34
List za obveščanje delavcev
Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce'
Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD,
Titovo Velenje, 11. septembra 1987________________________
Pred odločanjem o spremembah pomembnih samoupravnih aktov
gorenielnformator
Usklajevanje samoupravnih splošnih aktov o razporejanju dohodka in čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z družbenimi dogovori in zakonom o celotnem prihodku in dohodku ter zakonom o sanaciji in prenehanju OZD
S sprejetjem dogovorov o dohodku na zvezni in republiški ravni se je v organizaciji združenega dela sprožila aktivnost prilagajanja vseh samoupravnih aktov s področja razporejanja in delitve dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov z vsemi določili teh dogovorov.
Namen usklajevanja je dvojen, in sicer:
a. Vgraditi v sistem razporejanja dohodka in čistega dohodka stimulativne elemente in kriterije oz. kazalnike, ki bodo usmerjali razporejanje razpoložljivega dohodka in čistega dohodka na del za porabo in del za akumulacijo - glede na doseženo stopnjo uspešnosti poslovanja s ciljem zavarovati akumulacijo ob hkratnem stimuliranju boljšega dela in s tem povezanih višjih osebnih dohodkov.
b) Zagotoviti normalne pogoje za razporejanje dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov v skladu s sprejto politiko po 25. 9. 1987.
1.	Vsebina usklajevanja naših aktov je predvsem v tem, da bomo v aktih opredelili: obveznost ugotavljanja dohodka iz naslova posebnih ugodnosti pri poslovanju; obveznost, da bomo ob koncu obračunskih obdobij vzpostavljali medsebojno odvisnost med porabo in akumulacijo glede na določila družbenih dogovorov; obveznost, da bomo obračunavali in delili osebne dohodke iz naslova tekočega dela in iz naslova upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Zgoraj omenjene zahteve vključujemo v naše akte, ki so glede na raven organiziranja naslednji:
-	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v Gorenje SOZD,
-	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v delovni organizaciji
(v DO s TOZD),
-	Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka v delovni organizaciji (v enoviti DO),
-	Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka v TOZD,
-	Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka y delovni skupnosti (DO ali SOZD)
1.1.	Čeprav gre v bistvu za dopolnitve in spremembe teh samoupravnih aktov, smo pri prečiščevanju besedil prišli do zaključka, da je bolj racionalno predloge spremenjenih aktov ponuditi kot „nove” ali bolje rečeno, v celotni obliki. Pri tem smo izkoristili priložnost in iz njih izpustili vsa nepotrebna določila, ki so sicer zajeta v raznih zakonskih predpisih. Ker pričakujemo, da se bo družbena regulativa na področju dohodka in osebnih dohodkov še spreminjala (najmanj se bodo spreminjale letno, npr. usmeritve družbenega dogovora SR Slovenijd), smo vključili v akte na ustreznih mestih le določila o neposredni uporabi določil družbenih dogovorov in njihovih izvedbenih predpisov. S tem računamo, da se bomo izognili vsakoletnemu prilagajanju naših aktov prepogostim spremembam.
Vsebina samoupravnih sporazumov oz. pravilnikov o razporejanju dohodka in čistega dohodka je predvsem v tem, da s temi akti opredeljujemo maso sredstev za akumulacijo in porabo (osebne dohodke in skupno porabo) - nadaljnja delitev za osebne dohodke in skupno porabo pa je opredeljena v samoupravnih sporazumih o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohod-
kov in v pravilnikih o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov.
Raven usklajevanja pri razporejanju čistega dohodka ostaja še naprej enaka: na ravni delovnih organizacij. Na ravni DO se bo torej uresničevala tudi neposredna solidarnost oz. vzajemnost, kar pomeni enotno oblikovanje oz. določanje vrednosti enot dela (tako za živo kot za t.i. minulo delo) v DO.
1.2.	Sam izračun družbeno primernega obsega sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in v določenem odstotku od tega obsega tudi sredstva za osebne dohodke iz naslova uspešnosti poslovanja, je podrobno obdelan in predstavljen v metodologiji, za izvajanje letnih usmeritev družbenega dogovora o dohodku v SR Sloveniji - izračune so strokovne službe v naših DO že opravljale, zato jih ne kaže na tem mestu podrobneje obrazlagati. Gre za uporabo in izpeljavo enostavnih načel pri razporejanju čistega dohodka z izračunom primerjalne uspešnosti organizacije združenega dela s t.i. enotno mero uspešnosti. Transformiranje rezultatov iz lestvice za mero uspešnosti v mero osebnih dohodkov nam daje odgovor o možni oz. družbeno primerni ravni osebnih dohodkov v naši OZD.
2.	Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SFRJ in v SR Sloveniji in Zakon o celotnem dohodku in prihodku ter Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela prinašajo na področju dohodkovnih odnosov vrsto novosti, ki nalagajo delavcu v OZD, da svoje SSa uskladijo z novimi določbami.
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah o celotnem prihodku in dohodku je določen rok, do katerega naj bi organizacije združenega dela uskladile samoupravne splošne akte z zakonom, samoupravnim sporazumom oz. družbenim dogovorom in sicer 25.9.1987. Če do tega roka organizacije združenega dela samoupravnih splošnih aktov ne bodo uskladile z novimi predpisi, lahko izplačujejo le bruto osebne dohodke delavcev iz živega dela do višine 80 % povprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na delavca v tej organizaciji za predhodno leto, povečanega za odstotek rasti povprečja življenjskih stroškov v obračunskem obdobju v primerjavi s povprečjem življenjskih stroškov v predhodnem letu v SFRJ.
Samoupravni sporazum dejavnosti, ki je konkretna podlaga za dopolnitve in spremembe naših aktov, je bil sprejet šele pred kratkim. Ker pa Zakon določa rok,do katerega morajo biti akti usklajeni, imamo za te aktivnosti zelo malo časa. Zato moramo napeti vse sile, da naloge in aktivnosti opravimo v roku, če želimo izvajati našo politiko delitve osebnih dohodkov tudi za september in četrti kvartal 1987.
Pri izdelavi sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma in Pravilnika o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, ter Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, smo upoštevali tako novosti, ki jih vsebuje Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji, kot tudi spremembe osnutka sporazuma dejavnosti in zveznih zakonov s tega področja.
2.1.	Osnovne spremembe, ki jih moramo vnesti v naše samoupravne splošne akte na področju delitve osebnih dohodkov in skupne porabe, so v tem, da se osebni dohodek ugotavlja in obračunava v dveh delih in sicer:
a)	osebni dohodek iz živega dela, ki je sestavljen iz zahtevnosti in uspešnosti dela, dodatkov in nadomestil ter dodatno skupne delovne dobe, ki jo je dosegel delavec. Mesečno se bo obračunaval tudi del osebnega dohodka na podlagi delovne dobe.
b)	Osebni dohodek na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi (iz minulega dela), ki pa se ugotavlja po periodičnem oz. zaključnem računu in po svoji vsebini
prdstavlja sedanjo kvartalno stimulacijo s tem, da se ta obračunava za cel kvartal in ne le z zadnji mesec v kvartalu.
Ta del osebnega dohodka se ugotavlja po periodičnem oz. zaključnem računu (kvartalno) in v bistvu predstavlja dosedanjo kvartalno stimulacijo. Osebni dohodek iz minulega dela pa bo v večji meri kot doslej odvisen od dejanskih rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi v Gorenju in bo odvisen tudi od tega, kako bomo dosegali planirane delovne rezultate in planirana delitvena razmerja dohodka, čistega dohodka ter dogovorjeno uspešnost dela.
2.2.	Na področju razvida del in nalog ter ugotavljanja zahtevnosti dela novi samoupravni splošni akti ne prinašajo nobenih sprememb.
2.3.	Pri dodatkih se spremeni dodatek za deljen delovni čas. Do sedaj je bil dodatek določen v fiksnem znesku za vse leto in enak za vse delavce, ne glede na zahtevnost del in nalog. Sprememba je v tem, da bo osnova za izračun dodatka zahtevnost dela (grupa dela oz. KZ) in da se dodatek spreminja s spremembo vrednosti enostavnega dela.
2.4.	Pri nadomestilih za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nesreče se spreminja osnova za izračun, ki bo od sedaj dalje delavčev osebni dohodek v zadnjih treh mesecih in ne več 6 mesecev pred nastopom bolniškega staleža.
2.5.	Zakon o sanaciji in prenehanju OZD izrecno zahteva,da se v samoupravnih splošnih aktih vnaprej določijo osnove in merila za zmanjšanje osebnih dohodkov delavcev.
Za primer, da pride v OZD po krivdi odgovornih delavcev do nelikvidnosti in motenj v poslovanju oz. izgube, ko bi ne bilo mogoče oblikovati dovolj sredstev za normalno izplačilo osebnih dohodkov je predvideno, da se sorazmerno zmanjšajo razponi med posameznimi grupami dela, s tem da je za najenostavnejše delo zagotovljen zajamčeni osebni dohodek.
Motnje v gospodarjenju so lahko pogojene z objektivno slabšimi pogoji gospodarjenja ali subjektivnimi pogoji.
Če se ugotovi, da je za nelikvidnost motnje v poslovanju ali izgu-' bo kriv odgovorni delavec, se mu mora osebni dohodek zmanjšati. Osebni dohodek se delavcu zmanjša glede na stopnjo odgovornosti za nelikvidnost motnje v poslovanju oz. izgubo.
2.6.	Del osebnega dohodka na podlagi delovne dobe bo odvisen od skupne delovne dobe. Princip je zelo enostaven. Za vsako leto delovne dobe se poveča ta del osebnega dohodka za 0,5 % glede na koeficient zahtevnosti dela.
