118
Slovenske uganjke
in njihov pomen za slovensko mitologijo.
Spisal DaTorin Trstenjak. (Dalje in konec.)
VIL
Kolo letelo Od jutra do noc?, Večer se je strlo, Pa vendar drugoc Blo drugi dan celo} In spet se potoČ\
Kaj je to ?
Ta uganjka pomeni solnce. Ni mi treba obširnise dokazovati, da so si vsi stari narodi solnce mislili kot tekajoče kolo. Pa tudi blisk so si stari Slovenci mislili kot ognjeno kolesce, kar potrjuje sledeča uganjka:
VIII.
Smuk — smuk —     Kam zleti, Kolosuk,                     Tam goril —
Kaj je to ?
V'
Ze pri starih Grkih najdemo v Iksionovem mitu, ki je privezan s kačami (simboli bliska) na ognjeno kolesce, ki se suče v zraku, — predstavo, da so si mislili blisk kot hitro sukajoče se kolesce, ktero smukne z neba na zemljo, *) in enake nazore je našel Kuhn 2) pri starih Indih in Schwartz 3) pri Germanih.
Tudi stari Noričani so si mislili blisk kot kolesce, ker na noriških penezih,4) najdenih v Lem-bergu, 2 uri od Celja proti dobernskim toplicam (Bad Neuhaus) se vidi na aversi ljutamožka glava, na reversi konj, tudi simbol boga groma, nad konjem kolesce, pod konjem pa Perunovo kladvo; in pa Pe-runov protek (Blitzruthe); blisk naimer. Polaci še dandanes blisk imenujejo „Perunov pretek", Pe-runs (eiserne) Blitzruthe. Boga groma in bliska so si mislili Slovani tudi kot nebeškega kovača, kteri kuje blisk na naklu,  kar potrjuje sledeča uganjka:
IX.
Star kovač} —
RopotaČ, — (variant: Godernjač)
Z železnim maclom,
S silnim naklom,
Šibe kuje,
No kaznuje
Grešni svet.
Kaj je to ?
Pri Rusih se nebeški kovač veli Kuzma Dem-jan,5) kije ubijalec zmaja, pozoja; primeri staroslov. K0V3HL (kuzn') res e metallo cuso factae, K0V3HMJ& (kuznee') faber, kovač. Demjan gotovo ni druga nego Dimjan, ker v ruskih narečjih pomenja demit, dimit,
') Primeri Jakobv „Mytb. Worterb." sv. Ixion. *) Kuhn nDie Mvthen von der Herabhohlung des Feuers" str. 21. 3) Schwartz „Heutige Volksglaubeu str. 20. 4) Obrazce glej pri dr. Fr. Pichler „Repert. steir. Miinz." fig. 50. 51. 5) Potebnja „o myth. značenj.' stran 10.
rauchen,*) toda Kuzma - Demjan = Kuznec — kovač dimjan, faber fumans, fumiger. Ker so si sedež boga groma in bliska mislili na visokih gorah, kjer se gromski oblaki zbirajo, dobile so gore imena Naklo, Kladvo pa orodji gromovnika, kakor na Gorenskem, dalje Macel, kakor na Stajarskem. Pod Maclom je ves Kuzminci, kar opominja na nebeškega kuzneca — kuzmo — kovača bliska. Ti nazori so tudi vladali pri starih lndih, — bog groma in bliska ima kladvo : M u d g a 1 a, in staroskandinavski Thorr, kladvo: Mj olnir — staroslov. molnj a, od korenike: mel, conterrere. —
Toliko objavim po meni med slovenskim narodom nabranih uganjk s presrčno željo, da bi prijatelji narodnega blaga marljivo otimali pozabljivosti „p o s 1 e d n j e sledi poganskih starih Slovencev", da govorim & besedami dr. V. F. Kluna.
119
) Po ruskih narodnih povestih je Kuzma Demjan, kteri ima tudi priimek božji koval', božji kovač skoval prvi plug (glej Afanazjev, Skaz. II. 100. V pogansko-krščanskih ruskih legendah sta Kuzma-Demjanovo mesto pozneje zasela sv. Kozma in Damjan.                                                                                Pis.