gozdnih lesnih sortimentov na izbranem objektu in oceniti uporabljeno metodo. Mnenja o vplivu mehanske poškodovanosti drevja na ekonomsko vrednost gozdnih lesnih sortimentov so si nasprotujoca . V raziskavi smo skušali potrditi hipotezo, da mehanske poškodbe vplivajo na ekonomsko vrednost donosov. 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS Glede na namen naloge smo izbrali ploskev z nadpovprecnim obsegom mehanske poškodovanosti, predvsem zaradi preteklih posegov pri gradnji prometnic in pridobivanju lesa. Na izloceni in zakoliceni ploskvi smo meri­tve opravili v vec zaporednih fazah, ki so si sledile glede na potek del pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov. 1. Prvi popis Vsem odkazanim drevesom smo izmerili prsni premer, ocenili velikost najvecje rane (v casu nastanka) in izmerili oddaljenost središca poškodbe od tal na mestu merjenja, ocenili velikost vseh ran (v casu nastanka) ter prešteli število starih ran. Kot mehansko poškodbo smo opredelili vsako rano drevesa (tudi odrgnine, kjer ni vidnih poškodb lesa), ki je imela velikost nad 10 cm2. Glede na cilje raziskave smo merili le površine ran. Zaradi merjenja v casu , ko je bila na ploskvi še prisotna snežna odeja, smo dejansko merili le rane na deblu, korenicniku in v krošnji. 2. Meritve na izdelanih sortimentih Po izvršeni secnji smo vsem izdelanim sortimentom (prevladovali so mnogokratniki osnovnih dolžin sortimentov) izmerili premere in dolžino. 3. Dolocanje vrednosti in strukture izdelanih gozdnih lesnih sortimentov Vsem izdelanim sortimentom smo do loca li dejansko in potencialno sor­timentacijo. Dejanska sortimentacija je sortimentaciia izdelanih sortimentov, potencialna pa doloca kakovost ki bi bila prisotna, ce ne bi bilo mehanskih poškodb in z njimi povezanih razvrednotenj lesa. Za iglavce in listavce smo uporabili standard JUS 1979. Pri iglavcih smo upoštevali tudi tržna dolocila gozdarskega podjetja. Pri iglavcih smo za tehnicni les in les za celuloze dolocili ponderira no povprecno ceno glede na volumske deleže posameznih sortimentov. Sortimente iglavcev smo razvršca l i v hlade za žago 1, 11 in 111, tehnicni les (drogovi in les za tesanje) in celulozni les (Ž 1: 11 .900 SIT/m3, ž 11: 9.000 SIT/m3, ž 111: 6.700 SIT/m3, tehnicni les: 8.700 SIT/m3, celulozni les (dejansko): 2.500 SIT/m3, celulozni les (potencialno): 2.900 SIT/m3); sortimente listavcev pa smo razvršcali v hlade za lušcenje, hlade za žago 1, 11 in 111, jamski les in prostorninski les (goli) (L: 15.200 SIT/m3, ž 11: 8.600 SIT/m3, Ž 111 : 5.200 SIT/m3, jamski les: 3.800 SIT/m3, goli: 2.700 SIT/m3) . V metodi uporabljen princip je bil uporabljen v raziskavah vpliva kore­ninskih troh nob na Finskem (KAL LIO /TAMMINEN 197 4 ), kjer so analizirali vpliv trohnobnih gliv preko dveh sortiranj: prvega brez upoštevanja razvre­dnotenj in drugega glede na vpliv razvrednotenj; drevo je bilo razvrednoteno, ce je vpliv trohnobnih gliv vplival na krojenje. Enak pristop je bil uporabljen v naši metodi. Povzrociteljev troh nob nismo ugotavljali, vendar smo pred­ Ptškur. M: Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnth lesnih sortimentov postavljali, da trohnobe izvirajo iz poškodb. Preglednica 1: Struktura poseka­nih dreves po debelinskih razre­dih Table 1: Structure offelled trees according to diameter classes Obarvanosti jedra pri jel ki nismo šteli za napako, razen ce je bila izrazita in posledica mehanskih poškodb ter je nakazovala poteka joce razkrojevalne procese v lesu. Tudi v analizah Lipoglavška (1992) se je obarvanost jedra pri jelki štela za napako (rjavost), ce je bila tako izrazita kot pri smreki. Pri doloca nju potencialne sortimentacije prerezov nismo premikali, razen v primeru krajših odrezkov debla, ki so bili prevec razvrednoteni in takih dimenzij, da bi zniževali potencialno kakovost sortimentov. 4. Drugi popis Po enaki metodologiji kot pri odkazanih drevesih smo popisali stare in nove rane na preostalem drevju na ploskvi, s to razliko, da smo upoštevali tudi rane na koreninah dreves. 4 RAZISKOVALNI OBJEKT 4 RESEARCH OBJECT Objekt raziskave je bil sestoj na ploskvi velikosti 1 ,58 ha, ki leži v odseku 1 06a (25,36 ha) v gozdnogospodarski enoti Podturn. V oddelku prevladujejo raznodobni in raznomerni sestoji jelke, smreke in bukve, prebiralna zgradba je prisotna le fragmentarna. Ploskev smo izbrali v delu odseka, kjer je prisotna velika poškodovanost na stojecem drevju zaradi pridobivanja lesa in gradnje prometnic. Del ploskve leži ob gozdni cesti, preostali del je dobro odprt z vlakami. Ploskev se nahaja na rasti šc u Abieti-Fagetum dinaricum typicum. Relief je razgiban, mestoma vrtacast. Skalovitost na nekaterih delih ploskve presega 50 %. Nadmorska višina ploskve je od 630 do 650 metrov. Prevla­dujoca lega ploskve je jugozahod na. Gostota vlak na ploskvi je 205 m/ha. Na izbrani ploskvi so bili v preteklosti (v obdobju 30 let) najmanj trije vecji posegi s secnjo in spravilom; mehanske poškodbe so tudi posledica miniranja pri gradnji gozdne ceste in gozdnih vlak. V odseku je bilo v obdobju 1953-1962 predvideno prebiranje (22% LZ, 113% prirastka), v obdobju 1994-2003 pa skupinsko postopno gospodarjenje ( 13-20 % LZ). V zadnjem obdobju dolocajo smernice pomladitvene secnje po površini in skupinsko prebiranje (22% LZ, 124 % prirastka) (PLUT 2000). Na izloceni ploskvi je bilo posekana 93 dreves. Pri iglavcih so izdelovali mnogokratnike osnovnih dolžin sortimentov, pri listavcih pa kombinirane hlade in goli. Strukturo posekanih dreves glede na prsni premer prikazuje preglednica 1. Lesna zaloga na ploskvi je bila pred posegom 484m3/ha (smreka V7/8, jelka P7, bukev P8, plemeniti listavci V8), po posegu pa 371 m3/ha. Odvzeto je bilo 179m3 (1 13m3/ha) bruto lesnega volumna, kar znaša 23,4 % lesne zaloge pred posegom. V neto lesnem volumnu posekanih dreves na ploskvi je bilo 111,8 m3 iglavcev (78 %) in 32,2 m3 (22 %) listavcev. V deležu neto volumna iglavcev je prevladovala jelka s 76 % (84,9 m3). Povprecna neto ko licina izdelanih gozdnih lesnih sortimentov na drevo je za iglavce 2,07 m3 Debelins ki razredi (cm) 1 Diameter classes (cm) 10-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 Skupaj Total lglavci Conifers 1 5 13 15 11 9 54 Li stavci Deciduous trees 6 17 8 6 2 - 39 Skupna vsota Sum total 7 22 21 21 13 9 93 Piškur, M.: Vpliv mehanskih poškodb drevJa na vrednost 1n strukturo gozdnih lesnih sortimentov (smreka 2,69 m3, jelka 1,93 m3} in za listavce 0,83 m3 (bukev 0,81 m3, lipa 1,56 m3 ). 5 REZULTATI 5 RESULTS 5.1 Raven mehanske poškodovanosti dreves 5.1 Level of mechanically injured trees V nadaljevanju so predstavljeni osnovni podatki o mehanski poškodo­vanosti dreves in sestaja na ploskvi. Delež mehansko poškodovanega drevja doloca kolicinski obseg, velikost in položaj ran pa stopnjo mehanske poškodovanosti sestaja (ROBEK 2001 ). Podrobnejša analiza je predstav­ljena v strokovni nalogi Vpliv poškodb drevja na strukturo in vrednost gozdnih lesnih sortimentov (PIŠKUR 2000). 5.1.1 Stopnja mehanske poškodovanosti odkazanih dreves 5.1.1 Degree of mechanically injured trees Med odkazanimi drevesi je bilo mehansko poškodovanih 87,0% iglavcev in 56,4% listavcev. Pri jel ki sta bili odkazani tudi dve suhi drevesi, od katerih je eno imelo vidno mehansko poškodbo. Znacilnosti mehanskih poškodb na odkazanih drevesih prikazuje preglednica 2. Pri iglavcih s spremenjeno sortimentacijo je bila povprecna najvecja mehan­ska poškodba 2,41-krat vecja glede na drevesa iglavcev brez spremembe sortimentacije. Povprecno število ran na drevo je bilo izrazito visoko pri smreki s spremembo sortimentacije, in sicer 21,7 na drevo Gel ka 6,2}. Vzrok take razlike je bil v položaju dreves smreke na ploskvi, saj so bile vecinoma blizu gozdne ceste in vlak, kjer je tako veliko število mehanskih poškodb na drevo prisotno tudi zaradi miniranja. Pri listavcih je imelo 31,2 % poškodovanih dreves poškodbo, vecjo od 100 cm2, vendar je šlo v vecini primerov za odrgnine. 5.1.2 Obseg mehanske poškodovanosti dreves na ploskvi pred secnj o in spravilom in po njiju 5.1.2 Extent of the mechanically injured trees on a plot before and after the harvesting operation Mehanska poškodovanost sestaja po opravljeni secnji in spravilu je bila 28,9-odstotna, kar je v mejah ugotovitev tujih avtorjev za skupno poško­dovanost (secnja, spravilo) pri traktorskem spravilu lesa dolžin 9-14 m in jakosti secnje 25 % lesne zaloge, kjer se poškodovanost giblje okrog 28 % (BUTORA/ SCHWAGER 1986). Obseg mehanske poškodovanost na ploskvi Preglednica 2: Znac il nosti mehanskih poškodb na drevesih glede na sortimentno sestavo Table 2: Characteristics of me­chanical tree injuries according to assortment structure Jelka Fir Smreka Spruce Skupaj iglavci Conifers total Li stavci Deciduous Spremenjena sortimentna stru ktura 1 Changed quality assortment structure Stevilo dreves 1 Number of trees 17 6 23 - Povprecna maks. velikost poškodbe (cm2) Average maximum wound (cm2) 892 833 877 - Povprecno število poškodb/drevo Average number of wounds per tree 6,2 21,7 10,3 - Brez sprememb v sortimentni strukturi 1 Without changes in quality assortment structure Stevilo dreves 1 Number of trees 23 1 24 22 Povp recna maks. velikost poškodbe (cm2) Average maximum wound (cm2) 368 200 361 374 Povprecno število poškodb/drevo Ave rage number of wounds per tree 3 4 3 8,2 GozdV 59 (2001 l 3 Stare poškodbe pred posegom1 (%) Old injuries before harvesting operation Stare poškodbe po posegu (%) Old injuries after harvesting operation Poškodovanost po posegu (%) Share of mechanically injured trees after harvesting operation Nove in stare poškod-be po posegu(%) New and old injuries after harvesting operation lglavci 1 Conifers 91 ,1 92,1 30,5 94,1 Listavci 1 Deciduous 73,3 78,7 26,2 84,4 Sku_paj 1 Total - 84,2 87,1 28,9 90,5 Piškur, M.: Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov t Preglednica 3: Obseg mehanske po posegu v primerjavi s stanjem pred posegom prikazuje preglednica 3. poškodovanosti dreves na plos-Pri iglavcih so bili deleži mehanske poškodovanosti pri vseh obravnavah kvi . višji od deležev pri listavcih, kar je lahko posledica hitrejšega zarašca nja ran Tabl~ _3:. Extentlotf mechamcal pri listavcih in težjega locevanja zaraslih ran. Dobljeni (visoki) deleži skupne reemJunesonpo .k d t' ki d . 