3.	Zakon o celotnem prihodku in družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka zahtevata^ da se osebni dohodki dosledno obračunavajo v dveh delih. Če bi poenostavili, bi lahko rekli, da se prvi del osebnega dohodka obračunava po delavčevem delu (vsak mesec) drugi pa po skupnih rezultatih upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi (po periodičnem ali zaključnem računu oz. kvartalno).
3.1.	To pomeni, da bomo tudi poslej obračunavali neke vrste kvartalne stimulacije, pri čemer bomo še bolj dosledno kot do sedaj upoštevali rezultate, ki jih bomo v Gorenju v posameznem obdobju dosegli. Pomen takšnega obračuna v dveh delih je v tem, da bomo bolj neposredno občutili rezultate našega gospodarjenja, to bi naj bila tudi vzpodbuda za doseganje boljših rezultatov. Gotovo je drugače, če smo z rezultati gospodarjenja seznanjeni samo skozi obravnavo periodičnih in zaključnih računov, kot pa če smo ..seznanjeni” kar neposredno skozi osebni dohodek.
Kot smo že npisali, se bo del osebnega dohodka na podlagi upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi obračunaval podobno kot doslej kvartalna stimulacija. Predlagane osnove za izračun so:
-	delavčev osebni dohodek za efektivne ure v zadnjem trome-sečnem obdobju,
-	faktor delovne dobe v Gorenju,
-	delež osebnega dohodka na osnovi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi (uspešnost poslovanja v obračunskem obdobju po družbenem dogovoru).
S faktorjem delovne dobe v Gorenju bomo dosegli to, da bo pri delitvi tega dela sredstev za osebni dohodek dobil večji delež tisti delavec, ki je več in dalj časa prispeval k akumulaciji v Gorenju.
Delež osebnega dohodka bodo izračunale strokovne službe na osnovi mase sredstev za ta del osebnih dohodkov in poprečnega faktorja delovne dobe v Gorenju. Maso sredstev za osebne dohodke na podlagi upravljanja in gospodarjenja pa bomo dobili tako, da bodo od ugotovljene možne mase sredstev za osebne dohodke po periodičnem obračunu odšteli že izplačano maso sredstev za OD.
4.	Na področju skupne porabe je več sprememb. Spreminjajo se predvsem osnove za izračun posameznih izplačil iz sklada skupne porabe. Namesto povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v preteklem letu se bo posebej uporabljala kot osnova za izračun povprečni osebni dohodek po zadnjem obračunskem obdobju. Takšna osnova je seveda manj pod vplivom inflacije in je zato ugodnejša. Ker se na ta način osnova bistveno poveča, se je pri jubilejnih nagradah znižal procent od osnove po kateri se izračunava višina nagrade.
Pri regresu se predlaga tudi varianta kjer bi kot merilo delavčevega osebnega dohodka uporabili kar zahtevnost njegovega dela oz. grupo dela. Tako bomo zagotovili bolj jasen in enostaven izračun in se izognili temu, da bi delavec zaradi boljših rezultatov dela prejel nižji regres. Do problemov pri izračunavanju višine regresa je prihajalo predvsem pri delavcih, ki v preteklem letu niso delali nekaj mesecev (bolniška, porodniški dopust, zaposlitev proti koncu leta) in pri delavcih, ki so se zaposlili v tekočem letu.
4.1.	Samoupravni splošni akti o delitvi osebnih dohodkov ne urejajo področja prejemkov in izdatkov, ki jih ima delavec ob izvrševanju svojih del in nalog (dnevnice, potni stroški itd.), saj je to urejeno s posebnim pravilnikom na nivoju SOZD.
5.	Vse določbe, ki se nanašajo na osebni prispevek, ostala nadomestila, osebne dohodke in dodatke, na vrednotenje zahtevnosti del in nalog se ne spreminjajo oz. dopolnjujejo.
Vse aktivnosti v zvezi z obravnavo in sprejemom sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov s področja razporejanja dohodka in čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe se izvajajo po skupno dogovorjenem rokovniku.
Zavedati se moramo, da če želimo uspešno nadaljevati začrtano politiko osebnih dohodkov in njihove rasti, moramo napeti vse sile, da bo referendum dne 25.9.1987 USPEŠEN.
V primeru, da samoupravnih splošnih aktov s področja osebnih dohodkov ne uskladimo do 25.9.1987, se bomo morali ravnati po določbah Zakona o celotnem prihodku in dohodku, kar pomeni, da bomo izplačevali v naslednjih mesecih oz. do uspešne uskladitve samoupravnih splošnih aktov le osebne dohodke v višini 80 % povprečnega osebnega dohodka v preteklem, letu povečanih za rast življenjskih stroškov.
Rokovnik
Aktivnosti in rokovnik obravnave in sprejema sprememb in dopolnitev Samoupravnih splošnih aktov s področja razporejanja dohodka in čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe.
Za strokovno pripravo osnutka sprememb in dopolnitev navedenih samoupravnih splošnih aktov je zadolžena delovna skupina: Marjan Šramel, Branko Šibakovski, Alenka Korenjak, Savo Lah, Marjan Vizovišek in Lojze Batič.
I.	Strokovna priprava sprememb in dopolnitev Samoupravnih splošnih aktov
1.	Samoupravni splošni akti o skupnih osnovah dohodka in čistega dohodka na ravni delovne organizacije
2.	Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka v tozdu, enoviti delovni organizaciji in dsss
3.	Samoupravni splošni akti o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
Rok za strokovno pripravo: 03.09.1987 do 13.00 ure
4.	Strokovna koordinacija 04.09.1987 ob 7.00 uri.
Zadolžen: Alojz Batič
II.	Dostava osnutka sprememb in dopolnitev:
-	odgovorni delavci za DS DO, TOZD in DSSS, 03.09.1987 med 13.00 in 14.00 uro
-	za kolegij poslovodnih delavcev velenjskega dela sozda 04.09. 1987 do 13.00
Gradivo se dostavi Sonji Klemenc
-	za strokovni kolegij za kadrovske, samoupravne in organizacijske zadeve 04.09.1987 ob 13.00 uri.
Gradivo se dostavi Dragu Bahunu
-	za politično koordinacijo, 04.09.1987 do 13.00 ure Gradivo se dostavi Marjani Koren
III.	Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev, določitev predloga za obravnavo in sklic javne obravnave, ter razpis referenduma na DS DO, TOZD in DSSS 09.09.1987.
Referendum se razpiše za 25.09.1987.
IV.	Kolegij poslovodnih delavcev obravnava navedeno gradivo 7.9.1987.
Strokovni kolegij za kadrovske, samoupravne in organizacijske zadeve obravnava gradivo 09.09.1987.
Konferenca zveze sindikatov Gorenje SOZD obravnava gradivo in sprejem ustreznih postopkov aktivnosti 08.09.1987.
V.	Javna razprava po delovnih skupinah in organizacij sindikata traja od 10. do vključno 17.09.1987.
VI.	Dokončni predlog na podlagi predlaganih pripomb in javne razprave oblikuje delovna skupina v času od 18.-21.09.1987.
VII.	Dokončen predlog sprememb in dopolnitev Samoupravnega splošnega akta,o katerem se glasuje na referendumu oz. zborih delavcev (Samoupravnega splošnega akta s področja dohodka in CD se sprejme na zborih delavcev) se določi na delavskem svetu 22.09.1987.
IX.	Verifikacija rezultatov referenduma oziroma odločitev na zborih delavcev se opravi 28.09.1987.
X.	Nosilci aktivnosti po DO oziroma delovnih skupinah so za pripravo gradiva za samoupravne organizacije: odgovorni delavci.
Delovna skupina usklajuje eventualne bistvene predloge in pripombe, ki se nanašajo na vsebino predloga sprememb in dopolnitev Samoupravnih splošnih aktov, ki so predmet teh določitev.
Kot primer objavljamo Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka v temeljni organizaciji združenega dela in Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v enoviti delovni organizaciji. V drugih samoupravnih splošnih aktih, ki jih dopolnjujemo in usklajujemo, ni nobenih drugih vsebinskih sprememb, razen posebnosti, ki so zanje značilne. Ti akti so:
-	Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in čistega dohodka v Gorenju SOZD, o.o.,
-	Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in čistega dohodka v delovni organizaciji s TOZD,
-	Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka v enoviti delovni organizaciji,
-	Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka v TOZD....
-	Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka v DSSS Gorenje SOZD,
-	Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka v DSSS
Gorenje DO.............
-	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v delovni organizaciji s TOZD,
-	Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne
dohodke in skupno porabo v TOZD................
-	Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v enoviti delovni organizaciji,
-	Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DSSS Gorenje SOZD,
-	Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne
dohodke in skupno porabo v DSSS Gorenje DO ......................
Predlog Pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka v temeljni organizaciji združenega dela
Na temelju določil 47. in 115. člena Zakona o združenem delu. Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji, Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Gorenje ..... in Samoupravnega sporazuma o
skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v Gorenje............., so delavci TOZD.sprejeli na zboru delavcev dne..................
PRAVILNIK
o	razporejanju dohodka in čistega dohodka v TOZD......
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom delavci temeljne organizacije določamo osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo, za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
2.	člen
Razmerja v razporeditvi dohodka oziroma čistega dohodka so v tem pravilniku zajeta samo kot metodološka izhodišča za izračun, vsebinsko pa morajo biti sestavni del letnega plana TOZD, usklajenega z letnim planom delovne organizacije.
II.	PLANIRANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
3.	člen
Delavci temeljne organizacije bomo v planskih aktih, zlasti v letnih planih, določali višino dohodka in pri tem upoštevali:
-	doseženo in ciljno raven dohodka na zaposlenega v TOZD, DO, skupini dejavnosti in gospodarstvu republike;
-	doseženo in ciljno raven raven dohodka v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi v TOZD, delovni organizaciji, primerjalni skupini dejavnosti in gospodarstvu republike;
-	letne družbene usmeritve za razporejanje dohodka;
-	usmeritve za pripravo plana delovne organizacije in TOZD.
