Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV, Lendava, 31. oktobra_,1937. Štev. 44, Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi: se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niče. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Pravi fundament dobre vlade lüdstva. Velka francuska revolucija leta 1789. i kesneje znamenito revolucijonarno leto 1848. sta popunoma preinačili tedašnjo Europo. Nova doba, štera je zdaj nastopila, je ne prinesla človeški samo dosta novih iznajdb, ki so njemi nudile lejko živlenje, liki je dala posamičnomi človeki i narodom mogočnost, dá si po lastivnoj pámeti i voli naravnajo svoje živlenje v družbi i državi. V človeškoj duši skrito želenje po slobodi je bilo z nastopom nove dobe izpunjeno. Čas, gda so se narodje z veseljom zavüpali vladarom i njim prepüščali skrb za svoje dobro, se je približao svojemi konci, narodje so dozorevali, moderni napredek njim je zmerom bole omogočavao i olajšavao skrb za živlenjske potreboče. Narodje so začnoli vladati sami. V evropskih državaj se je dovršo te razvoj z 19. stoletjom i v začetki 20. stoletja, gda so narodje prevzeli vlado iz rok dotedašnjih vladarov i proglasili v državaj demokracijo, to je vlado lüdstva. Prehod je ešče dopunila svetovna bojna. Ali krik po vladi lüdstva je ne ostao samo v političnom živlenji, liki je bio vsigdar glasnejši tudi v gospodarstvi, v kulturnom i socialnom živlenji. Rodile so se žele, štere so zahtevale izenačenje pravic i dužnosti v vseh življenskih pitanjaj. Komaj najnovejša doba je dokazala, da je predpogoj vsakše vlade lüdstva znotrašnja dozorelost vsega naroda. Demokracija — vlada lüdstva — žele od naroda, da čuti ne samo svoje pravice, liki tudi svoje dužnosti. Demokracija zahteva od vsakšega člana naroda puno odgovornost za dobro vseh. Že negda i ešče dnes najprlé i najsilnejše zahtevajo vlado lüdstva tisti, šteri pričakujejo od nove družabne ali državne vreditve zadostitev svojih lastivnih želenj po moči i haski. Prava Samovlada naroda se more posvetiti edino iz iskrene vdanosti do svete pravice, iz požrtvovalnosti i lubezni do soseda. Demokracija je blagoslov samo te, če je lüdstvo prešinjeno s čütom podgovornosti za splošno srečo. Takša požrtvovalnost i vdanost svetoj stvari je ne dana ednako vsoj vnožici, a jo mora zagrabiti, če ma na najvišiših mestaj voditele napunjene s poštenostjov. S takšimi voditeli zrasté ludstvo v edno telo i istinsko vrši sodelüvanje i soodločüvanje ž njimi velko delo za narodov dobrobit i narodovo lepšo bodočnost. Takša demokracija pomeni narodom pravo srečo i je najbolša šola plemenitih i močnih značajnih lüdi. Zloraba demokratičnih pravic pa je narodna smrt. Prve krivice notrašnjih neredov v državi, neurejenosti v gospodarstvi i plitvosti düševnoga živlenja trbe iskati v lüdeh, šteri se neščejo včleniti v narodovo telo, liki iščejo pod larfov nekše lažnive demokracije samo zadoščenje lastivnomi samolübje lastivnoj sebičnosti. Tem lüdem je ne zato, da bi vršili svoje delovanje kak člani naroda, likizlorab-lajo njegovo zavüpanje v to, da se zamorejo izživeti v svojoj osebi i zasledüvati svoje cile. Če zadobijo med lüdstvom takši lüdje premoč, mora preminoti vsakši čüt sküpnosti, narodni hasek pomali nadomestijo z zasebnim. Narod razpadne v dele i drobce i se zamore izživlati samo ešče v živlenji ništernih. Samo velke zvünešnje prilike ga zamorejo zdrüžiti od časa do časa, njegovo pristno puno živlenje pa mora hirati i vmirati. Takši