Demeter: V gori zeleni . . .                                         30;
XVII.
V  Atenah, 6. novembra 1880. Ljubi Ivan!
Danes sem bil pri Schliemannu — on ne misli več dati slikati. Drugih gotovih del, ki bi mi toliko nesla, da bi se izplačalo, podaljšati svoje bivanje v Atenah, nimam in zategadelj mislim, da se bodem v kakih štirinajstih dneh vkrcal na ladjo, ki me ponese proti domovini!
Družina poslanika Courbetta je odpotovala vsled nepričakovanih naročil angleške vlade v Carigrad in se vrne v enem tednu. Tedaj izvem podrobneje, kako je s portreti, o katerih sem Ti v zadnjem listu menda pisal, in bodem vedel urediti svojo hišo.
Janezovo pismo sem včeraj prejel — srčen mu pozdrav! Z željo, da Te to pismo najde zidane volje, Te najprisrčneje pozdravljam in ostajam
Tvoj
Juri.
XVIII.
V  Atenah, 2. decembra 1880. Ljubi moj!
V naglici Ti poročam, da se danes odpeljem v Pariz k Hvnaisu, ki je dobil neko večje naročilo in me je nujno povabil, da mu pomagam. Več o tej stvari, ko pridem v Pariz, od koder Ti bom takoj pisal.
Najprisrčnejši pozdrav in sto poljubov
od Tvojega
Jurja.
Adijo, Grška! —
V
V gotu zeleni...
gori zeleni na hrastovi veji               V gori zeleni so zbrali se vrani,
oglasil se črni je vran:                      na hrast prileteli šumno,
»V goste neznane ga vrane povabim,    kjer je viselo izpačenih ustnic
ko umrje za gorami dan.«                že očrnelo telo.
»V goro zeleno prišel je mladenič, tu vzel je slovo od sveta; zakaj je to storil, Bogu bo govoril, — nam pustil telo je, kra-kra!«
Demeter.