4.	člen
Delavci temeljne organizacije bomo pridobivali dohodek in ga razporejali v skladu z Zakonom o celotnem prihodku in dohodku. Pri tem bomo uporabljali kazalnika dohodek na delavca in dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi.
5.	člen
Delavci temeljne organizacije bomo pri vsakokratnem razporejanju dohodka analizirali razmere, v katerih je bil le-ta dosežen, iz katerih virov in na kakšen način je bil dohodek ustvarjen. Pri tem bomo preverjali, ali so bili in v kolikšni meri so bili uresničeni programi dela, za katere se razporeja del dohodka.
6.	člen
Delavci temeljne organizacije urejamo način vrednotenja inovacij, racionalizacij in drugih oblik inventivne dejavnosti ter merila za ugotavljanje delovnega prispevka delavca na teh podlagah v Pravilniku o inventivni dejavnosti.
7.	člen
Ustvarjeni dohodek kot rezultat dela izjemno ugodnih naravnih pogojev, izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti pri poslovanju in pri pridobivanju dohodka bomo v celoti namenili za razširitev materialne osnove združenega dela.
Osnova za opredelitev izjemnega dohodka v smislu prvega odstavka je preseganje stopnje akumulacije primerjalne skupine dejavnosti za več kot 150 odstotkov.
III.	PLANIRANJE IN RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA
8.	člen
Delavci temeljne organizacije bomo v planskih aktih, zlasti v letnih planih, načrtovali višino čistega dohodka in njegovo razporeditev in pri tem upoštevali:
-	doseženo in ciljno stopnjo akumulacije v temeljni in delovni organizaciji ter v primerjalni skupini dejavnosti in gospodarstvu republike;
-	dosežene bruto osebne dohodke na delavca v temeljni in delovni organizaciji, v primerjalni skupini dejavnosti in gospodarstvu republike ter ciljne oziroma pričakovane bruto osebne dohodke na delavca;
-	pravila ravnanja, opredeljena v 2. odstavku 9. člena Družbenega dogovora SR Slovenije;
-	usmeritve za pripravo letnega plana delovne organizacije in temeljne organizacije;
-	letne družbene usmeritve za razporejanje čistega dohodka.
9.	člen
Poleg kazalnikov 3. in 8. člena bomo pri planiranju in primerjanju rezultatov dela ter rezultatov uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi uporabljali še naslednje kazalnike:
-	fizična produktivnost,
-	izvrševanje izvoznih planov,
-	hitrost obračanja poslovnih sredstev.
10.	člen
Delavci temeljne organizacije določamo osnove za razporejanje čistega dohodka za bruto osebne dohodke in akumulacijo v sorazmerju z uspešnostjo poslovanja, katero ugotavljamo z enotno mero uspešnosti gospodarjenja.
11.	člen
Enotno mero uspešnosti gospodarjenja bomo ugotavljali s primerjanjem doseženega čistega dohodka v temeljni organizaciji in čistega dohodka, ki je ugotovljen na podlagi dolgoročnih gibanj elementov razporejanja dohodka in čistega dohodka v primerjalni skupini dejavnosti.
12.	člen
Pri razporejanju čistega dohodka bomo v temeljni organizaciji neposredno uporabljali usmeritve Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji ter metodologijo za izvajanje teh usmeritev, kot:
-	način ugotavljanja enotne mere uspešnosti poslovanja;
-	način ugotavljanja družbeno primerne ravni osebnih dohodkov in skupne porabe;
-	način ugotavljanja deleža družbeno primernih osebnih dohodkov iz naslova rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
13.	člen
Primerjalna skupina dejavnosti, s katero se primerjamo, je......
III.	A. RAZPOREJANJE ČISTEGA DQHODKA ZA RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELA
14.	člen
Sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela bomo delavci temeljne organizacije oblikovali v višini, ki bo zagotavljala predviden razvoj v temeljni in delovni organizaciji ter pokrivanje že sprejetih obveznosti.
15.	člen
Kot spodnjo mejo sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezervo bomo šteli minimalno akumulacijo, ki zadošča za:
-	odplačila dolgoročnih kreditov,
-	sovlaganje v reproverigi, ki zagotavljajo nemoten reprodukcijski proces,
-	kritje obveznosti do nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo ter obveznosti do SIS materialne proizvodnje v republiki,
-	ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
Tako oblikovana minimalna akumulacija ne sme biti manjša od 50 % dosežene akumulacijske stopnje v primerjalni skupini dejavnosti.
16.	člen
Akumulacijo, ki jo temeljna organizacija oblikuje upoštevajoč družbeni dogovor republike, bomo ugotavljali po veljavnih usmeritvah in metodologiji za izvajanje usmeritev iz družbenega dogovora in sicer tako, da bomo od doseženega čistega dohodka odšteli družbeno primeren obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, upoštevajoč še določilo o minimalni akumulaciji.
III.	B. RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA ZA SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE IN NEPOSREDNO SKUPNO PORABO DELAVCEV
17.	člen
Čisti dohodek za bruto osebne dohodke sestavljajo:
-	bruto osebni dohodki delavcev iz naslova živega dela in nadomestila osebnih dohodkov iz tega naslova,
-	bruto osebni dohodki delavcev iz naslova upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi in
-	sredstva za neposredno skupno porabo delavcev.
18.	člen
V	temeljni organizaciji bomo bruto osebne dohodke na osnovi živega dela ugotavljali in delili kot akontacije osebnih dohodkov v mesecih med dvema obračunoma.
V	primeru, da bodo akontacije osebnih dohodkov presegle družbeno primerni obseg sredstev za osebne dohodke v obračunskem obdobju, bomo postopoma usklajevali raven osebnih dohodkov v naslednjem obračunskem obdobju. Dokončna uskladitev je obvezna po zaključnem računu.
19.	člen
Pri določanju osnov in meril za delitev bruto osebnih dohodkov na podlagi živega dela bomo upoštevali skupna izhodišča za zahtevnost del in nalog, delovno dobo ter osnove in merila za ugotavljanje rezultatov dela.
20.	člen
Sredstva za bruto osebne dohodke na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom bomo oblikovali po periodičnih in zaključnem računu skladno z doseženo mero uspešnosti iz družbenega dogovora republike in letnih usmeritev za uresničevanje določil družbenega dogovora.
21.	člen
V	temeljni organizaciji bomo prispevek delavcev iz živega dela ugotavljali na osnovi količine, kakovost dela in delovne dobe. Količino dela bomo opredeljevali z zahtevnostjo dela in z obsegom - časom dela. Kakovost dela pa bomo opredelili s kakovostjo doseženih rezultatov dela - to je s količino proizvodov in storitev in njihovo kakovostjo, z učinkovitostjo pri uporabi delovnih sredstev, doseženimi prihranki pri delu ter z izrabo delovnega časa. Kot delovno dobo bomo upoštevali skupno delovno dobo delavca.
22.	člen
Prispevek delavcev iz naslova upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi bomo ugotavljali na podlagi rezultatov poslovanja z naslednjimi osnovami in merili:
-	Osebni dohodek delavca v letih, ko je prispeval k ustvarjanju akumulacije - kot merilo bomo uporabili delovno dobo delavca v Gorenju;
-	Osebni dohodek delavca iz živega dela v obračunskem obdobju, za katero ugotavljamo rezultate poslovanja.
Rezultate poslovanja bomo izrazili z deležem osebnega dohodka na podlagi uspešnosti poslovanja, ki ga bomo izračunali iz ugotovljene družbeno primerne mase sredstev za osebne dohodke -glede na 20. člen tega pravilnika.
23.	člen
V	temeljni organizaciji bomo načrtovali in razporejali sredstva neposredne skupne porabe delavcev za naslednje namene:
-	regres za letni dopust,
-	solidarnostne pomoči,
-	priznanja ob delovnih jubilejih,
-	nagrade ob upokojitvi,
-	izobraževanje delavcev,
-	preventivno zdravstveno varstvo delavcev,
-	rekreacija in kulturno življenje delavcev,
-	drugi nameni.
Pri opredeljevanju osnov in meril za uporabo sredstev neposredne skupne porabe delavcev bomo upoštevali usmeritve zveznega družbenega dogovora.
Pri razporejanju sredstev za neposredno skupno porabo delavcev se bomo zavzemali za to, da bomo v primerih, ko doseženi rezultati dela in poslovanja ne bodo omogočili doseganja načrtovanega obsega sredstev za te namene, ta zmanjšana sredstva namenili predvsem za solidarnostne pomoči, regresiranje letnega oddiha delavcev in nagrade delavcem ob upokojitvi.
III. C. RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA ZA SKUPNO PORABO
24.	člen
V skladu z Zakonom o celotnem prihodku in dohodku in sprejetimi samoupravnimi sporazumi bomo razporejali del čistega dohodka za skupno porabo in sicer sredstva za stanovanjsko izgradnjo in izdatke za investicijska vlaganja v objekte in opremo družbenega standarda.
III.	D. RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA ZA SREDSTVA
REZERV
25.	člen
Na sredstva rezerv bomo v temeljni organizaciji razporejali najmanj z zakonom določenimi minimalni odstotek dohodka. Delavci temeljne organizacije pa se obvezujemo, da bomo v skladu z rastjo sredstev za osebne dohodke razporejali sorazmerno več sredstev za sklad rezerv.
IV.	MOTNJE V POSLOVANJU IN POSLOVANJE Z IZGUBO
26.	člen
V	primeru, da bomo izkazali izgubo v poslovanju ali da bomo imeli motnje v poslovanju, bomo v temeljni organizaciji pri izplačevanju akontacij osebnih dohodkov kakor tudi ob periodičnih in zaključnem računu uveljavljali načela solidarnosti in vzajemnosti v okviru delovne organizacije oziroma se bomo ravnali po določilih Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela ter po določilih Zakona o zajamčenem osebnem dohodku.