1 dk' d 1 •• . h k pos o ovanos 1 so v s a u z lZS e 1 mo e a o narascanJU me ans e . . Opomba1• zdruzena pop1sa mehanskih poskodb odkazamh dreves 1n mehanskih poskodb na preostalih dreves1h; v prvem popisu niso vkljucene mehanske poškodbe korenin. Note 1: survey of mechanical injuries on mark ed trees and survey of mechanical injuries on residual trees combined; mechanical injuries on roots are not included in first survey. poškodovanosti sestaja glede na število posegov, jakost posegov in delež vsakokrat poškodovanih dreves (KOŠIR 1 CEDILNIK 1996). Koncna mehan­ska poškodovanost sestaja (ob koncnem poseku) se v tem modelu približuje 100%. 5.2 Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov 5.2 Influence of mechanical tree injuries on value and assortment quality structure Razvrednotenje lesa zaradi poškodb pri pridobivanju lesa je povezano s spremembo strukture gozdnih lesnih sortimentov. Razlika (razmerje) med dejansko in potencialno sortimentacijo je odvisna tudi od rastišca , n acina dolocanja kakovosti in preteklega gospodarjenja. Ranitve drevja so lahko vzrok za diskoloracijo lesa in razvoj trohnob, ki povzrocala izpad dohodka zaradi: -od reza spodnjih delov debel, -spremenjene sortimentacije (manjše povprecne dimenzije in vecj i delež napak -vecji delež slabše kakovosti v posekani lesni masi) in -povecanih stroškov pridobivanja (vecje število prežagovanj, vec merjenja; velja zakon o kosovnem volumnu -povprecno manjši volumni sortimentov vplivajo na nižje ucinke pri secnji, spravilu in transportu). 5.2.1 Sortimentna struktura iglavcev 5.2.1 Quality assortment structure of coniferous trees Razvrednotenje lesa je vplivalo na sortimentno strukturo iglavcev. Ana­lizirali smo strukturo 111 ,8 m3 izdelanih gozdnih lesnih sortimentov jelke in smreke. Obseg razvrednotenja je lahko predstavljen z razporeditvijo dreves s spremenjeno sortimentacijo glede na prsni premer, kar je prikazano v preglednici 4. Sprememba sortimentacije je bila pri smreki prisotna pri šestih od sedmih mehansko poškodovanih dreves (85,7 %), pri jelki pa pri 17 od skupno 40 mehansko poškodovanih dreves (42,5 %). Sprememba sortimentacije je bila prisotna tudi pri eni jelki in smreki, ki v cas u 1. faze popisa nista imeli vidnih ran. Piškur, M.: Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov Drevesna vrsta Skupaj Debelinski razred (cm) Tree species Total Dia meter class DSS vo v% neto m3 ln% ofnetm3 10-29 DSS vo 30-49 DSS vo 50-69 DSS vo Jelka 1 Fir 18 44 41,9 2 4 11 26 5 14 Smreka 1 Spruce 7 10 91,8 o 2 1 2 6 6 Skupaj 1 Total 25 54 53,9 2 6 12 28 11 20 .. DSS -drevesa s spremenJeno sortlmentaCIJO, VO-vsa drevesa DSS -trees with changes in assorlment structure, VO -all trees Spremembe v deležih sortimentov smreke in jelke prikazujeta grafiko na 1 in 2. V sortimentni strukturi smreke in jelke so bile opazne razlike v deležih znotraj hlodovine in v deležu celuloznega lesa. Pri smreki so prevladovali sortimenti slabše kakovosti (hlodi za žago JII in celulozni les), kar je pred­vsem posledica razvrednotenj, ki so posledica mehanskih poškodb (sedem dreves od desetih, 91,5% neto lesne mase). Spremembe v celotni sorti­mentni sestavi so bile izrazite pri smreki, kjer se je delež hlodov za žago 1 zmanjšal za 25,3 %, povecal pa se je delež celuloze in hlodov za žago JII. Spremembe v sortimentni sestavi pri jelki so bile manjše (obarvanosti jedra nismo šteli za napako). -._ 40 ....-------------4 D Dejanska sortimentacija Current assorl. structure ~ 35 -t------r--i ~ 30 ~ 25 ~ 20 "* 15 •N 10 Q) Qi 5 o o +-~-L~~~--~-L_,-L~--L-,_L-~~--~--~~~ 11 111 T c Kakovost 1 Quality Legenda: 1, 11, 111-hlodi za žago razreda 1, 11, 111; T-tehnicni les; C-celulozni les Legend: /, Il, 111 -quality class /, Il, 111 saw logs; T-technical wood; C -pulpwood Ce pri sortimentaciji jelke ne upoštevamo dveh suhih dreves, potem rezultati (za 82,2 neto m3) kažejo prevladujoc delež hlodov za žago Il (55,1 %). Tehn icn i les in celuloza sta pri jelki zajela 16% neto lesne mase. Pri­merjava s sortimentno strukturo, ki jo je v Podturnu ugotovil Turk (1982), pokaže, da je v primeru združitve najvrednejših in najpogostejših kakovo­ 60 ~ ~ 1-----i D Dejanska sortimentacija 50 ~ Current assort. structure Ol ..c: 40 (/,) 30 ~ e.... •N 20 Q) Qi 10 o o 11 111 Kakovost 1 Quality T c Legenda: 1, 11, 111-hlodi za žago razreda 1, 11, 111; T-tehni cni les; C-celulozni les Legend: 1, Il, Ili-quality class /, Il, 111 saw /ogs; T-technical wood; C -pulpwood Preglednica 4: Razpored dreves s spremenjeno sortimentacijo in vseh dreves glede na prsni premer Table 4: Distribution of trees with changes in assortment structure acording to BHD Grafikon 1: Dejanska in poten­cialna kakovostna sestava sorti­mentov smreke (v % skupnega neto volumna) Graph 1: Current and potential quality assorlment structure in spruce trees (in % of total net vo/ume) Grafikon 2: Dejanska in poten­cialna kakovostna sestava sorti­mentov jelke (v % skupnega neto volumna) Gra ph 1: Current and potential quality assortment structure in fir trees (in% of total net vo/ume) Ptškur M.' Vpliv mehanskth poškodb drevJa na vrednost ln strukturo gozdnih lesmh sortimentov Pregledntca S: Sortimentna ses­tava dreves s spremenjeno sor­timentacijo (v%) Table S.· Assortment structure of trees with changes in assortment structure stnih razredov (hlodi za žago 1, 1 in F) delež na ploskvi 62,4-odstoten, kar je za 18,8% manj kot v raziskavi Turka (eno secišce , 594m3). Eden od razlogov za tako odstopanje je velik delež celuloznega lesa na ploskvi (12, 7 %), ki skupaj s tehnicnim lesom (3,3 %) predstavlja skupno 16,0% neto lesne mase, v študiji Turka pa je t. i. drobne oblovine samo 7,9 %. Po drugi strani je preucevani objekt majhen, tako da je dobljena sortimentacija tudi odraz specificn i h razmer na ploskvi in je pri iglavcih mocno pogojena s posledicami razvrednotenj lesa kot posledice mehanske poškodovanosti. Nekoliko drugacno sliko daje vpogled v spremembe sortimentne sestave pri drevesih, kjer je le-ta prisotna. Deleže kakovostnih razredov za smreko, jelko in iglavce prikazuje preglednica 5. Spremembe deležev po kakovostnih razredih so izrazitejše in vecje . Sortimentacija 1 Quality assortment structure 1 11 111 T c Smreka Dejanska 1 Current 7,0 38,1 3S,8 1,0 18,1 Spruce Potencialna 1 Potential 34 8 40 s 21 ,0 1,0 2,7 Jelka Dejanska 1 Current 6,3 42,9 27,3 4,7 18,8 Fir Potencialna 1 Potential 20,2 42,4 22,4 6,1 8,9 lglavci Dejanska 1 Current 6,6 40,9 30,8 3,2 18,S Conifers Potencialna 1 Potential - 26,1 41 ,6 21 ,9 4,0 6,4 .. . Legenda: 1, 11, 111-hlodt za zago razreda 1, 11, 111; T -tehmcm les; C-celulozntles Legend: /, IJ, 111-quality class /, 11, 111 saw logs; T -technical wood; C -pulpwood Smreka 1 Soroce Jelka 1 Fir lqlavci 1 Conifers Les iglavcev Zmanjšanje vrednosti Zmanjšanje vrednosti Zmanjšanje vrednosti Zmanjšanje vrednosti Zmanjšanje vrednosti Zmanjšanje vrednosti Coniferous (SITim') glede na potencialno (SITi m') glede na potencialno (SITim') glede na potencialno wood Value decrease Value decrese Value decrease Value decrese Value decrease Value decrese IS/Tim'J accordinq to ootentia/ (SITim') accordint1 to ootentfaf (SITim') accord/nq to ootential S spremenjeno sortimentacijo With changed 2.1S3 23,0 % 1.17S 13,8 % 1.S83 17,9 % quality assorl­ ment structure Vsa drevesa All trees 1.97S 21 ,7 % S09 6,2% 877 104 % Pregledntc:3 6 Zmanjšanje vre­dnosti lesa iglavcev (SIT 1m3) Table 6. Value decrease of conif­erous wood (SIT/m3) Vrednosti lesa glede na drevesno vrsto in glede na nacin obravnave (dejansko, potencialno) ter na spremembo sortimentne sestave so podane v preglednici 6. Analiza razvrednotenja za jelko je pokazala, da je bilo absolutno in relativno najvecje razvrednotenje prisotno pri drevesih, ki so bila debelejša od 50 cm (1 .394 SIT/m3, 16,05% glede na potencialno vrednost). Procesi razvrednotenja vplivajo na strukturo hlodovine, kar je razvidno iz preglednice 7. Kol icine hlodovine niso iste glede na nacin obravnave. Raz­vrednotenje lesne mase zaradi mehanskih poškodb zmanjša tudi dejansko vrednost hlodovine, kar je posledica napak lesa in manjših povprecnih dimenzij hlodov. Z vidika vrednosti donosov lahko delovanje trohnobnih gliv, ki vdrejo v drevo preko ran, pripelje do izgube uporabnega lesa in zmanjšanja vre­dnosti lesa zaradi napak, ki jih povzrocijo. Spodnji deli debel predstavljajo najvrednejše sortimente, zato je tudi izgubljena vrednost skoncentrirana na prvih 8-1 O metrov debla (48% neto volumna; 52% dejanske vrednosti; 56 % potencialne vrednosti), kar se je pokazalo tudi v naši raziskavi, saj je bilo v tej coni prisotno 85 % skupnega zmanjšanja vrednosti sortimentov iglavcev. Zaradi principov krojenja predstavljajo odrezani in razvrednoteni (celuloza) spodnji deli debla dodatno oviro pri spravilu lesa. Dejanska sortimentacija Curent quality assorlment structure Potencialna sortimentacija Potential quality assorlment structure Razlika v p ovprecni ceni hlodovina Difference in average price of sawlogs (SIT/ ml ) ml 1(%) 11(%) 111 (%) SITfml ml 1(%) 11 (%) 111 (%) SITfml Smreka 1 Spruce 20,8 8,3 45,1 46,6 8.171 24,3 34,8 40,6 24,6 9.444 1.273 Jelka 1 Fir 69, 1 8,7 65,6 25,7 8.660 72,2 15,2 62,6 22,2 8.929 269 lglavci skupaj Conifers total 89,9 8,6 60,8 30,6 8.547 96,5 20,1 57,1 22,8 9.058 511 Ptškur. M · Vpliv mehanskth poškodb drevJa na vrednost in strukturo gozdnih lesmh sortim' 1ntov . Legenda: 1, 11, 111-hlod1 za zago razreda 1, 11, 111 Legend: /, 11, 111 • quality class 1, 11, 111 saw logs 5.2.2 Sortimentna struktura listavcev 5.2.2 Quality assortment structure of deciduous trees Pri listavcih je v neto volumnu prevladovala bukev (95 %), zato smo analizirali le njeno strukturo. V nobenem primeru nismo ugotovili direktnega vpliva preteklih mehanskih poškodb na sortimentno sestavo pri bukvi. Do podobnih rezultatov so pri bukvi prišli tudi na Pohorju (IVANEK 1976). Pri bukvi nastane na površini ran zaradi izsušitve zašcitni les debeline 7-9 mm, ki uc inkovito prepreci vplive poškodb na les, ki je nastal pred poškodbo (KRižAJ 1995). 