narod je ne več sküpnost, njegovi glasi se samo ešče štejo, večina glasov šče zmagati s svojov četüdi pogrešenov mislijov, nad onimi, šteri ostanejo v slüžbi istinske narodne sreče. To so sadovi zlorablanja demokratičnih pravic, da se širi razpad i razkroj, v gospodarstvi zavladajo mogočneži i najbogatejši, v državi si delijo oblast samo ešče nepozvani politiki, v düševnom živlenj šče zmagovati zaostanjenost i plitvost. Narodno blaginjo nadomesti zasebni hasek ništernih i njoj pravdna korupcija — nepoštenost. Prava demokracio obstoj edino v tom, če se vsakši zavedo svojega članstva v narodnom teli i v slüžbi vsega naroda vrši svoje pravice i dužnosti. Vnogoličnost narodnoga tela je stvorjena po naturnih zakonaj i tej ne bode spremenila nikša človeška modrost. Narod je ne samo število lüdi z ednakimi pravicami i dužnostmi, je ne samo vnožina ednakopravnih članov, liki je živo telo, v šterom ma vsakši posameznik svoje mesto i svojo dužnost i pravico. Iz naroda je vsakši rojeni, v njem se hrani i izobrazüje, njemi ma darüvati svoje živlenje. Drügi živlenjski zakon je najmre to, da vsakše živo telo — tak tüdi narod — končno izvrže vse, ka bi štelo biti samo zavira njegovomi razvoji. Trüdimo se, da najdemo pot iz zdajšnje zméšlavice misli i programov, pot v novo istinsko demokratične narodno živlenje! Svétek naših pokojnih. Krščenike nas Vseširom v živlenji sprevája naša vera i naša Cerkev. Pri rojstvi nas sprejme s krstom, v živlenji nam davle svoja svestva i nas drüži pri božoj slüžbi, po smrti nas s svojim blagoslovom pokople v blagoslovleno zemlő. S svojimi svétki nam davle Cerkev priliko, da se Zdrüžimo z Bogom, ga častimo i dičimo; drügi svetki svécom na čast pa naše prošnjé obračajo k svecom, da bi nam pri Bogi pomagali. Svetek vseh svécov pa je v čast vsem, ki so dosegnoli vekivečno blaženstvo. 1 s tem svetkom je,, zdrüženi tüdi den vernih düš, gda se spomnimo svojih dragih pokojnih. Že den vseh svécov nas spomina na naše pokojne. Grobi so pred tem dnevom Očiščeni, venci visijo na križaj i rože cvetéjo na grobáj. Na den vseh svecov obiskávlemo svoje grobe, procesija ide na cintor, večer pa idemo na cintor, ki je ves v gorečih svečaj. Cintor je blagoslóvleni kraj. Zato se na njem dostája lepo oponášanje. Naš človek vsigdar z glave vzeme pokrivalo, gda stopi med grobe. Nadale se tüdi dostája, da je cintor čisti, v lepom redi obdržani kraj; da okoli vélkoga križa na priliko ne rasté divje grmővje i da podreto kaménje i plot ne leži tam brez reda. Dužnost vesnic je, da skrbijo za lepoto svojih cintorov, ar de njim to samo v čast. Cintor ali pokopališče je zadnji dom naših pokojnih i bo tüdi — naš zadnji dom. Kak lüdstvo svoje pokojne časti, tak kaže svojo izobraženost, svojo plemenitost. Na te dneve, ki so posvečeni našim pokojnim, se spominamo vseh, ki so nam bili dragi, pa jih je Bog pózvao k sebi. Ob prvim se jih spominamo s svojov zahvalnostjov za vse, ka so nam v živlenji dobra včinoli. Mogoče vse premalo mislimo na to, ka smo od drügih dobili... Ob drügim vrelo prosimo Gospoda živlenja i smrti, naj tüdi naše pokojne pozové med svoje izebráne sveče, da bodo njega vso vekivečnost vživali. Ob tretjim pa se v zatoplenosti v skrivno vekivečnost zamislimo tüdi v svoje slovo od sveta, ar ne vemo skritoga dneva, gda nas Bog pozové k sebi. Prosimo ga, naj nam pošle srečno smrt i naj nam dá miloščo, da pridemo k njemi. — Pomislimo v teh dnevaj Kristuša krála i vseh svécov i vernih düš: ka je živlenje brez