27.	člen
V	primeru, da pri poslovanju temeljne organizacije nastopi nelikvidnost, motnje ali izgube, se za odpravo nelikvidnosti, pogoje in postopek predsanacije in sanacije temeljne organizacije nepo-
sredno uporabljajo določbe Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, razen tistih določb, ki so po tem zakonu urejene v samoupravnih splošnih aktih delovne in temeljne organizacije.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Z dnem sprejetja tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka z dne...........
29.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku kot ta pravilnik.
30.	člen
Ta pravilnik je sklenjen, ko je sprejet na zboru delavcev in verificiran na delavskem svetu TOZD.
31.	člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem objave.
Predsednik delavskega sveta TOZD.........................
Predlog Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v enoviti delovni organizaciji
Na podlagi 128. in 463. člena Zakona o združenem delu in
..... člena STATUTA v DO Gorenje ...... ter družbenega
dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka, smo delavci.
.............. na referendumu dne ............ sprejeli
naslednji
PRAVILNIK
O OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom delavci ..................................
določamo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
2.	člen
Pri oblikovanju skupnih osnov in meril za delitev skupnih sredstev za osebne dohodke, bomo upoštevali izhodišča, ki zagotavljajo:
—	z doslednim uveljavljanjem načela delitve po delu in rezultatih dela spodbujanje vsakega delavca........................
in vse skupaj k čim večji produktivnosti dela,
—	čim boljše gospodarjenje z opredmetenim minulim delom (uspešno uporabljanje sredstev, boljše izkoriščanje materiala in energije, tako da z manjšimi stroški prispevajo k povečanju dohodka),
—	z ustrezno odvisnostjo sredstev za osebne dohodke od skupnih rezultatov dela in poslovanja.........,
—	da so skupna sredstva za osebne dohodke odvisna od skupnih rezultatov dela in poslovanja ....., osnove in me-
rila za oblikovanje skupnih sredstev za osebne dohodke bodo.. .............. uporabljale skladno s svojimi kazalniki, za
katere so se dogovorile preko samoupravnih sporazumov in dogovorov ter drugih družbenih usmeritev in resolucijo v politiki izvajanja družbenega plana SRS,
-	z ustrezno notranjo organizacijo dela in z odnosi pri razpo-
rejanju in delitvi sredstev za osebne dohodke spodbujanja delavcev, da se pri vsakem delu oziroma pri vsaki delovni nalogi in v vsakem delu delovnega procesa...............razvija ust-
varjalnost in delovna pobuda delavcev in meri njihov prispevek za uspehe skupnega dela in pridobivanje dohodka,
—	da je osebni dohodek delavca odvisen od rezultatov njegovega dela ter njegovega prispevka k rezultatom skupnega dela..
—	osnove in merila za ugotavljanje osebnega dohodka morajo zagotavljati, da za približno enako delo in ob približno enaki uspešnosti in rezultatih skupnega dela delavci prejemajo enak osebni dohodek.
3.	člen
Pogoji za oblikovanje sredstev za osebne dohodke so:
—	v ............. morajo biti sestavljeni opisi vseh del in
nalog...........,
—	izdelana mora biti sistematizacija del in nalog skladno z njihovimi karakteristikami ob upoštevanju zahtevnosti dela, odgovornostmi in napori, ki jih vsebuje delo oz. naloge in pogojev delovnega okolja ter navedene ostale zahteve del oz. nalog,
—	za vsa dela oz. naloge (delovna področja dela) je treba na osnovi skupne metodologije za ugotavljanje sestavljenosti del oz. nalog analitično oceniti zahtevnost dela ter tako določiti število točk za potrebno usposobljenost za delo, odgovornost za opravljanje del oz. nalog, napor pri opravljanju del oz. nalog in vplive okolja pri opravljanju del oz. nalog; na osnovi skupnega števila točk po navedenih kriterijih se ugotavlja razmerje do enote enostavnega dela,
—	izdelan razvid del oz. nalog s točnim opisom vsebine zahtevane strokovne usposobljenosti in delovne zmožnosti, posebne zahteve delavnih pogojev, vrste odgovornosti in druge sestavine, pomembne za opravljanje in vrednotenje,
—	za vsa dela oz. naloge, za katera je po metodologiji ugotov-
ljena ustrezna stopnja sestavljenosti dela, izražena v točkah, je treba določiti še merila za ugotavljanje dosežene stopnje količine in kakovosti opravljenega dela ter doseženih uspehov gospodarjenja pri delu delavca in merila, ki izražajo rezultat skupnega dela vseh delavcev........,
—	v letnem planu .......... mora biti opredeljeno potrebno
število delavcev na posameznih delovnih področjih dela delavcev, ki izhaja iz letnih delovnih programov,
—	rezultati dela delavca, ki jih je delavec dosegel v posameznem obračunskem mesecu, morajo biti ugotovljivi po vnaprej določenih merilih,
—	za spremljanje rezultatov dela mora biti uvedena tekoča evidenca za vsa dela oz. naloge, ki jih je delavec opravil,
—	pri razporejanju posameznega delavca na dela oz. naloge morajo biti upoštevani kriteriji, določeni v razvidu del oz. nalog, postopek pa izveden na način in pod pogoji, kijih določa ta zakon in pravilnik o delovnih razmerjih.
4.	člen
V skladu z določili pravilnika .......o razporejanju dohodka in čistega dohodka delavci ........ oblikujemo sredstva
za osebne dohodke.
Osebni dohodek delavca predstavljajo:
—	osebni dohodki delavca iz živega dela,
—	osebni dohodek delavca iz naslova rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom,
—	sredstva za neposredno skupno porabo delavca.
II. DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IZ NASLOVA ŽIVEGA DELA
5.	člen
Osebne dohodke delavca iz živega dela ugotavljamo na osnovi
—	količine
—	kakovosti
—	delovne dobe.
Količino dela delavca opredeljujemo z zahtevnostjo dela in z obsegom (časom) potrebnega dela.
Kakovost dela delavca opredeljujemo s kakovostjo doseženih rezultatov dela, to je s količino proizvodov in storitev, njihovo kakovostjo,, z učinkovitostjo pri uporabi delovnih sredstev, z doseženimi prihranki pri delu, ter z izrabo delovnega časa, kar predstavlja delavčev osebni prispevek.
Delovno dobo opredeljujemo kot skupno delovno dobo delavca.
a)	Ugotavljanje zahtevnosti del oz. nalog
6.	člen
Zahtevnost del oz. nalog ugotavljamo z analitično metodo upoštevaje:
—	usposobljenost za delo,
—	odgovornost pri opravljanju del in nalog
—	umske in fizične obremenitve pri opravljanju del in nalog,
—	vplive okolja, v katerih delavec opravlja dela in naloge,
7.	člen
Sestavine zahtevnosti del oz. nalog so naslednje:
1.	V skupini A ocenjujemo potrebno usposobljenost za delovne naloge oziroma potrebna znanja in sposobnosti:
A-| strokovna znanja
A2 delovne izkušnje
A3 dopolnilna znanja
A4 vodenje, odločanje in iniciativnost
A5 kreativnost, ustvarjalnost
Ag ročne spretnosti
2.	V skupini B ocenjujemo za opravljanje del oz. nalog:
Bi odgovornost za delovni proces in delo delavcev B2 materialna odgovornost B3 odgovornost za varno delo drugih
B4 vpliv na nemoten potek delovnega procesa in dela drugih
3.	V skupini C ocenjujemo napore pri opravljanju del oz. nalog:
C-| fizični napor C2 umski napor C3 monotonija dela C4 napor čutil C5 napor pri delu z ljudmi
4.	V skupini D ocenjujemo vplive okolja pri opravljanju del oz. nalog:
D-| nevarnost pri delu D2 neugodni delovni pogoji D3 neugodne klimatske razmere.
8.	člen
Vsaka stopnja posamezne zahteve analitičnih ocen je izražena z določenim številom točk.
Seštevek točk po vseh zahtevah zahtevnosti del in nalog je podlaga za izračun koeficienta zahtevnosti dela.
Ponderji sestavin in točke po posameznih stopnjah teh sestavin so v prilogi tega pravilnika in so njegov sestavni del.
9.	člen
Zahtevnost del in nalog izrazimo s količnikom zahtevnosti dela.
Količnik zahtevnosti dela pa pomeni relativno razmerje med zahtevnejšim in enostavnim delom.
10.	člen
Koeficient zahtevnosti dela (kzd) izračunamo tako, da seštevek točk za določena dela in naloge delimo s številom točk za najmanj zahtevna dela oz. naloge čistilca pisarniških prostorov in opreme.
Koeficient zahtevnosti se izračuna na tri decimalke natančno.
11.	člen
Relativno razmerje, ki je instrument politike delitve v DO, je razmerje 1,000 : 6,00 med najmanj in najbolj zahtevnim delom v............in znaša 1,000 : 6,00.