5.2.3 Zmanjšanje vrednosti donosa na ploskvi zaradi razvrednotenja lesa kot posledice mehanskih poškodb 5.2.3 Value loss on plot due to decrease of wood quality as a result of mechanical injuries Zmanjšanje vrednosti gozdnih lesnih sortimentov je posledica razvre­dnotenja predvsem najkakovostnejših delov debla iglavcev. Na ploskvi velikosti 1 ,58 ha, z mocno mehansko poškodovanim drevjem zaradi preteklih posegov pri gradnji prometnic in pridobivanju lesa, se je pri secnji iglavcev vrednost lesa zmanjšala za 98.084 SIT, kar predstavlja 10,4 % zmanjšanja potencialne vrednosti iglavcev (v celotnem pose ku za 8, 7 % ), kar je predvsem posledica razvrednotenj prvih delov dreves (kosov dolžine 8-10 m), ki predstavljajo 85% celotnega zmanjšanja vrednosti. V posekanem neto volumnu lesa predstavlja smreka 24 % vsega neto volumna iglavcev, pri drevesih s spremenjeno sestavo zavzema 41 % neto volumna iglavcev, predstavlja pa kar 54 % celotne denarne izgube. 6 RAZPRAVA 6 DISCUSSION Posledica pridobivanja lesa so poškodbe tal in drevja, ki lahko vplivajo na ekološko stabilnost in vrednost dreves in sestojev. Pri obravnavi ekonomskih posledic zaradi negativnih pojavov pri pridobivanju lesa je kljucen vpliv razvrednotenja na sortimentno in vrednostno strukturo sortimentov. Gozd in drevo sta nedeterminirana sistema, zato nam podatki o velikosti in vrsti ran ne· morejo dati jasne opredelitve o vplivu le teh na procese raz­vrednotenja in na pos ledicno zmanjšanje vrednosti mehansko poškodovanih dreves in sestojev. Realno bi lahko del mehanskih poškodb opredelili kot nepomembne (odrgnine skorje, ki ne segajo do lesa, in razlicne manjše rane). Razlicna deleža dreves s spremenjeno sortimentacijo glede na obseg mehanske poškodovanosti pri smreki in jel ki nakazujeta možnost razlicnih Preglednica 7 Spremembe v deležih in vrednostih hlodovine iglavcev Table 7: Changes in shares and values of conifer saw logs Piškur, M.: Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov sposobnosti omejitve mehanskih poškodb. Nazoren primer razlicnih sposo­bnosti omejitve mehanskih poškodb glede na drevesne vrsto je primerjava razvoja trohnob med drevesnima vrstama Larix occidentalis in Pinus con­torta v Kanadi (ALLEN 1 WHITE 1997), kjer je bil delež mehansko poško­dovanih dreves, pri katerih se je razvila trohnoba, pri Larix occidentalis 88-odstoten in pri Pinus contorta 7,8-odstoten. Zanimivo je, da se pri vrsti Pinus contorta (v Britanski Kolumbiji) okuži okvirno polovica ran z. velikostjo 900 cm2 (Tree Wounding and Decay Guidebook 1997). Na ploskvi z velikim obsegom mehanskih poškodb drevja se je vrednost donosa zmanjšala le pri iglavcih, kjer je vrednost vseh sortimentov iglavcev zmanjšana za 10,4 %; pri drevesih s spremenjeno sortimentacijo so glede na drevesne vrsto zmanjšanja razlicna (smreka 23,0 %, jelka 13,8 %), kar tudi nakazuje razlicno sposobnost omejevanja poškodb in z njimi povezanih procesov v smislu modela GODIT-Compartmentalization of Decay in Trees (SH IGO 1979). Slika 1: Mehanske poškodbe pri secnji in spravilu-jelka (a-nove, b-stare in nove) Figure 1: Mechanica/ injuries originating from wood harvesting (a-new, b-old and new) V naši raziskavi smo opazovali spremembo strukture kakovosti dreves, ki so bila mocno mehansko poškodovana (povprecna najvecja rana je bila pri drevesih s spremenjeno sortimentacijo 877 cm2, povprecna površina vseh ran pa 1.573 cm2), zato bi lahko imeli, predvsem pri jelki, dobljene vrednosti za nadpovprecne glede na splošno v praksi manj mehansko poškodovane sestoje. Zaradi specificne vrstne sestave in zgradbe sestaja na ploskvi rezultati niso direktno primerljivi z izsledki drugih avtorjev, ki so raziskave in modele izvajali na primeru smrekovih sestojev. a) Model iz Švice Model za smrekov sestoj s predpostavka 35 % mehanske poškodova­nosti, predstavlja za vsa red cenja 11 ,6 % izgube vrednosti donosov, pri kon­cnem poseku (starost 120 let) pa 8,2% vrednosti (BUTORA/ SCHWAGER 1986). Deleži izgub so pri vsakokratnem 1 O-odstotnem mehanskem poško­dova nju za redcenja 3,6-odstotni in za koncni posek 3,3-odstotni. b) Raziskave v Sloveniji V celotni proizvodni dobi model nega sestaja (1 OO let) se glede na odsto­tek pri posegih mehansko poškodovanih dreves vrednosti donosov zma­njšajo za 9,1 % pri vsakokratni 25-odstotni poškodovanosti in za 4,6 % pri 10-odstotni poškodovanosti (IVAN EK 1976). Po prevrednotenju rezu_ltatov Piškur, M.: Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov na aktualne cene gozdnih lesnih sortimentov so izgube vrednosti dono­sov višje-14,8% pri 25-odstotni poškodovanosti in 8,4% pri 10-odstotni poškodovanosti. Absolutne vrednosti izgub se spreminjajo glede na starost ran in starost sestojev, pri kateri so rane nastale. V smrekovem drogovnjaku (srednje neto drevo O, 19m3) je zmanjšanje vrednosti v primeru redcenj glede na vso neto maso (87,99 m3) 1.089 SIT/m3 (17,7 % potencialne vrednosti), pri drevesih s prisotnimi znaki obarvanja in trohnobe (54,8 % celotne neto mase) pa 1.988 SIT/m3 (32,7 % potencialne vrednosti) (BRAC I C 1998). V gorskem smrekovem gozdu prihaja ob dolocenih predpostavkah do izre­dno visokih izgub zaradi mehanskih poškodb, ki postavljajo pod vprašaj smiselnost koncepta redcenj (KOŠIR 1998). Metoda, ki na podrtem drevju meri dejansko in potencialno sortimentacijo, je natancnejša od metode z ocenjevanjem pricakovane sortimentacije. Zaradi vpliva krojenja se kaca, predvsem na sortimentacijo listavcev, bi bilo v prihodnosti smiselno opraviti dolocanj e in merjenje potencialne sortimenta­cije na podrtem nerazrezanem drevesu, dejansko sortimentacijo pa opraviti skupaj s sekacem in jo izmeriti po krojenju. Na ta naci n bi dobili rezultate, ki so neodvisni od napak krojenja, po drugi strani pa bi tak pristop omogocal zajemanje pomembnih podatkov o volumnu razvrednotenj. Prob l ematicno je opredeljevanje razvrednotenj v kategorijah gniloba (neustrezen izraz) in rjavost, zato bi bilo potrebno v standardih jasno definirati pojme za razlicne drevesne vrste, ki imajo razlicne poteke in reakcije na vdore gliv. Zaradi kompleksnih mehanizmov drevesa in procesov po nastalih mehanskih poškodbah so odzivi dreves med posameznimi vrstami in osebki znotraj vrst (genotip) ter med rastišci (fenotip) zelo razl icni. Za racionalnost gospodarjenja bi bilo potrebno v prihodnosti glede na vplivne faktorje (dre­vesna vrsta in njen kompartmentalizacijski potencial, nacin gospodarjenja in pogostost posegov) lociti pristope pri samem procesu pridobivanja goz­dnih lesnih sortimentov in opredeliti mejne vrednosti za vrsto in velikost mehanskih poškodb na preostalih drevesih, ki ne povzrocajo (glede na intenzivnost gospodarjenja) izgub donosov; poudarek bi bil dan predvsem mejnim vrednostim za drevo. 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEDGEMENT Zahvaljujem se vsem, ki so nudili strokovno in prakticno pomoc pri izvedbi raziskave: -sodelavcem Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inšti­ tuta Slovenije za pomoc pri strokovnih vprašanjih in izvedbi ter ovredno­ tenju terenskega popisa; -gozdarskemu podjetju GG Novo mesto, d. d., za raziskavi prilagojeno izvedbo del na ploskvi in pomoc pri strokovnih in terenskih delih, še pose­ bej se zahvaljujem g. Andreju Kastelicu, univ. dipl. inž. gozd., za vses­ transko pomoc pri izvedbi terenskih del; -Zavodu za gozdove, OE Novo mesto, KE Podturn, za pomoc pri izboru objekta in potrebne podatke. Zahvaljujem se tudi ocetu, Jerneju Piškurju, univ. dipl. inž. gozd., za koristne nasvete in pomoc pri terenskem delu. Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta Optimizacija sistema gospodarjenja v smrekovih gozdovih, prizadetih zaradi trohnob na Koroš­kem, ki ga je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Razvoj trohnobe iz mehanske poškodbe -smreka (a -na panju, b -na višini 3m) (vse foto: Mitja Piškur) Figure 1: Decay developement from mechanical injury -fir (a ­on a stump, b -on the height 3 m) {all photo: Milja Piškur) Piškur. M.: Vpliv mehanskih poškodb drevJa na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov Influence of Mechanical Tree lnjuries on the Value and Assortment Quality Structure Summary A share of the mechanically injured trees and an influence of wounds on the assortment quality structure we re surveyed in a thinned stand on a plot measuring 1.58ha. A stand consisting of tir, beech and spruce trees (Abieti-Fagetum dinaricum typicum site) was heavily mechanically injured due to the wood harvesting and road/skid trail constructions. The share of mechanically in ju red trees and its influence on the assortment quality structure and timber value of selection cutting (harvesting intensity 23.4% vol.) as well as characteristics of wounds were surveyed. The share of the mechanically injured trees, the wound surface in a tree, the total surface of the wounds and the number of wounds per tree we re surveyed on the en tire plot before and after harvesting operations. The current and the potential assortment quality structure (according to a standard JUS, 197 4) of the felled trees was researched on a case study plot with a method used in Finland (KALLIO 1 TAMMINEN 1974). The causes of a decay were not assessed but it was presumed that the decay was a result of the bld mechanical injuries. After completing the wood harvesting operations, the share of trees with new mechanical injuries was 28.9 %, and 90.5% including the old ones, respectively. Changes in the assortment quality structure were significant in spruce trees. Seven out of ten of them have changed their assortment quality structure due to the effects of a decay (91 %of the total net volume). The share of a quality class 1 saw logs decreased by 25.3 %, while the share of a pulpwood and quality class 111 saw logs increased. The differencies are lower in fir trees. 