12.	člen
Na osnovi izračunanega koeficienta zahtevnosti, uvrstimo dela in naloge v ustrezno grupo dela:
GD	Spodnja in zgornja meja	Srednja vrednost
1	1,000 - 1,025	1,000
2	1,026 - 1,076	1,050
3	1,077 - 1,129	1,102
4	1,130 - 1,185	1,156
5	1,186 - 1,244	1,214
6	1,245 - 1,305	1,274
7	1,306 - 1,370	1,337
8	1,371 - 1,438	1,403
9	1,439 - 1,509	1,473
10	1,510 - 1,584	1,546
11	1,585 - 1,663	1,623
12	1,664 - 1,745	1,703
13	1,746 - 1,832	1,788
14	1,833 - 1,923	1,877
15	1,924 -2,018	1,970
16	2,019-2,118	2,067
17	2,119-2,223	2,170
18	2,224 -2,334	2,278
19	2,335 -2,449	2,391
20	2,450 -2,571	2,510
21	2,572 -2,698	2,634
22	2,699 -2,832	2,765
23	2,833-2,973	2,902
24	2,974 -3,120	3,046
25	3,121 - 3,275	3,197
26	3,276 - 3,437	3,356
27	3,438 - 3,608	3,522
28	3,609- 3,787	3,697
29	3,788 -3,975	3,881
30	3,976 - 4,172	4,073
31	4,173 -4,379	4,275
32	4,380 -4,596	4,487
33	4,597 - 4,824	4,710
34	4,825 - 5,063	4,944
35	5,064-5,314	5,189
36	5,315 -5,578	5,447
37	5,579 -5,855	5,717
38	5,856 - 6,145	6,000
39	6,146 - 6,450	6,298
40	6,451 - 6,770	6,611
Zaokroževanje znotraj GD = + 2,481 %
Vrednosti grup dela so postavljene tako, da je relativna razlika med obema zaporednima grupama dela 4,962 % vrednosti grupe dela.
Vrednost posamezne grupe dela je določena s srednjo vrednostjo.
Vse ocene, ki so 2,481 %pod ali nad to vrednostjo, se zaokrožijo na srednjo vrednost grupe dela.
13.	člen
Postopek za oceno zahtevnosti dela prične delavski svet......
po sprejemu pravilnika del oz. nalog ali ob njegovih spremembah in dopolnitvah.
14.	člen
Koeficient zahtevnosti dela in razvrstitev v ustrezno grupo
dela ugotavlja in določa delavski svet .......... na podlagi
predloga ocene, ki jo poda strokovna komisija.
15.	člen
Delavcu, ki je v teku enega meseca razporejen na različna dela oz. naloge, ki imajo različen koeficient zahtevnosti dela, se pri izračunu osebnega dohodka upoštevajo dejanski koeficienti zahtevnosti glede za čas opravljanja teh različnih del in nalog.
Delavcu, ki začasno nadomešča odsotnega delavca, pripada razlika v osebnem dohodku, ki izhaja iz razlike v zahtevnosti dela, vendar le v primeru, da traja nadomeščanje več kot 10 delovnih dni.
16.	člen
Pri analitični oceni del oz. nalog je treba obvezno uporabljati enotno dokumentacijo (obrazci).
b)	Ugotavljanje osebnega prispevka
17.	člen
Osebni prispevek delavcev ugotavljamo praviloma z naslednjimi merili:
—	količina
—	kakovost
—	gospodarnost.
Doseganje posameznega merila določimo s primerjavo med doseženimi in pričakovanimi rezultati.
18.	člen
Za vsako nalogo ali skupino nalog, ki imajo isti cilj, moramo določiti merila in težo posameznega merila za ugotavljanje osebnega prispevka.
19.	člen
S količino opredeljujemo, koliko dela je bilo opravljeno v časovni enoti. Ugotavljamo jo lahko z normo, porabo časa po nalogah, doseganjem rokov ipd. Količino opravljenega dela ugotavljamo po določbah pravilnika o delovnih normah.
Doseganje delovnih norm izražamo v odstotkih.
20.	člen
S kakovostjo opredeljujemo, kako je bila naloga opravljena. Merila kakovosti dela morajo določati normalno oz. pričakovano kakovost, pogostnost napak, uporabnost opravljene naloge, natančnost informacije itd.
Osebni prispevek na osnovi kakovosti ugotavljamo za posameznega delavca ali skupino delavcev, ki opravljajo dela oz. naloge, ki neposredno ali posredno vplivajo na doseganje nivoja kvalitete v skladu z določili pravilnika o kvalitetni normi v..
in po drugih merilih, ki jih zberemo izmed možnih meril za ugotavljanje osebnega prispevka.
21.	člen
Gospodarnost izraža uspešnost pri uporabi materiala, sredstev za delo in predmetov dela. Merila gospodarnosti kažejo predvsem na prihranke materiala in surovin, prihranke v času ipd.
22.	člen
Osebni prispevek ugotavljamo na ravni organizacijske enote za ugotavljanje osebnega prispevka (v nadaljevanju: organizacijska enota OP).
Organizacijska enota OP je mesto, na katerem se zajemajo podatki za ugotavljanje osebnega prispevka delavcev po izbranih merilih. Bistvena značilnost organizacije enote OP je ta, da so delavci v njej povezani z dogovorjenimi cilji, ki jih naj uresničujejo pri opravljanju svojih del oz. nalog v skladu s planom temeljne organizacije.
Ti dogovorjeni cilji predstavljajo merila, ki tvorijo osnovo za
ugotavljanje osebnega prispevka, le—ta pa predstavlja trajno usmerjanje k doseganju teh dogovorjenih ciljev.
23.	člen
Za vsako organizacijsko enoto OP izberemo merila, ki izražajo osebni prispevek le—te po količini, kakovosti in gospodarnosti. Vsako merilo predstavlja analitičen element za ugotavljanje osebnega prispevka organizacijske enote OP.
24.	člen
Delovno uspešnost organizacijske enote OP ugotavljamo z merili količine, kvalitete in gospodarnosti, ki izhajajo iz ciljev dela organizacijske enote OP.
25.	člen
Merila za ugotavljanje osebnega prispevka so lahko individualna in skupinska.
Z individualnimi merili ugotavljamo osebni prispevek posameznika na osnovi doseženih delovnih rezultatov.
S skupinskimi merili ugotavljamo osebni prispevek, t.j. delovni rezultat skupine delavcev.
Izbrana merila za ugotavljanje osebnega prispevka so določena v Metodologiji za ugotavljanje osebnega prispevka, ki je v prilogi tega pravilnika in je njegov sestavni del.
26.	člen
Dosežene delovne rezultate organizacijske enote OP za posamezna merila osebnega prispevka pretvorimo v doseženi količnik osebnega prispevka za posamezno merilo po obrazcu:
k0pmax — k0pmin
kn =-----------------------. (DM -SM) + k0Dmin
ZM-SM	H
Pri tem pomeni:
kn = doseženi količnik osebnega prispevka za posamezno (n—to) merilo
k0pmax = maksimalni pričakovani količnik osebnega prispevka merila
kopmin = minimalni pričakovani količnik osebnega prispevka merila
ZM = zgornja meja doseganja merila SM = spodnja meja doseganja merila DM = dejansko doseganje merila
Zaradi večje razumljivosti se iz zgornjega obrazca izdelajo tabele, ki opravijo direktno odčitavanje količnikov osebnega prispevka za vsako merilo.
27.	člen
Količnik osebnega prispevka za posamezna merila izrazimo v skupnem količniku osebnega prispevka (K0p). Skupni količnik je odvisen od izračunanih količnikov po prejšnjem členu in faktorjev vplivnosti za posamezna merila ter je enak vsoti produktov med doseženimi količniki osebnega prispevka za posamezna merila in faktorji vplivnosti za ta merila.
Izračunamo ga po obrazcu:
K0p = (kl - F V l) + (k2 ■ FV 2)----+ (kn . FVn)
Pri tem je:
Kop = skupni količnik osebnega prispevka
ki do n = količnik osebnega prispevka po posameznem merilu
FVi do n = faktor vplivnosti (ponder) posameznega merila.
28.	člen
Osebni prispevek delavcev ugotavljamo v skladu z naravo pojava, ki ga merimo.
Obdobja spremljanja pojavov so določena za vsako merilo, ki ga sprejme DS. Pri obračunu OD v smislu prejšnjega odstavka pa ugotovljeni osebni prispevek upoštevamo mesečno. Za pojave, ki jih spremljamo na daljše obdobje, se njihove vrednosti pri obračunu OD upoštevajo v enaki vrednosti za vsa obdobja, v katerih se spremljajo.
29.	člen
Delavcu, ki je med enim obračunskim obdobjem dela v različnih organizacijskih enotah osebnega prispevka, se pri obračunu osebnega prispevka upošteva tehtana aritmetična sredina doseženih prispevkov.
30.	člen
Za ugotavljanje osebnih prispevkov delavcev uporabljamo
v ......... enotno dokumentacijo, ki je določena na podlagi
metodologije.
31.	člen
Povprečni koeficienti osebnega prispevka organizacijske enote se lahko distribuirajo le v mejah od 0,70 do 1,30.
c)	Ugotavljanje delovne dobe
32.	člen
Delovno dobo izražamo v koeficientu delovne dobe, ki ga izračunamo z odstotkom od koeficienta zahtevnosti. Odstotek znaša 0,5 % pri izpolnitvi 1 leta delovne dobe.
Delovna doba % od koeficienta zahtevnosti del in nalog
1	0,5
2	1
3	1,5
4	2
40	20
33.	člen
Osebni dohodek delavca iz naslova živega dela za obračunsko obdobje je seštevek osebnih dohodkov iz spodaj opredeljenih naslovov:
a)	Del osebnega dohodka iz naslova zahtevnosti dela izračunamo tako, da pomnožimo koeficient zahtevnosti dela z vrednostjo enote enostavnega dela za obračunsko obdobje, upoštevajoč dejansko opravljeni delovni čas,izražen v urah.
b)	Del osebnega dohodka iz naslova osebnega prispevka izračunamo tako, da koeficient osebnega prispevka pomnožimo s količnikom zahtevnosti in z vrednostjo enote enostavnega dela in dejansko opravljenim delovnim časom.
c)	Del osebnega dohodka iz naslova delovne dobe izračunamo tako, da koeficient delovne dobe pomnožimo z vrednostjo enote enostavnega dela in dejansko opravljenim delovnim časom izraženega v urah, vendar največ do štirih ur opredelje-nihi s terminskim koledarjem.
č) Ugotavljanje dela osebnega dohodka iz naslova dohodkov in nadomestil.
1.	Dodatek za posebne pogoje dela
34.	člen
5	posebnimi pogoji dela so mišljene delovne razmere in dela oz. naloge, kjer se pojavljajo večje fizične, klimatske in mikro-klimatske obremenitve za delavca.
35.	člen
Do dodatka za posebne pogoje dela je opravičen vsak delavec, ki opravlja dela oz. delovne naloge s posebnimi pogoji dela, določenimi s tem pravilnikom.
Delavcu pripada dodatek za posebne pogoje dela samo za posebne pogoje dela samo za delovne ure, ko dejansko opravlja taka dela. Opravljanje takih del manj kot eno delovno uro izključuje pravico do dodatka.
36.	člen
Stopnja dodatka za težje pogoje dela se določa na osnovi meritev in ocene po metodologiji Republiškega zavoda za medicino dela SRS. Določitev stopnje dodatka opravi pooblaščena služba oz. oseba za varstvo pri delu.
37.	člen
Vrednost dodatka je določena v obliki enot enostavnega dela.
Stopnja	Vrednost dodatka v enotah enostavnega dela
0	0,000
I.	0,024
II.	0,040
III.	0,055
IV.	0,071
V.	0,087
VI.	0,103
VII.	0,118
Vlil.	0,134
IX.	0,150
2.	Dodatki na osnovi razporeditve delovnega časa
38.	člen
Delavcu pripada dodatek za delo preko polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo na dan tedenskega počitka ali na dan republiškega ali državnega praznika v višini 50 % dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas. Dodatki se obračunavajo po dejansko opravljenih urah.
Dodatki pripadajo pod enakimi pogoji tudi učencem usmerjenega izobraževanja ter študentom in učencem na praksi.
Za nočni delovni čas se šteje opravljanje dela v tretji izmeni. Dodatka za delo ob nedeljah in za delo na dan republiškega ali državnega praznika se med seboj izključujeta.
39.	člen
Delavcu pripada dodatek za deljen delovni čas v višini 8 % na osnovo, če prekinitev traja manj kot 2 uri vendar najmanj 1 uro, če pa traja prekinitev več kot 2 uri,pripada delavcu dodatek v višini 16 % na osnovo.
Osnovo za izračun osebnega dohodka predstavlja koeficient zahtevnosti dela.
Dodatek se obračuna samo za delovne dneve, ko je delavec dejansko delal v deljenem delovnem času.
40.	člen
Dodatek za delo v popoldanski izmeni je 15 % osnove za ugotavljanje osebnega dohodka. Za popoldansko izmeno se šteje čas od 14. do 22. oziroma od 15. do 23. ure, če se popoldanska izmena prične ob 15. uri. Dodatek za delo v popoldanski izmeni se obračunava po številu delovnih dni, ki jih je delavec opravil v popoldanski izmeni, vendar samo za redno opravljeni delovni čas.
3.	Dodatek za opravljanje avtokontrole
41.	člen
Dodatek za opravljanje avtokontrole znaša 7 % na osnovo osebnega dohodka glede na zahtevnost del oz. nalog, ki jih delavec opravlja.
Postopek in pogoji za dodeljevanje in odvzemanje statusa delavca — avtokontrolorja, so opredeljeni v pravilniku o avtokon-troli.
4.	Nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe
42.	člen
Delavcu pripada za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe nadomestilo osebnega dohodka v višini:
—	75 % od osnove za prve tri dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege ožjega družinskega člana
—	85 % od osnove od 4. do 12. dneva odsotnosti z dela
—	90 % od osnove od 13. do 23. dneva odsotnosti z dela
—	95 % od osnove za več kot 24 dni odsotnosti z dela
—	100 % od osnove za vojaške vojne invalide, udeležence NOV, ki imajo čas aktivnega in organiziranega dela v NOV priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1.1.1945 do 15.5.1945
leta in za borce španske NOV ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije, za delavce, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu in organiziranih javnih delovnih akcijah, na poti na delo ali z dela, transplatacije živega tkiva in organov v prid druge osebe ali zaradi dajanja krvi.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je povprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje živo delo in delo iz naslova rezultatov upravljanja in gospodarjenja v zadnjih treh mesecih pred nastankom začasne nezmožnosti na delo za čas, ko je delal. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu o delovnih razmerjih dolžan delati dlje kot je poln delovni čas, pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas pa osebni dohodek za nepoln delovni čas. Če delavec v preteklih treh mesecih ni dobil osebnega dohodka, se šteje v osnovo povprečni mesečni znesek osebnega dohodka za pretekli mesec,preden je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, če pa je nastopila začasna zadržanost pred iztekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek od dneva, ko je nastopila začasna zadržanost.
Delavcu, ki po odslužitvi vojaškega roka ali po predčasnem odpustu iz JLA zaradi bolezni ali poškodbe ne more nastopiti dela, se določi osnova od osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če bi v zadnjih treh mesecih pred nastankom začasne nezmožnosti za delo delal oz. s seštevkom take osnove in osebnega dohodka, ki ga je v tem času dejansko prejel. Delavcu, ki po odslužitvi vojaškega roka v JLA postane začasno nesposoben za delo, se vzame za osnovo osebni dohodek, ki bi ga dobil, če bi v zadnjih treh mesecih pred nastankom začasne nezmožnosti za delo, delal.
Za izračun osnove upoštevamo:
—	osebne dohodke za pogodbeno delo, honorarjev in nagrad za dolgoletno delo in podobno, čeprav jih po splošnem aktu organizacije priznavajo za osebne dohodke
—	prejemke, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrina, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, regres za dopust in podobno)
—	prejemke v naravi, razen ko pomenijo sestavni del delavčevega osebnega dohodka po posebnih predpisih, in to največ do višine, določene v teh predpisih
—	nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne delovne nezmožnosti zavoljo bolezni, poškodbe, nege in poroda, nadomestila v času nezaposlenosti oziroma drugi socialni prejemki.
Osnovo izračunamo tako, da ugotovimo izplačani osebni dohodek na uro za obdobje, ko je delavec delal in prejemal osebni dohodek ter ga pomnožimo s predpisanim delovnim časom v organizaciji združenega dela v obdobju, za katerega je potrebno izplačati nadomestilo.
Delavcem, ki so odsotni z dela več kot 3 mesece, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizira vsake 3 mesece. Za valorizacijo se uporabi odstotek rasti poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v temeljni organizaciji združenega dela.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne more biti večje od akontacije osebnega dohodka za redno delo in ne manjše, kot je višina zajamčenega osebnega dohodka.
5.	Nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta
43.	člen
Delavka oz. delavec ima za čas porodniškega dopusta pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki znaša 100 % osebnega dohodka, ki bi ga prejel za svoje živo in minulo delo na delih in nalogah na katerih je razporejen.
Pri izračunu koeficienta osebnega prispevka pa se upošteva povprečni koeficient, ki ga je delavec dosegel v zadnjih 12 mesecih pred nastopom odsotnosti oz. sorazmerno času zaposlitve. V nadomestilo se ne štejejo dodatki.
6.	Nadomestilo osebnega dohodka zaradi dopusta
44.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v času odsotnosti z dela zaradi letnega dopusta, študijskega dopusta in izrednega dopusta do sedem dni, če le—te koristi v skladu s splošnim aktom.
Nadomestilo po prvem odstavku tega člena znaša 100 % povprečnega osebnega dohodka, doseženega v zadnjih treh rpese-cih pred nastopom dopusta.
7.	Ostala nadomestila
45.	člen
Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas, ko brez svoje krivde ne more delati in sicer v primeru:
—	elementarne nesreče,
—	prekinitve električnega toka, tehnološke pare in vode
—	ostalih primerih višje sile in primerih, ko delavec ne dela brez lastne krivde
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena pripada delavcu nadomestilo v višini 80 % osebnega dohodka od osnove za ugotavljanje osebnega dohodka, če ni bilo mogoče s prerazporeditvijo delovnega časa oz. razporeditvijo delavcev na druga dela oz. naloge nadomestiti izgubljeni delovni čas.
46.	člen
Če delavec ne dela, ker mu ni zagotovljeno predpisano varstvo pri delu in mu grozi neposredna življenjska nevarnost in ta čas ni razporejen na druga dela oz. naloge, mu pripada osebni dohodek, kot da bi delal.
47.	člen
Kadar je delavec odsoten z dela:
—	zaradi vojaških vaj ali predvojaškega pouka,
—	če opravlja službo civilne zaščite ali protipožarnega varstva,
—	zaradi opravljanja javnih funkcij in dolžnosti pri državnih in drugih organih ter organizacijah, ki opravljajo javno službo,
—	ker se mora brez svoje krivde odzvati pozivu vojaških ali drugih organov, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini akontacije osebnega dohodka, obračunane za mesec, v katerem je bil delavec odsoten z dela.
48.	člen
Kadar je delavec odsoten z dela kot delegat .......oz. kadar
opravlja v delovnem času funkcijo v družbenopolitičnih organizacijah, mu pripada osebni dohodek v višini povprečne mesečne akontacije.
Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka, kadar je odsoten z dela kot udeleženec mladinske delovne akcije in drugih solidarnostnih akcij v višini povprečnega osebnega dohodka, doseženega v zadnjih treh mesecih pred pričetkom akcije, preračunanega na dneve udeležbe pri teh akcijah.
49.	člen
Delavec, ki je odstranjen z dela, ima za čas odstranitve z dela pravico do nadomestila v višini polovice mesečne akontacije osebnega dohodka od osnove za ugotavljanje osebnega dohodka.
50.	člen
Delavcu pripada za čas odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom o izobraževanju.
51.	člen
Za dneve državnih in republiških praznikov pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka, ki znaša 100 % povprečja osebnega dohodka tekočega meseca po vseh osnovah in merilih^ skladu s tem pravilnikom.