18 out of 44 trees have changed their assortment quality structure (42% of the total net volume). Changes in the structure and a value of assortments were obvious in trees where the quality assortment structure had been changed due to a wood decay after the mechanical injuries. The share of a pulpwood increased by 15.3 % in spruce trees, by 1 O % in fir trees and by 12.1% in conifers. The value of assortments has decreased by 23.0 % or 2.153 SIT/m3 in spruce trees, by 13.8% or 1.175 SIT/m3 in fir trees and by 17.9% or 1.583 SIT/m3 in conifers. 85% of the loss in value was concentrated in the first logs (8 to 1 O m). The total loss in value was 10.4% (877 SIT/m3) or 98.084 SIT. However, the value of wood and the assortment quality structure in the beech were not influenced by the old mechanical injuries. The strategies and guidelines regarding the problems of the mechanical injuries and their consequences should be made. The values for the acceptable degrees of mechanically injured trees and for the characteristics of mechanical injuries according to tree species and types of stands should be determined in forest management. Viri 1 References ALLEN, E./ WHITE, T., 1997. Decay Associated with Logging lnjuries in Western Larch, Larix occidentalis, and in Lodgepole Pine, Pinus contorta.-Technology Transfer Note No. 7, 1997. 4 s. BUTORA, A./ SCHWAGER, G., 1986. Holzernteschiiden in Durchforstungbestanden.-Berichte Nr. 288, 51 s. BRACIC, B., 1998. Ekonomski ucinki smrekovih monokultur na Rakovcu.-Diplomska naloga, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 78 s. IVANEK,F., 1976. Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju.-Doktorska disertacija, Maribor, 170 s. KALLIO, T./ TAMMINEN, P., 1974. Decay of Spruce (Picea abies (L.) Karst.) in the Aland lslands.-Acta Forestalia Fennica Vol. 138, 42 s. K0$1R, B./ CEDILNIK, A., 1996. Model narašcanja poškodb drevja pri redcenjih.-Zbornik gozdarstva in lesarstva 48, Ljubljana, s. 135-151 . KO$ IR, B., 1998. Poškodbe gorskih smrekovih sestojev zaradi pridobivanja lesa.-V: Zbornik referatov, Gorski gozd, XIX. gozdarski študijski dnevi, Ljubljana, s. 95-107. KRižAJ, B., 1995. Nekatere spremembe v lesu zaradi mehanskih poškodb bukve (Fagus sylvatica L.).-Zbornik gozdarstva in lesarstva 46, Ljubljana, s. 145-162. LIPOGLAV$ EK, M., 1992. Razvršcanje hlodov iglavcev po standardih.-GozdV, 5-6/92, s. 267-276. PI$KUR, M., 2000. Vpliv poškodb drevja na strukturo in vrednost gozdnih lesnih sortimentov.-Strokovna naloga, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 55 s. PLUT, 1., 2000. Gospodarjenje v odd. 106 a, GGE Poljane. Rokopis, 1 s. ROBEK, R.,2001. Obseg in znacilnosti mehanskih poškodb drevja v slovenskih gozdovih po popisu poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov leta 2000.-GozdV 2/01, s. 68-77. SHIGO, A. L., 1979. Tree Decay-an Expanded Concept.-Agriculture Information Bulletin Number 419. URL: http://willow.ncfes.umn. edu/misc-treedk, datum: 3. 1. 2000. TURK, Z., 1982. Kvalitetna struktura lesnih sortimentov.-GozdV, 3/82, s. 116-124. ---Tree Wounding and Decay Guidebook, 1997.-Forest Practices Code of British Columbia Act, offline version. URL:http://www.for. gov.bc.ca/tasb/legsregs/fpc/fpcguide/Decay/Tw-toc.htm, datum: 3. 1. 2000. Strokovne razprave GDK: 148.2 Tetrao urogallus L.: 6: (4) : (497.12) Gospodarjenje z gozdom in d1vji petelin Stanje na Kocevskem in prime1java 7.. A\ strijn 1\ltrko PERUSL:K*, llubl!rt ZEILER"* Izvlecek: Perušek. M .. Zeiler, H.: Gospodarjenje z gozdom in divji petelin, Stanje na Koce vskem in primerjava z Avstrijo. Gozdarski vestnik, št. 3/2001. V s lovenšci ni , cit. lit. 42. Prispevek obravnava stanje populacije divjega petelina in njegovega življenjskega prostora v Avstriji in na Kocevskem. Populacije v glavnem povsod nazadujejo zaradi spremenjenih življenjskih razmer, ki so predvsem posledica gospodarjenja z gozdom in divjadjo. Na Kocevske m se v gozdnogospodarskih in lovskogojitvenih nacrt i h divjega petelina že precej casa upošteva, vendar manjkajo ustreznejši ukrepi za ohranitev te vrste. Avtorja predlagata smernice in ukrepe ter poudarjata pomen konkretnega dela na terenu. Kljucne besede: divji petelin, Teu·ao urogallus L., gospodarjenje z gozdom, Kocevsko, Slovenija, Avstrija. 1 DIVJI PETELIN V SREDNJl EVROPI 1.1 Razvoj populacije in situacija v srednji Evropi Divji petelinje prebivalec borealnih gozdov. V sred­nji in južni Evropi se zadržuje predvsem v visokogorju v iglastih in mešanih gozdovih. Vezan je na star gozd, kjer ima ženitveni prostor, ki ga imenujemo rastišce, in gozdne jase, kjer se prehranjuje z ja godi cevjem . rlrani se predvsem s hrano rastlinskega izvora, le mlade ptice v prvih mesecih potrebujejo tudi hrano žival­skega izvora. Za petelina sta znac il na poligamija in gnezdenje na tleh. Povsod po Evropi je v glavnem stal­nica, selijo se le populacije na Uralu (HAGEMEIER 1 BLAIR 1997, CRAMP 1994). Kljub povecevanju deleža gozda v celotni srednji Evropi (TUCKER 1 EVANS 1997) opažamo pri tipic n o gozdni vrsti, kot je divji petelin, mocno upadanje šte­v ilcnosti populacije. V vseh srednjeevropskih državah je divji petelin uvršcen na seznam ogroženih vrst. V Nemciji je vrsta prisotna predvsem na izoliranih obmo­cj ih. Klaus in Bergmann (1994) sta l. 1994 za celotno obmocje Nemcije ocenila števi lcnost; znašala je 1.1 OO aktivnih petelinov. Razmeroma sklenjeno in manj ogro­ženo obmocje prisotnosti te vrste je na severnem robu Alp na avstrijsko-bavarski meji, izven te regije pa je obsežnejše obmocje prisotnosti le še v Schwarzwaldu. V Švici seje po Martiju (1986) štev i lcnost med letoma 1970 in 1985 zmanjšala s l.LOO na 600 petelinov. V Ceški republiki je divji petelin na robu izumrtja, števil­cnost pa se je s 1.1 OO ptic leta 1970 zmanjšala na manj * M. P., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Kocevje , Rožna ul. 39, 1330 Kocevje •• dr. H. Z., Steierische Landesjagerscbaft, Schwimmschulkai 88, 80!0 Graz, Avstrija kot 100 leta 1992 (KLAUS 1 BERGMANN 1994). Na Slovaškem je š tevilcnost 2.300 ptic iz leta 1954 zdr­snila na 1.800 leta 1983 (SABADOS 1948), danes pa je situacija verjetno še slabša. Za Italijo je De Franceschi poleti leta 1994 š tevilcnost ptic ocenil med 6.500 in 9.000. Z izjemo alpskega prostora je obmocj e razšir­jenosti divjega petelina v srednji Evropi razmeroma razdrobljeno (slika 1). Tveganje za izginotje izoliranih populacij je veliko, dosedanji poskusi ponovne nase­litve divjega petelina pa so bili neuspešni. 1.2 Stanje v Sloveniji Najceloviteje je sliko o stanju divjega petelina v Sloveniji dala raziskava v letih 1979-1 986 (ADAMIC 1987). Vseh ra stišc je bilo 559, v pasu od nadmorske višine 400 m do 1.800 m. Najvec rastišc je bilo v Alpah na nadmorskih višinah 1.000 do 1.400 m. Ponovitev popisa je pokazala znatno upadanje populacij divjega petelina. Najvecj i upad je bil v nižjih nadmorskih viši­nah (CAS 1999a,b). 1.3 Stanje v Avstriji Medtem ko veljajo populacije divjega petelina v srednji Evropi že nekaj desetletij za mocno ogrožene, mnogi avtorji v tem cas u govorijo še o stabilni popu­laciji v avstrijskem alpskem prostoru (FUSCHLBER­GER 1956, GLUTZ 1 BAUER 1 BEZZEL 1973, KLAUSetal. l989,HAFNER/HAFELLNER 1995). Ceprav kaže, da ima alpski del srednje Evrope trenutno najvišje število ptic divjega petelina in da gre za najbolj sklenjeno obm ocje prisotnosti, je vprašljivo, ali je ta populacija res še vedno stabilna. Popisi divjega petelina v izvedbi lovskih organizacij v Avstriji so v letih 1966/67 prinesli podatke o l 0.000 GozdV 59 (2001) 3 Perušek, M., leiler. H.: Gospodarjenje z gozdom in divji petelin, Stanje na Kocevskem in primerjava :lAv~ tr ijo Slika 1: Razširjenost divjega petelina v srednji Evropi (o -poskusi naselitve, • -ostanki populacij) (prirejeno po KLAUS et al. 1989) aktivnih petelinih, leta 1983 o 11.135, leta 1992 pa o 10.679 petelinih. Ceprav teh številk ne moremo vzeti za absolutno pravilne, pa nakazujejo razvojne težnje populacije in dejstvo, da se razvoj populacije v Avstriji razlikuje od razvoja v vec ini srednjeevropskih držav. Avstrija je trenutno tudi edina srednjeevropska država, kjer divje peteline še vedno lovijo. Povp recen letni odstrel med letoma 1990 in 1997 je bil 486 petelinov. Kot zanimivost pa navedimo letni odstrel petelinov na obmocj u sedanje Avstrije okrog leta 1900, ki je bil približno 7.000 divjih petelinov. Ceprav so v casu po drugi svetovni vojni za celotno obmocje Avstrije ugotavljali stabilen razvoj populacije divjega petelina, paje mogoce zaslediti opazne razlike med posameznimi obmocji prisotnosti. Predvsem delne populacije na robu sedanjega obmocja razširjenosti po številcnosti mocno upadajo. Populacije severno od Donave so že skoraj izginile. Raziskava javnega mnenja med 1.000 avstrijskimi lovci je pokazala, da lovci divjega petelina uvršcajo med tri najbolj ogro­žene avtohtone vrste (ZEILER 1996). Kot najpogo­stejši vzrok ogroženosti te vrste pa so navedli poslab­šanje življenjskega prostora. Po podatkih avstrijske gozdne inventure se je živ­ljenjski prostor divjega petelina dejansko v zadnjih 40 letih precej spremenil. Približno polovica avstrijskih gozdov pripada malim gozdnim posestnikom (posest pod 200 ba, v povprecju okrog 7 ha površin), gre pred­vsem za kmecko posest. V malopovršinsko strukturira­nem kmeckem gozdu so v preteklosti pasli in steljarili. Taki gozdovi so divjemu petelinu nudili dobre pogoje. V nasprotju z današnjim stanjem so prevladovali pre­svetljeni gozdovi z velikim deležem iglavcev in borov­nicevja. Zlasti v gozdovih malih posestnikov je zaloga od 60-ih let stalno narašcala, letni etat pa leži precej pod letnim prirastkom. Tako so se v zadnjih desetletjih številni gozdovi razvili v smer, ki divjemu petelinu ne nudi ugodnih življenjskih razmer. Delež mlajših razvojnih faz, ki so za divjega petelina manj primerne, je v gozdu malih posestnikov nadpovp recno visok. Analiza situacije v Avstriji kaže ocitne povezave med deležem varovalnega gozda in tudi prevladuj ocirni iglastimi starimi sestoji v višjih legah z gostoto popu­lacij divjega petelina (ZEILER 1 GOSSOW 1 BREUSS 1999). Varovalni gozdovi so že po naravi svetlejši in vec inoma starejši, kar je za divjega petelina pomem­bno. Varovalni gozdovi so neke vrste zatoc išca; ce želimo vrsto ohraniti, samo manjši ostanki primernega življenjskega prostora ne zadošcajo. 