52.	člen
Delavec, ki je v priporu ali v preiskovalnem zaporu, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki znaša eno tretjino, če preživlja družino, pa polovico osebnega dohodka, izračunanega na podlagi povprečnega mesečnega osebnega dohodka zadnjih treh mesecev pred nastopom pripora ali preiskovalnega zapora, po vseh osnovah in merilih, določenih s tem pravilnikom.
Če delavec v predhodnem obdobju ni prejel osebnega dohodka, ampak nadomestilo osebnega dohodka, se vzame povprečni osebni dohodek zadnjih treh mesecev pred obdobjem, ko je delavec uveljavil nadomestilo. Če to obdobje znaša manj kot tri mesece, se povprečje izračuna na podlagi akontacije osebnega dohodka v času dejanske zaposlitve.
53.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka od dneva, ko mu je bil odrejen pripor ali preiskovalni zapor, do dneva prenehanja pripora ali preiskovalnega zapora oz. do dneva pravnomočnosti sodbe.
54.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas pripora ali preiskovalnega zapora se izplačuje v breme organa, ki je odredil pripor ali preiskovalni zapor.
55.	člen
—	za nesreče pri delu in poklicne bolezni
—	za nesreče na poti na delo in iz dela po naslednji lestvici
pokojninska doba ob premestitivi
do 10 let
nad 10 do 15 let
nad 15 do 20 let
nad 20 let
odstotek nadomestila 85% 90 % 95% 100 %
— za bolezni in nesreče izven dela
po naslednji lestvici
pokojninska doba ob premestitivi
do 10 let
nad 10 do 15 let
nad 15 do 20 let
nad 20 let
odstotek nadomestila 70% 75 % 80% 85 %
- v primeru kombiniranega vzroka premestitve (torej nesreče pri delu in bolezni), se nadomestilo odmeri po odstotku vzroka premestitve.
59.	člen
Pri izračunavanju nadomestil iz prejšnjega člena tega pravilnika se upoštevajo vsi dohodki, ki se upoštevajo pri odmeri pokojninske osnove, razen:
—	osebnih prejemkov iz naslova materialnih stroškov,
—	dodatka za nočno delo,
—	dodatka za izmensko delo,
—	dodatka za deljeni delovni čas in težke pogoje dela.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na prekvalifikacije oz. dokvalifikacijo zaradi bolezni ali poškodbe, znaša:
-	65 % v primeru bolezni ali poškodbe izven dela,
—	100 % za nesreče pri delu in poklicne bolezni.
Nadomestilo osebnega dohodka po prejšnjem odstavku se določi od osnove, določene v 43. členu Zakona o pokojninskem zavarovanju in v statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Osebni dohodki iz prejšnjih let se valorizirajo na raven osebnih dohodkov iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti (spremenjena delovna zmožnost oz. neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti) v skladu z gibanji osebnih dohodkov v ...........,kjer je bil delavec ob nastanku invalidnos-
ti, spremenjene delovne zmožnosti ali neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti v delovnem razmerju.
56.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije delavcu, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti,znaša:
—	85 % v primeru prekvalifikacije oz. dokvalifikacije
—	najmanj 90 % v primeru prekvalifikacije oz. dokvalifikacije v drugi TOZD
Za odmero nadomestila po tem členu se smiselno uporabijo določbe prejšnjega člena.
57.	člen
Osnova za odmero nadomestila iz predhodnih dveh členov tega pravilnika se v začetku vsakega naslednjega koledarskega leta poveča za odstotek porasta povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v ..............,kjer je bil
delavec v delovnem razmerju ob nastanku invalidnosti, spremenjene delovne zmožnosti oz. neposredne nevarnosti, za nastanek invalidnosti.
Nadomestilo osebnega dohodka po določilih 1. odstavka tega člena ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec prejel za delo, ki ga je opravljal pred nastankom invalidnosti, spremenjene delovne zmožnosti oz. neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti.
58.	člen
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, znaša:
60.	člen
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se med letom izplačuje kot akontacija, dokončna odmera pa se opravi po zaključnem računu v letu,v katerem je bil delavec ob nastanku spremenjene delovne zmožnosti oz. neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti v delovnem razmerju.
61.	člen
Izračun nadomestil oz. akontacije za nadomestilo za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije in zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, se opravi na podlagi uveljavljene pravice do nadomestila, z izračunom nadomestila ustrezne strokovne službe na enak način, kot se ugotavlja in obračunava osebni dohodek.
Zoper izračun iz prejšnjega odstavka tega člena ima delavec pravico zahtevati varstvo pravic po postopku in na način, ki je določen za varstvo pravic v zvezi z ugotavljanjem in obračunavanjem osebnih dohodkov.
62.	člen
Sredstva za izplačilo nadomestil zaradi manjšega osebnega
dohodka na drugem delu zagotavlja................., kjer je bil
delavec ob nastanku spremenjene delovne zmožnosti oz. neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti v delovnem razmerju.
Določba 1. odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja in za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije in za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo.
63.	člen
Delavcu — delovnemu invalidu se odmeri nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije z ugotovitvijo (izračunom) ustrezne strokovne službe, v skladu z določbami zakona o pokojninsko—invalidskem zavarovanju in statuta skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja.
Če je višina odmerjenega nadomestila sporna, o njegovi višini odloči Skupnost pokojninsko—invalidskega zavarovanja v SRS. Sredstva za izplačila nadomestil iz 1. odstavka tega člena zagotavlja skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja v SRS.
64.	člen
Delavcem, ki zaradi starosti ali poslabšanja zdravstvenega stanja ne morejo opravljati svojega dela oz. nalog in so razporejeni na dela oz. naloge, ki ustrezajo njihovim preostalim delovnim zmožnostim, pripada razlika med osebnim dohodkom do višine OD, kot ga je prejemal pri prejšnjem delu.
Do zaščite v smislu prejšnjega odstavka so upravičeni delavci, starejši od 50 let, in delavke, starejše od 45 let.
65.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka iz zgoraj navedenih členov v nobenem primeru ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec dobil, če bi delal, oz. ne nižji od zajamčenega osebnega dohodka.
III ZMANJŠANJE OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEM, ODGOVORNIM ZA NASTALO NELIKVIDNOST, IZGUBO ALI MOTNJE V POSLOVANJU
66.	člen
Osebni dohodek delavca na podlagi živega dela se lahko zmanjša, če se ugotovi, da je odgovoren za nastalo izgubo, nelikvidnost ali motnje v poslovanju.
Odgovornost je individualna in velja za člane organov upravljanja, poslovodne delavce, delavce s posebnimi pooblastili in druge delavce in je podana le tedaj, če se ugotovi namen ali huda malomarnost.
67.	člen
Samoupravna delavska kontrola je pristojni organ, ki ugotavlja odgovornost posameznih delavcev na podlagi strokovnih podlag. Če gre za ekonomske težave TOZD,pripravijo strokovno podlago PO in strokovne službe DO ali SOZD, v primeru ekonomskih težav DO jih pripravijo PO in strokovne službe SOZD, pri ekonomskih težavah SOZD pa zunanje inštitucije, ki pa lahko sodelujejo tudi pri pripravi podlag za DO ali TOZD.
68.	člen
Če je delavec odgovoren za ekonomske težave, se mu OD zmanjša glede na koeficient zahtevnosti tako, da se pri tem upoštevajo sledeča merila:
A.	STOPNJA ODGOVORNOSTI
1.	do ekonomskih težav je prišlo zaradi namena odgovornega delavca
2.	do ekonomskih težav je prišlo zaradi malomarnosti odgovornega delavca
B.	VRSTA ODGOVORNOSTI
1.	individualna
2.	kolektivna
C.	STOPNJA MOTNJE
1.	nelikvidnost TOZD
2.	predsanacija TOZD
3.	sanacija TOZD
69.	člen
A. Kadar je prišlo do ekonomskih težav zaradi namena odgovornega delavca, se mu OD zmanjša pri koeficientu zahtevnosti, ki je enak grupi dela:
1. individualni odgovornosti:
a)	Nelikvidnost TOZD GD od 36 — 40 za 6 %
GD od 30 - 35 za 4 %
GD nižja od 30 za 2 %
b)	Predsanacija TOZD GD od 36 — 40 za 12 %
GD od 30 - 35 za 8 %
GD nižja od 30 za 4 %
c)	Sanacija TOZD GD od 36-40 za 15 %
GD od 30 - 35 za 10 %
GD nižja od 30 za 5 %
2. Kolektivna odgovornost:
a)	Nelikvidnost TOZD GD od 36 - 40 za 5 %
GD od 30 — 35 za 3 %
GD nižja od 30 za 1 %
b)	Predsanacija TOZD GD od 36 -40 za 10%
GD od 30 - 35 za 7 %
GD nižja od 30 za 3 %
c)	Sanacija TOZD
GD od 36 -40 za 13%
GD od 30 -35 za 8%
GD nižja od 30 za 5 %
B. Kadar je prišlo do ekonomskih težav TOZD zaradi malomarnosti:
1.	Individualna odgovornost
a)	Nelikvidnost
GD od 36 - 40 za 6 %
GD od 30 - 35 za 4 %
GD nižja od 30 za 2 %
b)	Predsanacija
G D od 36 — 40 za 8 %
GD od 30 - 35 za 6 %
GD nižja od 30 za 4 %
c)	Sanacija
GD od 36 — 40 za 10 %
GD od 30 - 35 za 7 %
GD nižja od 30 za 5 %
2.	Kolektivna odgovornost
a)	Nelikvidnost
GD od 36 — 40 za 4 %
GD od 30 - 35 za 2 %
GD nižja od 30 za 1 %
b)	Predsanacija
GD od 36 - 40 za 7 %
GD od 30 - 35 za 5 %
GD nižja od 30 za 2 %
c)	Sanacija
GD od 36 - 40 za 9 %
GD od 30 — 35 za 6 %
GD nižja od 30 za 4 %
70.	člen
Osebni dohodek se delavcu zmanjša s prvim izplačilom osebnega dohodka po končanem postopku in traja 12 mesecev, če je prišlo do ekonomskih težav zaradi namena oz. 6 mesecev, če je prišlo do ekonomskih težav zaradi malomarnosti. Znesek, za katerega so zmanjšani osebni dohodki delavcev, se odvajajo v rezervni sklad.