2 ZGRADBA GOZDA fN DfVJT PETELIN V starejši literaturi so avtmji prebiralni gozd pogo­sto opisovali kot idealen gozd za divjega petelina. Danes je vedno vec zagovornikov sistemov gozdnega gospodarjenja z naravnim pomlajevanjem, kot sta pre­biralno in skupinsko postopno gospodarjenje, celo v Avstriji, kjer še vedno prevladuje golosecen nacin gos­podarjenja z gozdom. Pogled v tip icne predele prebi­ral nega gozda v Švici in na Predarlberškem pa pokaže, da prav tam številcnost populacij mocno upada. Pre­darlberško je trenutno edina dežela v Avstriji, kjer lov na divjega petelina ni vec dovoljen. Razlaga o dom­nevno razli cnem vplivu prebiralnega gozda na divjega petelina v preteklosti in danes je preprosta. Nekdanja zgradba sestojev kot posledica vec rab in mocn ej šega poseganja v lesno zalogo se je znatno razlikovala od današnjih prebiralnib gozdov z visoko lesno zalogo. Iz takih gozdov svetloljubne rastline in živali, ki se zadržujejo ob gozdnem robu in na jasah, izginjajo. Da bi zadovoljili potrebe vrst, ki naseljujejo pre­svetljene stare gozdove ali faze razpadanja v pragozdu, je treba te vidike vkljuciti v gospodarjenje z gozdom. Kaže, da lahko ohranjamo visoko vrstno pestrost gozda predvsem z ohranjanjem pomembnega deleža starega gozda. Star gozd namrec na splošno nudi kakovostne življenjske pogoje za številne gozdne vrste. Za ohra­rntev divjega petelina je poleg starega gozda pomem­bno, da sestoji niso pregosti, da izvedemo ukrepe za presvetljen ost dovolj zgodaj in da je v pomladitvernh jedrih opravljeno dovolj zgodnje redcenje. 3 STANJE POPULACIJE IN HABITATA DIV­ JEGA PETELlNA NA KOCEVSKO-RIBN IŠKEM OBMOCJ1J 3.1 Divji petelin v preteklosti in sedanjosti Na dinarskem obmocj u je situacija zaskrbljujoca. Rasti šca divjega petelina se nahajajo na grebenih in vrhovih gora, zato ru možnosti za umik v višje lege. Situacija je slaba na Postojnskem, kjer je od 22 rastišc ostalo le še šest aktivnih rastišc, na Kocevskem pa od 42le 15 (CAS 1999b). V gozdnogospodarskem nacrtu za Auersbergovo veleposest na Kocevskem, ki je obsegala okrog 18.000 ha in ki približno sovpada z današnjimi osrednjimi rastišc i divjega petelina, je Hufuagel ( 1892) zapisal, da divjega petelina na zacetku devetnajstega stoletja tam ni bilo. Pojavil se je šele v sedemdesetih letih devet­najstega stoletja, ko je bil na posestvu uplenjen tudi prvi petelin. Vzroki za izginotje petelina niso znani, na ponovno pojavljanje pa so verjetno vplivale tedanje družbene razmere. Po marcni revoluciji leta 1848 so dobili nekdanji podložniki lastillnsko in lovno pravico. Zacelo se je vecj e izkori šcanj e gozdov za pepeljiko, Slika 2: Divji petelin potrebuje za prezimovanje sku­pine iglavcev oglje in pridobivanje apna. Poseke so se postopoma zarasle ali pa so jil1 posadili s smreko ali jelko. V tem casu so veliko lovili volkove, male zveri, uj ede in sove. Skoraj so iztrebili jelenjad in medveda, iztrebili pa so risa. Hufnagel je uveljavil prebiralen nacin gospodarje­nja z gozdom. Naselitev jelenjadi na Postojnskem ter drugod po Sloveniji v zacetku 20. stoletja in ugodne življenjske razmere so vplivale na porast populacije te vrste. Nekdaj redka srnjad je postala pogosta, prav tako medved. Stanje divjega petelina v povojnem obdobju v Slo­veniji in na Kocevskem nam kažejo podatki o odstrelu (MIKULETIC 1984), ki je stalno upadal, dokler niso lovske organizacije v osemdesetih letih same zavaro­vale divjega petelina. Sedaj ga šciti Uredba o zavaro­vanju ogroženih živalskih vrst (1993). Populacija divjega petelina upada tudi v sosednjem Gorskem Kotarju (KLEPAC 1997). 3.2 Gozdno gospodarjenje Hufnaglov gozdnogospodarski nacrt iz leta 1892 je bil prvi, ki je omenil divjega petelina. V posamezrnh nacrtih gospodarskih enot (GE) v osemdesetih letih so bila že omenjena rastišca divjega petelina s smerillcami za prepoved gradnje cest in secnje od l. marca do konca junija. V obmocnem nacrtu za obdobje 1990-2000 so za divjega petelina opisani cilj, smernice in omejitve. Nacrt ne vkljucuje lovnega gospodarjenja v zvezi z ohranitvUo divjega petelina. V nacrtih gospodarskih GozdV 59 (2001) 3 Po!ru,;d. M .. Zetl~r. 11.: Gospodarjenje z g Po svetu ni še nikoli divjalo toliko gozdnih požarov kot lani. Konec avgusta 2000 je gorelo vec kot milijon hektarov najboljših gozdov. V ogt~u poleg gozdov izgi­nja t i soce živalskih vrst ter cl oveških naselij. Vzroka požarov sta vecinoma cloveški pohlep in brezbrižnost. Gozdni požari so strašansko prizadeli ZDA, Evropo, Mehiko, lndonezijo in Afriko. Precej požarov je pri­zadelo tudi naše sosednje države. POŽARI V ZDA V prvih osmih mesecih lanskega leta je v ZDA v plamenih izginilo že okrog 2 milijona hektarov gozdov, kar je skoraj dvakrat vec od desetletnega povprecja. Do 6. septembra je izbruhnilo 75.089 požarov, kar bistveno odstopa od desetletnega povprecja (62.107 požarov). V enajstih zveznih državah od Kanade do Mehike takih požarov ni bilo že vec kot pol stoletja. Vecina požarov je res divjala po nenaseljenih obmocjih, vendar je aprila požar pri Los Alamosu zajel vec kot 200 zgradb in se nevarno približal najvecjemu ameriškemu jedrskemu reaktmju. Požar so sprožili gozdarji z "namernim kon­troliranim" požigom. V gasilskih akcijah je sodelovalo okoli 25.000 ljudi, 700 vozil in 158 gasilskih in voja­ških letal. Gasilcem iz ZDA se je pridmžilo tudi 500 marincev iz Kalifornije in prav toliko vojakov. Avgusta so stroški gašenja znašali okoli 15 milijonov dolarjev na dan. V akcijah je po podatkih umrl en gasilec, trije pa so bili ranjeni ob padcu gasilskega helikopterja. Najob­sežnejši požar je bil v nacionalnem parku Sekvoja, kjer je ogenj unic il vec kot 27.000 hektarov gozda. Najvec požarov je bilo v Kaliforniji, kar 5.744. Ogrožena so bila tudi mnoga arheološka najd i šca in kulturna dedi­šcina. Pri gašenju so se gasilci srecevali tudi z mocnim vetrom, ki je v Oregonu pihal s hitrostjo 40 milj (preko 70 kilometrov) na uro. POŽARI V INDONEZIJI Katastrofalni požar leta 1997 je državo stal deset milijard dolarjev. Ljudje in gozdarji še naprej nezako­nito sekajo in kurijo gozdove. Gozdove krc ijo zato, da pridobijo obdelovalne površine. Zaradi požarov je skoraj unicena populacija orangutanov, ki si niso znali *D. M., inž.,poveljnik GZ Postojna, Gasilska zveza Postojna, SLO pomagati na varno. Strokovnjaki se bojijo, da ne bi naslednji požar (zaradi znanega pojava El Nino) zajel še vecje površine in tudi korenito vplival na podnebje v tem delu sveta. POŽARI V AVSTRALIJI Lansko leto so v Avstraliji zaradi olimpijskih iger posvetili posebno pozornost požarnemu varstvu in s tem posredno promociji dežele in varnosti števil cnemu turisticnemu obisku. Temu primerno je bilo poskrb­ljeno tudi za dejavnosti varstva pred požari v naravi. V zimskem obdobju je ogrožena severna Avstralija, v poletnem obdobju pa njen južni del. Januarja so tem­perature tudi višje od 30 stopinj Celzija, najvišje pov­precne julijske temperature pa so do 25 stopinj Celzija. Ker pokrivata precej površine skrab (grmicasto rastli­nje) in sava na, je požarna ogroženost odvisna tudi od dolgih deževnih obdobij. V zadnjem obdobju precej preglavic povzroca El Nino, ki povzroca nenadne in dolgotrajne vremenske spremembe. Gašenje požarov v naravi poteka v veliki meri z manjšimi letali, ob vecjih požarih pa oblikujejo tudi posebne (rezervne) enote gasilcev. POŽARI V EVROPI V Španiji, Franciji, Grc iji, Italiji, Bolgariji in na Cipru so un icene velikanske površine. Hudo je eko­sistem prizadet tudi v Grciji, kjer je pogorelo preko 50.000 hektarov gozda. Na obmocju Arkad ije je bilo razglašeno izredno stanje. Vec ljudi je umrlo v požarih, ker se niso mogli umakniti ognjeni stihiji. Najhujše pogorišce je ostalo v Pindskem gorovju, ki je domo­vanje ogroženih zveri in ptic. Na tisoce hektarov gozda je ogenj pogoltnil tudi v Rusiji. O požarih v Rusiji ni na razpolago podatkov, vendar strokovnjaki govorijo o velikih problemih gasilskih in letalskih služb. V požarih in zaradi vrocine je poginilo veliko živine in gozdnih živali. Strokovnjaki ugotavljajo, da je bila polovica požarov v Španiji in na Portugalskem podtaknjenih zaradi zavarovalnine. V Italiji je bilo zabeleženih 122 velikih požarov do zacetka junija. V Italiji in na Portu­galskem je bilo precej namernih požigov zaradi pre­kvalifikacij zemljišc v zazidalne površine ali pa zaradi zasaditve s hitrorastocimi drevesi (evkaliptus). Na Kosovem je prišlo do vžiga premoga v dnevnem kopu. :1 tuje prakse V Grciji se je zrušilo letalo za gašenje, kjer sta umrla dva pilota. V Franciji sta se smrtno poškodovala dva gasilca. V Turciji je avgusta dnevno zagorelo povpre­cno trideset vecj ih požarov. Strokovnjaki trdijo, da bo Turcija cez 50 let zaradi požarov postala velika pušcava. Gasilci so bili, zaradi visokih temperatur in mocnih vetrov velikokrat nemocni. POŽARJ NA HRVAŠKEM Za Dalmacijo pravijo, da po požarih ne izgleda vec tako kot prej. V nekaj avgustovskil1 dneh je zgorelo vec površine kot v zadnjih desetih letih. V samo enem dnevu so vecji požari izbruhnili na 23 mestih v Dal­maciji, kar je vzbudilo sume o podtaknjenih požarih. Policija je prijela vec oseb, ki so priznale podtikanje požarov. Poleg gasilcev, prostovoljcev in letalstva je bila pri gašenju vkljucena tudi vojska. V požaru pri Splitu se je smrtno poškodoval mlajši prostovoljec, poškodovanih paje bilo vec gasilcev. Zaradi požarov je bila tudi motena oskrba z elektricno energijo. V polet­nem obdobju so morali veckrat evakuirati ljudi in turi­ste iz naselij. Na obmocju pri Slanem so gorele stano­vanjske hiše. Oviran je bil cestni in železniški promet. Pomoc pti gašenju sta s helikoptetji nudili Nemcija in Velika Britanija. Pri gašenju na obalnem pasu so sodelovali tudi gasilci iz notranjosti države, vendar nimajo ustrezne opreme in vozil za gašenje po terenu. Druge države niso mogle pomagati zaradi