IV.	DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IZ NASLOVA UPRAVLJANJA IN GOSPODARJENJA Z DRUŽBENIMI SREDSTVI
71 člen
Prispevek delavcev iz naslova upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi bomo udeleženke ugotavljale na podlagi rezultatov poslovanja z naslednjimi osnovami in merili:
—	osebni dohodek delavca za efektivne ure delavca v zadnjem obračunskem obdobju (kvartalu)
—	faktor delovne dobe v Gorenju
—	delež osebnega dohodka na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi
V osebni dohodek za efektivne ure štejejo vsi dodatki, ki so vezani na efektivne ure.
Faktor delovne dobe v Gorenju znaša 1,00 + 1,01 za vsako dopolnjeno leto delovne dobe v Gorenju.
Delež osebnega dohodka na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi se izračuna iz razmerja med razpoložljivo maso osebnih dohodkov v kvartalu in izplačano maso za osebne dohodke v tem kvartalu, ter na osnovi povprečnega faktorja delovne dobe v Gorenju.
V.	OSEBNI DOHODEK DELAVCEV - PRIPRAVNIKOV
72.	člen
Delavcu pripravniku gre akontacija osebnega dohodka največ 70 % vrednosti zahtevnosti del in nalog, za katere se pripravnik usposablja in ne more biti nižji od zajamčenega osebnega dohodka;
VI.	ZAJAMČENI OD
73.	člen
Vsakemu delavcu .........je na podlagi dela zajamčen osebni
dohodek v višini, ki mu zagotavlja materialno varnost. Zajamčeni osebni dohodek za delavca, ki izpolnjuje svoje delovne obveznosti, znaša 60 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na delavca, vendar najmanj v višini zneska, določenega v SR Sloveniji za določeno obdobje, ki je določeno v skladu z zakonom.
VII.	DELITEV SREDSTEV NEPOSREDNE SKUPNE PORABE
74.	člen
Kot sredstva neposredne skupne porabe so mišljena sredstva, ki jih delavci neposredno uporabljajo za zadovoljevanje potreb življenjskega standarda.
Sredstva neposredne skupne porabe,namenjena za:
—	regres za letni dopust,
—	solidarnostne pomoči,
—	priznanja ob delovnih jubilejih,
—	nagrade ob upokojitvi,
—	izobraževanje delavcev,
—	rekreacijo in kulturno življenje delavcev
—	preventivno zdravstveno varstvo delavcev,
—	drugi nameni.
Sredstvi neposredne skupne porabe delavcev iz prvega odstavka tega člena niso mišljena sredstva za skupno porabo za stanovanjsko gradnjo in izdatki za investicijska vlaganja v objekte in opremo družbenega standarda.
Pri razporejanju sredstev za neposredno skupno porabo delavcev se bomo zavzemali za to, da bomo v primerih, ko doseženi rezultati dela ne bodo omogočali doseganja planiranega obsega sredstev za namene skupne porabe, ta zmanjšana sredstva namenili predvsem za solidarnostne pomoči, regresiranje letnega oddiha delavcev in nagrade ob upokojitvi.
1. Regres za letni dopust
75.	člen
Sredstva regresa za letni dopust delavcev določimo v višini največ 60 % povprečnega neto mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu republik v predhodnem letu. Višino sredstev za regres za letni dopust določimo z letnim planom v skladu s predhodnim odstavkom.
76.	člen
Regres za letni dopust se določi glede na osebni dohodek delavca, izražen skozi zahtevnost dela (grupa dela) in sicer:
—	Zahtevnost del	in	nalog	do	GD	13	200 točk
—	Zahtevnost del	in	nalog	do	GD	20	160 točk
—	Zahtevnost del	in	nalog	od	GD	21	dalje	120 točk
Delavcu pripada še dodatno število točk:
—	za ekonomsko nesamostojnega otroka, ki je zavarovan po delavcu.......do 7 let starosti	40 točk
—	za ekonomsko nesamostojnega otroka, ki je zavarovan po delavcu.........nad 7 let starosti	50 točk
—	za ekonomsko nesamostojnega otroka do 7 let starosti,
če je roditelj samohranilec	50 točk
—	za ekonomsko nesamostojnega otroka nad 7 let
starosti, če je delavec samohranilec	60 točk
Delavec je upravičen do regresa za letni dopust potem, ko pridobi pravico izrabe letnega dopusta v.........
77.	člen
Delavec, ki v tekočem letu pridobi pravico do letnega dopusta, je upravičen do dela regresa za letni dopust sorazmerno dnevom izrabe letnega dopusta.
78.	člen
Znesek regresa se določi tako, da se seštevek točk delavca množi z vrednostjo točke. Vrednost točke dobimo, če maso sredstev regresa za letni dopust delimo z vsoto točk vseh delavcev ......., ki so upravičeni na regres za letni dopust.
Vrednost točk določi delavski svet.........
79.	člen
Regres za letni dopust se obračuna in izplača delavcu pred
nastopom letnega dopusta in sicer najkasneje do konca meseca junija v vsakem letu.
2.	Solidarnostna pomoč
80.	člen
Z uresničevanjem vzajemnosti in solidarnosti bomo delavci............ iz sredstev neposredne skupne porebe pokriva-
li nekatere socialne in druge potrebe delavcem ter jim tako zagotovili solidarnostno pomoč.
81.	člen
Med solidarnostne pomoči uvrščamo predvsem pomoč družini ob smrti delavca, pomoč delavcu ob smrti v družini, v primeru daljše bolezni, invalidnosti, elementarne nezgode in drugih podobnih primerih.
Delavci........... sprejmejo pravilnik, s katerim v .......
natančno opredelimo solidarnostne pomoči in kriterije za dodeljevanje solidarnostne pomoči iz sredstev neposredne skupne porabe.
3.	Priznanja ob delovnih jubilejih
82.	člen
Jubilejna priznanja in nagrade so znaki priznanja, ki se podeljujejo delavcem za 10, 20 ali 30 let neprekinjenega dela v Gorenju in pomenijo priznanje za njihovo dolgoletno pripadnost Gorenju.
83.	člen
Jubilejna priznanja in nagrade podeljuje delavski svet.....
Jubilejna priznanja in nagrade se podeljujejo dvakrat letno delavcem, ki so izpolnili 10, 20 ali 30 let neprekinjenega dela v Gorenju do 31. 12. preteklega leta oz. do 30.6. v tekočem letu. Čas podelitve določi DS.
84.	člen
Jubilejno priznanje je plaketa:
—	za 10 let neprekinjenega dela v Gorenju
—	za 20 let neprekinjenega dela v Gorenju
—	za 30 let neprekinjenega dela v Gorenju
Plaketa je okrogle oblike z odtisom številke 10, 20 ali 30, besede Gorenje in stiliziranega cveta.
85.	člen
Na zahtevo delavca, ki izgubi plaketo, se mu na podlagi uradnih podatkov o podelitvi plakete izda nova plaketa proti ustreznemu plačilu, ki ne more biti manjše od revalorizirane vrednosti plakete.
Plaketa se nosi oz. uporablja ob svečanih sejah, proslavah in drugih svečanostih v...........
86.	člen
Jubilantu se ob podelitvi plakete in nagrade izroči pismeno priznanje.
Pismeno priznanje vsebuje: ime in priimek delavca, rojstne podatke, podatke o bivališču, za koliko let neprekinjenega dela se mu podeljuje priznanje, datum in zaporedno številko priznanja, ime in priimek ter podpis predsednika delavskega sveta in štampiljko.
87.	člen
Jubilejna nagrada je nagrada iz sredstev neposredne skupne porabe in se podeljuje skupaj s plaketo in pismenim priznanjem v naslednji višini:
—	za dopolnjenih	10	let	neprekinjenega dela	v višini	50 %
—	za dopolnjenih	20	let	neprekinjenega dela	v višini	75 %
—	za dopolnjenih	30	let	neprekinjenega dela	v višini	100 %.
povprečnega mesečnega osebnega dohodka izplačanega po predhodnem periodičnem obračunu pred izplačilom.
—	ob upokojitvi po 10 letih priznane delovne dobe v višini enega povprečnega mesečnega OD v republiki v skladu z bran-žnim sporazumom
—	ob upokojitvi po 20 letih priznane delovne dobe v višini dveh povprečnih mesečnih OD v republiki v skladu z bran-žnim sporazumom
—	ob upokojitvi po 30 letih in več letih priznane delovne dobe v višini treh povprečnih mesečnih OD v republiki v skladu z branžnim sporazumom.
Odpravnina se delavcu izplača v gotovini.
Družini delavca, ki je pred upokojitvijo umrl, pripada pod pogojem, da je izpolnil pogoje, določene v predhodnem členu, denarni znesek, določen za odpravnino.
89.	člen
Sredstva neposredne skupne porabe iz 2. odstavka 4. — 8, alineje 65. člena se urejajo s posebnim pravilnikom.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
90.	člen
Ta pravilnik je sprejet, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina delavcev v........
91.	člen
Z dnem sprejetja tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z dne...........
92.	člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem objave.
Titovo Velenje, dne.......	Predsednik DS
MNENJA, PRIPOMBE:
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7400 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974.