gašenja na domacem terenu. Prebivalci in gasilci so ogorcen i , ker je vlada prepolovila proracunska sredstva za zašc ito pred požari. Gasilci se pritožujejo zaradi slabe oprem­ljenosti. Ravno tako vlada ni najela dodatnih letal za gašenje. Do konca avgusta je izbruhnilo vec kot 8.000 požarov, v treh cetrtinah je bil krivec za požar clovek. V obdobju med 18. in 27. avgustom je bilo na obmocju Šibensko-Kninske županije 60 požarov, od katerih je šest zajelo vec kot 300 hektarov površine. Na obmocju Dubrovnika je med 25. in 28. avgustom požar pogoltnil okoli 1.700 hektarov borovega in hrastavega gozda. Požari so bili veckrat tudi na mejnih obmocjih, pred­vsem na meji s Hercegovino. Požari so veckrat v sezoni preprecili promet po jadranski magistrali in zaradi popolnih ali delnih zapor cest so morali turisti cakati.V bližini Dubrovnika je ogenj unicil dve tretjini pozna­nega botanicnega vrta Arboretum. Gašenje na Hrva­škem paje bilo zaradi miniranih terenov (Dinara, Pot­ravlje) mnogokrat nemogoce oz. smrtno nevarno. Pri gašenju so sodelovali tudi pripadniki civilne zašcite in vojaki. V dnevih po 27. avgustu je na jugu Hrva­ške požare gasilo 2.150 gasilcev z 236 vozili, 1.300 vojakov ter domacini prostovoljci. Zaradi požarov je bilo odpovedano tudi državno gasilsko tekmovanje. Do konca poletja so se hrvaški gasilci spoprijeli z vec kot 8.000 požari, v katerih je po prvih ocenah zgorelo vec kot 20.000 hektarov gozdov. Javno so bile izrecene pripombe, da je v gašenju sodelovalo le malo (premalo) od 56.000 prostovoljnih gasilcev, sposobnih za gašenje. Zahtevan je bil tudi odstop vodilnih ljudi Hrvatske gasilske zveze. POŽARJ V SLOVENIJI V Sloveniji smo imeli lani najbolj sonc no poletje v zadnjih 50 letih. Mesec junij je bil najtoplejši, odkar spremljamo temperaturo v Sloveniji. Julij je bil pov­precno topel, avgust pa izjemno topel. Avgusta so v Crnomlju izmerili 38 stopinj, v Kocevju 35 stopinj in Murski Soboti 37,9 stopinj. Sonce je v poletnem obdobju sijalo 932,6 ur oziroma 31 odstotkov vec, kot je dolgoletno povprecje. Junij in avgust sta bila suha meseca, julija paje bilo v vecjem delu države nadpov­precno veliko dežja, le v vzhodni Sloveniji, kijo je suša najbolj prizadela, je bilo dežja manj od povprecja. V vecjem delu države je padlo v treh poletnih mesecih od 50 do 80 odstotkov povprecne letne kolicine padavin. Manj kot polovico poletnega povprecja so izmerili v Murski Soboti, Novem mestu (le 44 %) in Secov ljah . Lansko poletje je bilo v Novem mestu najbolj suho v zadnjih 50 letih. Neviht je bilo manj kot prejšnja leta. Neurij s toco je bilo poleti malo. V Sloveniji je bila v poletnem obdobju šele 24. avgusta razglašena velika požarna ogroženost, ki je veljala le teden dni. Lani je na zahodnem delu Slovenije julija vec dni padal dež, tako da se je vegetacija zacela sušiti šele konec avgusta, v obdobju visokih temperatur in vetra. Suša pa je prizadela vzhodni del Slovenije, vendar le-ta ni tako požarno ogrožen. Zaradi tega Slovenije poleti niso prizadeli vecji požari. V zimsko-pomladanskem delu leta je bilo požarov vec kot prejšnje leto, vendar nepri­merno manj kot leta 1998, ko je bilo izjemno požarno leto. Konec avgusta so gasilci v primorskem obmocju imeli vec požarov ob železnici. Ponavlja se situacija prejšnjih let, ko prihaja do požarov ob železnici zaradi neustrezne ureditve terena ob progi in zastarelih zavor na vagonih. Kar nekaj požarov je bilo tudi na Krasu. Po podatkih URSZRje bilo lani do 15. septembra 1.685 požarov v naravi, v katerih je zgorelo 1.437 hektarov površin. Bilo je tudi 872 požarov na objektih, 395 poža­rov na vozilih in 407 požarov kontejnerjev. Vetjetno je bil najvecji lanski požar v naravi na obmocju Jurišc (marca v obcini Pivka), ko je zgorelo preko 200 hek­ Gozd V 59 (2001) 3 Iz domace in tuj tarov borovega gozda in gmajne. Žal še ne razpola­gamo s tocnimi podatki. V Sloveniji izracunava stopnjo požarne ogroženosti Hidrometereološki zavod Repu­blike Slovenije in vsakodnevno porocilo si je mogoce ogledati tudi na internetu. Ravno tako si je možno ogle­dati tudi najnovejšo satelitsko sliko obmocja Slovenije in okolice. Za zaklju cek pa še nekaj zanimivosti. Italijanska vlada je v obdobju velikih požarov sprejela zakon, s katerim lahko požiga lce kaznujejo z zaporno kaznijo do 1 O let. Beograjsko casopisje ugotavlja, da je krivec za pekleno vrocino nad Srbijo ameriško obrambno mini­strstvo, ki vodi specialno vojno s projektom HAARP v obmocju ionosfere. Trdijo, daje možno usmeriti soncne žarke na do locen del Zemlje in spremeniti smeri vetrov. Ruski predsednik Putin je izjavil, daje število n esrec in požarov v obratnem razmerju z razvitostjo gospodar­stva in ekonomije (ob požaru televizijskega stolpa v Moskvi). V Italijanskih Alpah (Marmolada) je zaradi mocnih otoplitev in cez 7.000 požarov prišlo do ekstre­mnih topitev ledu in zaradi tega do odkritja bunkerjev in objektov iz l. svetovne vojne. Na Hrvaškem zahte­vajo sklic izredne seje sabora, na kateri bi razprav­ljali o požarih in odgovornosti državnih služb. Clani združenja "prijatelji zemlje" trdijo, da gozdni požari ne pomenijo zgolj škode, ampak da imajo tudi veliko vlogo pri evoluciji gozda. Sateliti so lani zaznali hkrati 23.593 gozdnih požarov, ki so trajali vec kot štiri dni. Na Hrvaškem so gasilci pri Novem Vinodolskem odkrili namešcene posebne zažigalne kroglice -bom­bice, ki so se ob veliki vroc ini in vetru vžgale in pov­zrocile požar. Kar 400 let je potrebno, da zraste tropski gozd. Ce pogori, ostane za njim šota, ki lahko tli nekaj let. V zadnjih letih se po svetu vse bolj uporablja nadzor ozemlja držav in požarov s sateliti, letali in z opazo­valnicami na Zemlji. Le-te so postavljene na stebrih, stolpih in visokih hribih. Nadzor je izveden z razlic­nimi video in drugimi sistemi. Podatki se po radijskih valovih ali kablih prenašajo v nadzorne centre, kjer je možno takoj opaziti spremembe na terenu in aktivi­rati ustrezne službe in enote za gašenje. Zato imamo možnost dostopa do svežih podatkov in monitoringov preko interneta. Kanada, Avstralija, ZDA in celo mnoge manj razvite države veliko pozornosti in dena~a posve­cajo ravno preventivnemu delu in opazovanju. Možno je tudi že nabaviti kakovostne si mulato~ e širjenja poža­rov in racunalniške programe za trening poveljnikov in gasilcev. Gozdarski inštitut Slovenije Z namenom, da pomen gozdarstva in dejavnost Gozdarskega inštituta Slovenije predstavimo tudi širši (negozdarski) javnosti, smo v letošnjem letu okrepili aktivnosti na podrocju organizacije strokovnih srecanj in publici st i cne dejavnosti. Tako je po februarski predstavitvi monografije Rizosfera in delavnici na temo popisa zdravstvenega stanja gozdov v letu 2000, ki smo jo organizirali marca, Gozdarski inštitut Slovenije v zacetku maja organiziral že tretjo delavnico v tem letu, z naslovom Pomen slo­venskega gozda in gozdarstva pri zmanjševanju posle­dic podnebnih sprememb. Namen delavnice je bil opo­zoriti na vlogo slovenskih gozdov v l uci podnebnih sprememb in pri nacrtovanju ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter vzpodbuditi medsektorsko sodelovanje. Glede na aktualno temo delavnice je bila udeležba zelo dobra, poleg samega števila udeležencev pa je še bolj razveseljivo dejstvo, da so se delavnice udeležili strokovnjaki z razlicnih podro cij . Podrobneje bo vsebina delavnice predstav­ljena v eni izmed prihodnjih številk Gozdarskega ves­tnika. Gozdarski inštitut je sodeloval tudi pri organiza­ciji kongresa EURODENDRO 2001, kije redno letno mednarodno posvetovanje dendrokronologov. Udele­žilo se ga je vec kot 90 strokovnjakov za dendrokro­nologijo. Kongres je potekal med 6. in 9. junijem v Gozdu Martuljek, na njem pa je bilo predstavljeno vec kot 20 predavanj in preko 50 posterjev. Za udele­žence kongresa je bila organizirana tudi strokovna ekskurzija po Sloveniji. Vec o prireditvi lahko prebe­rete na spletni strani http://www.dendro.bf.uni-lj.si/ eurodendro/eurodendro.html. Septembra bo v veliki dvorani Gozdarskega inšti­tuta Slovenuje potekalo še eno strokovno posvetovanje, ki ga bosta organizirala Zveza gozdarskih društev in Gozdarski inštitut (Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo), in sicer z naslovom Ogrožene živalske vrste in dejavniki ogrožanja v gozdnih ekosistemih in kra­jinah. Namen posvetovanja bo osvetliti problematiko ohranjanja habitatov manj poznanih živalskih skupin s prilagojenim gospodarjenjem z gozdnim prostorom. Posvetovanje bo namenjeno gozdarski, lovski in drugi strokovni operativi. Podrobneje bo vsebina posvetova­nja predstavljena v eni izmed prihodnjih številk Goz­darskega vestnika. Poleg omenjenih delavnic je bila v zacetku maja izdana strokovna monografija avtorice mag. Nike Krajnc z naslovom Lesni pel eti. V monografij ije pred­stavljena tehnologija izdelave in rabe pelet ter okoljski in ekonomski vidiki rabe. Monografija je naprodaj na Gozdarskem inštitutu pri g. K.rajncu. Robe11 Mavsar Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije V dneh od 16. do 18. maja 2001 je bila v Sloveniji ekskurzija PfU forestry iz Federacije Bosne in Herce­govine. Ekskurzijo je vodil mag. Aleksander Golob. Strokovni program na terenu so pripravili na obmocnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. Ekskurzija je zajemala tudi obisk Gozdarskega inštituta Slovenije ter centralne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Od 27. maja do 3. junija 2001 je potekal Teden gozdov 200 l, ki je bil namenjen turizmu v gozdu in gozdnem prostoru. Osrednja aktivnost Tedna gozdov je bil letos Evropohod 2001, ki se je v Sloveniji zacel 27. maja v Hodošu, kjer smo ga slovesno prevzeli od Madžarske. Evropohod je v jubilejnem letu Evropske unije 2001 organizirala Evropska popotniška zveza. Namen akcije je bil simbolicen : z verigo popotnikov po evropskih pešpoteh proti Strasbourgu opozoriti na pomen spoznavanja in sporazumevanja narodov evrop­skih držav. Iz 1 O smeri je proti Strasbourgu krenil o na pot 1 O štafet-evrofona v, na katere pohodniki v posa­meznih državah snemajo svoje etnološke in naravne znamenitosti. V akciji sodeluje 23 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija. Zakljucno s recanj e popotni­kov bo v Strasbourgu septembra 200 l. Slovenski del je potekal po evropskih pešpoteh E7 in E6. Evropo hoda so se udeležili predvsem gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije in planinci. Krovni organizator je bila Komi­sija za evropske pešpoti Slovenije. Na celotni poti Evropohoda po SlovenUije bilo nad 40 svecanih spre­jemov pohodnikov s prireditvami, ki se jih je ponekod udeležilo tudi vec sto udeležencev. V akciji je sodelo­valo nad 30 obcin. Župani obc in so se aktivno vkljucili v prireditve in se marsikje tudi sami pridružili poho­dnikom. Na prireditvah so sodelovala tudi turi sti cna društva in šole. Osrednje prireditve so bile 27. maja GozdV 59 (2001) 3 ob zacetku v Hodošu, Il. junija na križišcu E6 in E7 v Predgozdu in 21. junija ob zakljucku Evropohoda v Sloveniji na mejnem prehodu Radelj. O Evropohodu so porocali številni lokalni pa tudi državni mediji. V Tednu gozdov 2001 je Zavod za gozdove Slove­nije v sodelovanju z obmocnimi gozdarskimi društvi pripravil še številne druge aktivnosti, namenjene turi­zmu v gozdu. Nacrtovano je bilo vec kot IJ O razlicnih aktivnosti. Gozdarji-smuc arji smo tekmovali na Pokljuki Blejci so si zadali zahtevno nalogo, ko so prevzeli organizacijo 9. gozdarskega državnega smucarskega prvenstva. Razlog za zaskrbljenost je bila predvsem leto­šnja muhasta zima, saj so naši sosedje na avstrijskem Koroškem odpovedali celo srecanje ALPE-ADRIA. Sodobna komunikacijska sredstva so nam omogocila sprotno spremljanje snežnih razmer na Pokljuki. Bo ali ne bo? Ocitno je kolega Mertelj poznal tisti slovenski pre­govor o cagavem fantu, ko je sprejel pogumno od locitev: tekma bo! K odlocitvi je pripomoglo še par centimetrov snega, kije zapadel kak dan pred soboto, 3. marca. Vremenska napoved je bila slaba, najhuje paje bilo to, da se je v celoti uresnicila. Lilo je kot iz škafa, tem­peratura je bila okrog 0" C, mocan veter pa je skoraj odpihnil ekipo, ki se je trudila s postavitvijo proge za veleslalom. Po dolgem cakanju in dogovarjanju so se tekmovalci in organizatorji le dogovorili, kje bo štart. Samo da se zacne, so se strinjali vsi premoceni, vendar zelo potrpežljivi cakajoci. V komaj še regu lam ih razme­rah je bila tekma hitro koncana in kljub vsemu so bili na vrhu tisti, ki so že vsa leta najboljši. No, bilo je nekaj presenecenj , nesrecnih odstopov in izgubljenih v megli in dežju. Alpinci so nato hitro odsmucali na kosilo v Šport hotel, tekace pa je težka preizkušnja še cakala. Že pri mazan ju smuc i je bilo ocitno, da bo šlo zares. Sneg je bil za izbiro maž zelo neugoden, toda bilo gaje dovolj. Zahtevne biatlonske proge na Rudnem polju so marsi­ komu vzbujale strah, zato je bilo še dobro, da se je vreme izboljšalo. Tekaci, zbrani na štartu, smo se samoupravno odloci li za skupinski štart, kar je še povecalo zanimivost tekme. Poleg mazan ja in pripravUenosti je o zmagi odlo­ cala taktika teka. Ob odsotnosti nekaterih dobrih tekacev je bil vrstni red pricakovan, razlike pa zelo majhne. GozdV 59 (2001) 3 Aktualn~ V gozdu pri gradu Snežnik, ki je bil pred kratkim zaradi secnje deležen velike medijske pozornosti, je Gozdarsko društvo Postojna v sodelovanju z Zavo­dom za gozdove Slovenije, Obmocno enoto Postojna, v Tednu gozdov na novo uredilo in oznacilo evropsko pešpot E6. T. Lesnik Rezultati: Veleslalom: mlajše ženske: starejše ženske: l. Špela Habic, GD Postojna 2. Branka Jerala, GD Bled 3. Olga Pogorelcnik, Koroško GD najmlajši moški: l. Matjaž Turk, GD Postojna mlajši moški: starejši moški: Teki: Ženske: mlajši moški: l. Janja Lukanc, GD Bled 2. Mija Porenta, Kranjsko GD 3. Vanja Zaplotnik, Društvo študentov gozdarstva 2. Gregor Rupnik, DIT gozdarstva Tolmin 3. Janez Zrimšek, GD Postojna l . Milan Golob, Koroško GD 2. Dušan Pirc, DIT gozdarstva Novo mesto 3. Janez Mertelj, GD Bled l. Franc Plesec, Koroško GD 2. Silvo Podobnik, DIT gozdarstva Tolmin 3. Marjan Kodorovic, Kranjsko GD l. Suzana Andrejc, Koroško GD 2. Mirjam Mikulic, GD Kocevje 3. Alenka Bizilj, GD Bled l. Milan Gornik, GD Postojna 2. Franci Pogacnik, Kranjsko GD 3. Janko Tavcar, DIT gozdarstva Novo mesto 163 1ene vesti starejši moški: l. Franc Mikla vcic, Kranjsko GD 2. Franc Ivancic, GD Postojna 3. Smiljan Smodiš, GD Celje Ekipno zmago so med Il ekipami kar malo prese­netljivo dosegli clani Koroškega GD, pred domacini , GD Bled in ekipo GD Postojna. Tako kot pri izvedbi tekmovanja so se gostitelji izkazali tudi pri razglasitvi rezultatov, poskrbeli so za vse lacne in žejne, poleg medalj in pokalov so najboljši dobili še domiselne prakticne nagrade, naše dame pa velike šopke. Vsi, ki jim je ostalo še kaj energije, so lahko to sprošcati ob zvokih žive glasbe še dolgo v noc. Taka srecanja, kot je bilo to na Pokljuki, lahko tudi v najbolj nemogocih razmerah pritegnejo sto in vec smucark in smucarjev iz gozdarskih vrst. Prav pa bi bilo, da bi tako prireditev s svojim obiskom podprli še predstavniki našega gozdarstva: MKGP, ZGS in ZGD. Najbrž bi jih lepo sprejeli. V imenu vseh udeležencev se še enkrat zahvaljujem vsem iz GD Bled za odlicno organizacijo tekmovanja. Prav tako pa hvala vsem, ki so jim pri tem tako ali drugace pomagali. Na ZGD že nestrpno pricakujemo ponudbe za orga­nizacijo jubilejnega 1 O. tekmovanja. Janez Konecnik IFSA v Beogradu 27. 3.-2. 4. 2001 V okviru sodelovanja med študenti gozdarstva, je potekal sestanek predstavnika IFSA (Klemen Bizjak, Commision for Extemal Relations) s predstavniki štu­dentov Šumarske fakultete v Beogradu. Namen je bil predstavitev delovanja, organiziranosti IFSA ter vzpo­stavitev kontaktov za ponovno sodelovanje študentov iz Srbije mednarodno, predvsem pa bilateralno-s Slo­venijo. Tako študentje kot tudi dekan fakultete, prof. dr. Milan Nešic, in prodekan, Steva Dožic, so izrazili željo po tesnejšem in konkretnem sodelovanju, kakršno je nekoc že obstajalo. DŠG je pozitivno ocenilo možnosti sodelovanja, zato je predsednik DŠG ob tej priložnosti povabil pred­stavnike študentov lesarstva in gozdarstva na delovni obisk v Slovenijo, od 17. do 21. 4. 2001. Primerjava naših programov in literature z njiho­vimi je pokazala, da so si programi še zmeraj dokaj podobni, zato smo pripravili spisek literature, ki bi jo lahko dodatno uporabljali tudi naši študentje. Zanimiva je zaradi kakovosti ter cene (ta z našimi ni primer­ljiva). Obisk pri dekanu Šumarske fakultete v Beogradu Vse zainteresirane, podjetja in posameznike vabimo, da vse informacije o tem poišcejo na naši spletni strani www.drustvo-dsg.si (ali stari naslov www2.ames/ guest/jvizja) ali direktno preko e-maila klemen.bizjak@kiss.uni-lj.si. Klemen Bizjak Mednarodno odmevne revije za gozdarstvo in njihov dejavnik vpliva UVOD valnega dela. Je namrec eden od pogojev Ministrstva za Objavljanje rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela znanost, šolstvo in šport za pridobitev raziskovalnih pro­v tujih, mednarodno odmevnih znanstvenih serijskih pub­jektov. Tudi na univerzi je objava v mednarodno odmevni likacijah postaja sestavni del vsakega znanstvenorazisko-reviji eden od pogojev za habilitacije pedagogov. GozdV 59 (2001) 3 DOLOCANJE DEJAVNIKOV VPLIVA Ameriški inštitut za znanstveno informiranje ISI vsako leto znova doloci vrednost dejavnika vpliva prek 4.000 revijam, uvršcen im v zbirko SCJ Journal Citati on Report (JCR). Pregled izdela na osnovi odmevnosti clankov, objavljenih v izbranih revijah, za vsako leto posebej. Odmevnost objave in analiza odmevnosti zamakneta letnico veljavnosti dejavnika vpliva od koledarskega leta za leto in pol nazaj. Zato je v letu 2001 veljaven dejavnik vpliva tisti iz leta 1999, kije hkrati najnovejši. Množica revij je urejena po razl icno obsežnih tematskih skupinah. Za vrednotenje uspešnosti raziskovalnega dela delavcev univerze je za vsako tematsko skupino pomembna mediana vrednost dejavnikov vpliva v sku­pino vkljucenih revij, število dodeljenih tock za posa­mezno objavo pa je odvisno od ranga uvrstitve revije znotraj tematske skupine. Za potrebe pridobitve pro­jektov MŠZŠ se uspešnost objave izracuna po znani formuli 2 + 3 IF/X, pri cemer je X mediana vrednost dejavnika vpliva za posamezno tematsko skupino. V letu 2001 je IZUM, Inštitut znanstvenih infor­macij iz Maribora, zbirko SCI-JCR vk lj ucil v sistem COBISS in s tem vsem zainteresiranim omogocil eno­staven dostop do infonnacije o potencialnem viru objave. Dosegljiva je v segmentu specializirane baze podatkov, kjer so med drugimi zbirkami na razpolago tudi zbirke z vrednostmi dejavnikov vpliva za posa­mezno leto od 1994 naprej. Vrednost dejavnika vpliva se s tega mesta avtomatsko vk ljucuje v segment biblio­grafija raziskovalcev znotraj COBISS-a, letnica objave je vodilo za izpis vrednosti dejavnika vpliva in za izra­ cun pripadajocih tock. PREGLED MEDNARODNO ODMEVNIH REVIJ S PODROCJJ GOZDARSTVA Na pobudo raziskovalcev Gozdarskega inštituta Slo­venije in pedagogov Oddelka za gozdarstvo in obnov­lj ive gozdne vire na BF v INDOK službi Gozdarske knjižnice vsako leto izdelamo pregled mednarodno odmevnih revij s podrocij gozdarstva in vrednost njiho­vih dejavnikov vpliva. S tem jim želimo olajšati izbiro ustrezne revije kot potencialnega vira njihove objave. Tematska skupina za gozdarstvo vklj ucuje 29 revij, navedene so v preglednici l. Trenutno veljavna mediana vrednost dejavnika vpliva za gozdarstvo je 0,658 in je višja od doslej vel­javne. Vecini revij je vrednost dejavnika vpliva porasla, vodilnima dvema za 0,3 in 0,5 tocke . Kn~iže..:T~ Preglednica 1 V zbirko SCI vkljucene revije s gozdarstva in njihov dejavnik vpliva (lF) za leto 1999, veljaven v letu 200 1 Na vrhu lestvice ni sprememb, še vedno gre priznanje v gozdarstvu za prvo in najbolj odmevno revijo reviji Tree Physiology z visoko vrednostjo dejavnika vpliva. Za 20 revij opažamo povecanj e vrednosti dejav­nika vpliva v primerjavi s prej veljavnimi vrednostmi, sedmim revijam se je vrednost dejavnika vpliva zni­žala, med njimi tudi tretje uvršceni reviji Agricultural and Forest Meteorology. V tematsko skupino gozdar­stvo so se vkljucile tri nove revije (Wood and Fiber Science, New Forests in Anna Is of forest Science, žal vse tri v knjižnici nedostopne in zato nam nepoznane). Izpodrini le so revije USDA-Research Paper, Illahee, Wood Science and Technology in Vegetatio. Slednja je dosegljiva tudi v naši knjižnici in je ena redkih revij s podrocja fitocenologije, zato predstavlja njen odbod z liste pomembnih in mednarodno odmevnih gozdarskih revij veliko izgubo. Zadnja ocenitev mednarodno odmevnih revij, katere rezultate predstavljamo v tem zapisu, izkazuje veliko dinamiko spreminjanja vrednosti dejavnika vpliva. Štiri Prc~ l cdn~e" 2· Revije, dosegljive v Gozdarski knjižnici, in njihov dejavnik vpliva (IF) za leto 1999, veljaven v letu 2001 Naslov revije Dejavnik vpliva (IF)I999 l. Alll(emeine Forst-und Jagdzeirung 0,324 2. Am bio 0,929 3. Annales des Sciences Forestieres 0,681 4. Anzeiger fiir Schadlingskunde 0,174 5. Canadian Journal of Botany 1,039 6. Canadian Journal of Forest Research 1,058 7. Conservation Biology 3.24 8. Ecology 3,573 9. Ecological Applications 2,784 1 O. European Journal of Forest Pathology 0,658 11. Forest Ecology and Management 0,962 12. Forest Science 1,034 13. Forstwissenschaftliches Centralblatt 0410 14. International Journal of Geographical Information Systems 0,940 15. Journal of Ecology 2 510 16. Journal of Foreslry o 735 17. Journal of Vegetation Science 1,957 18. Journal ofWildlife Management 1,346 19. Wildlife Monographs 4,444 20. Landscape Ecology 1,396 21. Landscape and Urban Planning 0,340 22. Mycological Research 1,158 23. Mycorrhiza 1,09 24. Molecular Ecology 3,442 25. New Phytologist 2,156 26. New Scientist 0.635 27. Scandinavian J. ofF orest Research 0,573 28. Scientific American 1,7 11 29. Silvae genetica 0,513 30. Tree Physiology 2,042 31. Trees -Structure and Function 1,278 32. Trends in Ecology and Evolution 7,62 1 33. Zeitschrift fiir Jagdwissenschaf\ 0,250 34. Annals of Forest Science 0,000 (Vtr: SCl Journal Cttatton Reports 1999, COBISS) revije so uvršce n e obcutno višje kot v predhodnji oce­nitvi. Najbolj je vrednost porasla reviji Forest Science, ki se je s 24. mesta prebila na zavidljivo 7. mesto. Velik premik so v svoji kakovosti dosegle tudi revije Journal ofForestry (dvig za 10 mest), Forestry Chronicle (dvig za 9 mest) in Biomass and Bioenergy (dvig za Il mest). Slednja je ob predzadnji ocenitvi zdrsnila po lestvici za 7 mest Posledicno so tri revije obcutno zdrsnile po lestvici, revija Forestry za 14 mest, revija Wood Science and Technology za 13 mest in revija Al Appli­cations za 11 mest Reviji Silvae Genetica in Allgemeine Forst-und Jagdzeitung sta ohranili isti rang, kot sta ga imeli pred letom, obema paje porastla vrednost dejavnika vpliva. Obe sta zanimivi kot potencialen vir publiciranja za naše raziskovalce in sta dosegljivi v naši knjižnici. Dinamiko spreminjanja vrednosti revije lepo prika­zuje tudi revija European Journal of Forest Pathology, ki je bila ob predzadnji ocen itvi uvršcena pet mest višje kot do tedaj, zadnja ocenitvi pa jo ponovno uv ršca šest mest nižje. Ali njena kakovosti dejansko tako zelo niha, se lahko prepricamo tudi sami v naši knjižnici. V GOZDARSKI KNJIŽNICI DOSEGLJIVE REVIJE IN NJIHOV DEJAVNIK VPLIVA V gozdarstvu so prisotne tudi vsebine drugih znan­stvenih disciplin, ki so v zbirki SCI -JCR razvršcene v druge tematske skupine. Za vse v naši knjižnici dose­gljive tuje revije smo izdelali pregled njihovih dejavni­kov vpliva. Te revije so predstavljene v preglednici 2. Od 315 revij, kijih prejemamo v naši knjižnici, je tujih 228. Med njimi izstopa 80 tehtnih in mednarodno odmevnih revij. Samo 33 od teh je dovolj kakovostnih za uvrstitev na lestvice z dejavniki vpliva. 14 od njih se uv ršca na gozdarsko lestvico, nekaj med njimi je uvršcenih v tematsko skupino ekologija, druge v kme­tijstvo, rastlinske vede in druge. Pomembne revije iz naše knjižnice, kot so Wildlife Biology, Plant Talk, Forest Genetics, Forest Genetic Resources, Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen, Centralblatt fur das gesamte Forstwesen, Conservation Biology, Global Biodiversity, Journal of Forest Econo­mics, Journal of Forest Engineering, Canadian Journal of Remote Sensing, presenetljivo niso uspele prodreti med najbolj odmevne. Nekatere so še sveže, objave v njih premalo tehtne in zato manj odmevne, druge izha­jajo v nemškem jeziku, kar zagotovo manjša odmev­nost objav in s tem otežkoca uvrstitev na omenjeno lestvico. Dejstvo pa je, da je lestvica dovzetna za spre­membe in da imajo tudi omenjene revije možnost uvr­stiti se nanjo. Viri KOLER-POVH, T., 1999. Dejavnik vpliva pri revijah s podrocij gozdarstva in vrednotenje rezultatov raziskovalnega dela po merilih Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Univerze v Ljubljani.-Gozd V, let. 57, št. 9, 412-415. ---,Science Citation Index-Journal Citati on Report 1999. Dose­ gljivo prek sistema COBISS, segment Specializirane baze podatkov, URL naslov:http://www.izum.si Teja Koler-Povh Strokovno izrazje Strokovno izrazje Tenninološka komisija je razpravljala o predlogu, da bi zacel i uveljavljati strokovni izraz razdela va v smislu razdelitve drevesa na posamezne dele (sortimente) pri secnji. Prevladalo je mnenje, da ne potrebujemo novega izraza, saj imamo že dovolj uveljavljenih dmgih izrazov. Zanje navajamo poenostavljene razlage iz SSKJ in gozdarske (lesarske) primere. razdelati+ (razdeliti -delati dele iz celote), razdelati drevo na sortimente izdelati omogocati z delom nastajanje cesa, izdelati sortimente iz drevesa dodelati opraviti dokonc na dela za boljšo kakovost, dodelati smtimente na s kl adi šcu obdelati z orodjem, strojem ali postopkom dajati cemu doloceno obliko, lastnost, obdelati drogove predelati narediti, da ima kaj drugacne lastnosti ali obliko, predelati les Navedenim glagolom ustrezajo tudi naslednji uporabni samostalniki : izdelava, dodelava, obdelava in pre­delava. Marjan Lipoglavšek lzdaja slova1ja LEXICON SILVESTRE Terminološka komisija pri Zvezi gozdarskih društev Slovenjje že vec let pripravlja prevod vecjezicnega slovarja Lexicon silvestre, ki so ga izdali gozdarji v Eberswaldu. Prvi zvezek je dokoncan. Vsebuje 1.025 najpomembnejših gozdarskih pojmov. Zanje smo poiskali najustrez­nejši strokovni izraz (termin), izjemoma tudi še sinonim. Za vse pojme je izdelana tudi razlaga (c l anki), ki je poslovenjen prevod razlag v nemškem zvezku slovarja. Nastalo je tudi kazalo, ki vsebuje številke, preko katerih lahko najdemo zvezo z zvezki v drugih jezikih. V kazalo smo dodali še izraze, ki so nastali ob drugem delu terrninološke komisije, in 300 oštevilceni h izrazov iz drugega zvezka Lexicon silvestre. Pridevniške zveze izrazov so v kazalu navedene dvakrat. Tako obsega slovar okrog 4.800 izrazov. Slovar, ki bo izdan v letu 2001, bo obsegal okrog 1 OO strani formata A4. Predvidena je vezava v trdne platnice. Predvidevamo, da bomo slovar natisnili v 200 izvodih. Cena za izvod je 4.500 SIT, v kar je že vracunan DDV. Seveda paje izdaja slovatja in višina naklade odvisna predvsem od vaših prednarocil. Slovar lahko na roc ite pri Zvezi gozdarskih dmštev Slovenije, Vec n a pot 2, 1000 Ljubljana. Predsednik Tenninološke komisije pri ZGDS prof. dr. Matjan Lipoglavšek Volilni obcni zbor zveze gozdarskih društev slovenije Zveza gozdarskih društev Slovenije je imela redni volilni Obcni zbor 17. maja 2001 v dvorani Gozdarskega inštituta Slovenije. Poleg rednega zasedanja in obravnavanja tematike o delu Zveze in društev ter letnega porocila, so bili izvoljeni novi predstavniki v predsedstvo ZGDS in sicer: 1. Soglasno so bili izvoljeni naslednji kandidati-predstavniki predsedstva ZGDS: za predsednika Zveze gozdarskih društev Slovenije g. mag. Franc Perko za podpredsednika g. doc. dr. David Hladnik za tajnika g. Jošt Jakša za blagajnika g. Matej Zagorc 2. Soglasno je bil sprejet sklep, s katerim so v Nadzorni odbor ZGDS izvoljeni g. Ignacij Pišlar, g. prof. dr. Milan Hocevar in g. Vid Mikulic, za namestnike pa g. Mitja Turk, g. Jure Doležal in g. Drago Pogorelc 3. Soglasno so bili za clane castnega razsodišca izvoljeni g. prof. dr. Marjan Lipoglavšek, g. dr. Boštjan Košir, ga. Hedvika Jencic, za namestnike pa g. Silvo Peljhan, g. Boris Papac, g. Branko Gradišnik 4. Po daljšem casovnem razdobju, je predsedstvo ZGDS sklenilo, da se ponovno opozori na kolege, ki so aktivno delali kot clani društev ali zveze v tem 1 O-letnem obdobju in je prav, da se jim oddolži mo vsaj z javnim priznanjem -podelitvijo diplom. Soglasno je bil sprejet sklep (brez pripomb) s katerim se podeli diplome za castne in zaslužne clane naslednjim stanovskim kolegom: Diplomo castnega clana so prejeli: Diplomo zaslužnega clana so prejeli: 1. g. prof. dr. Milan Hocevar 1. ga. Mojca Bog ovic 2. g. dr. Boštjan Košir 2. g. Janez Konecnik 3. g. Anton Prelesnik 3. g. Bojan Kocjan 4. g. Ivo Žnidaršic 4. g. Hrvoje Oršanic 5. g. mag. Živan Veselic Vsem novoizvoljenim kolegom, ter castnim in zaslužnim clanom iskreno cestitamo in želimo še veliko uspehov in zado­ voljstva v nadaljnjem društvenem in strokovnem delu. Stanka Blaj Gozdarski vestnik, LETNIK 59 • LETO 2001 • ŠTEVILKA 3 Gozdarski vestnik, VOLU ME 59 • YEAR 2001 • NUMBER 3 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Te hnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica 1 Lector Vita Novak Dokumentacijska obdelava / lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Žiro racun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 Tisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana .l Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk / 1 O issues per year Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna narocnina 7.000 SIT, za dijake in študente 4.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 100 DEM. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za šolstvo znanost in šport RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja av1o~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti ured­niškega odbora. 1 Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board.