večnosti ? ... Ne je vredno živeti brez Bogá — zato se poklonimo njemi s prošnjov, naj se nam dá prav spoznati i naj nas kem bole pritegne k sebi. Vse svece pa prosimo, naj nam bodo priprošniki v toj želi. Kak so dobili delavci v Nemčiji dovolenje, da smejo več Markov domo pošilati? Izseljeniški odsek na socialnom ministerstvi ma jako dobroga šefa voditela v osebi g. Aranickija. Te gospod jako rad pomaga našim delavcom, je dober prijateo g. narodnoga poslanca dr. Klara i toga rad poslühne, ki se z celim srcom potegüjejo za naše delavce. Ve so Novine že več reči objavile, ka so sprosili g. dr. Klar od g. Aranickija. Gda so naši v Nemčiji zdignoli pritožbo, ka ne morejo več kak 10 Markov poslati mesečno domo, so g. dr. Klar taki stopili v stik z g. Aranickijom i toga prosili, naj ide na roko našim delavcom, naj borze dela prošnjo podpira. I na njihovo prošnjo je g. Aranicki napravo tisti stopaj, šteri jedini je mogo rešiti to pitanje. Penez iz Nemčije se je mogo pošilati samo potom tak zvanoga Kliringa prek Narodne banke v Beogradi. Če se Narodna banka ne zavzeme naših delavcov, nikdar ne bi dosegnola niedna prošnja toga, da bi se moglo malo več penez pošilati domo iz Nemčije kak dozdaj. A Narodno banko je pa najbole napadao z svojimi prošnjami g. Aranicki. Te je z temi dosegno, da je podravnatel Narodne banke g. Belin stopo v stik z nemškimi krogi i tak dosegno to olejšave pri pošilanji penez, kak smo v zadnjoj številki objavili Našoj ženskoj mladini! V nekšem francuskom listi je bio pred par tjedni objavleni dukši članek od dveh deklin slovenskoga pokolenja i imena, šterivi sta pred leti odišli v tüjino za krühom, po letaj poštene slüžbe pa zajšle na krivo pot i jih je končno Sodnija sodila zavolo tolvajije i vlačügarstva. Dekline naše krajine! Odišle ste od doma z maternim polübom i očinskim blagoslovom pune vere i vüpanja. Odkritosrčne i prekipevajoče lübezni v svojoj deviškoj düši ste prišle v mesto, pune laži, prevare i skažlivosti. Vervale ste vse vsakšemi, zato ar ste mislite, da so vsi tak čisti, kak vaše düše. Kakše razočaranje! Zapelivci, krvocecalci vaših mladih živlenj so vas zapelali i pogübili. I zdaj ? — Gde naj iščete pomoči ? — Zapelivci so vas zavrgli kak iztišnjeno citrono, domo ne vüpate, ka naj delate? Obvüp vas žene v mrzle šumeče valove ali nepoštenomi živlenji v naroče. Tüjina, kelko Slovenske mladine si nam pogübila? I ešče zmerom iščeš i trgaš nove žrtve. Pogüblaš našo žensko mladino! Naša Slovenska mati, ali si zato rodila hčerko? Si zato trpela? Deklica, zakaj odhajaš od nas v gobec smrti? Te ne genejo skuze matere, očé, bratov i sester ? . . . Ostani i ne hodi ! Ešče je na našoj slovenskoj zemli tüdi za tebe prostora i krüha. Reč od dostojnosti. Sobočki listič se znová zagánja v nas. Povedati trbé, da smo mi „Murske krajineˮ nikaj ne pitali, pa nas je li napadnola na naš prvi članek v zvezi z nelepimi razmerami v Soboti. Kak mačka zacvili, gda njoj na rep stopiš — tak je zajauvkalá M. krajína, gda smo povedali svoje nezadovolstvo zavolo sobočkoga blata. Vse to kaže Sumlivo, da se je M. krajína (ali pa tisti što je v toj fašenskoj gambeli skriti ?) čüti krivoga i prizadetoga. Gda smo na napad odgovorili, nam ščé zdaj M. krajína deliti lekcije v „dostojnostiˮ. No — obrnite to na sebé. Če što laže, je to po našem glédanji ne „dostojnoˮ liki sramotno. I tak trbe vsako stvar z njenim pravim imenom imenüvati. Če što kaj neistinskoga komi podtiče, je i ostane to sramotno — pa naj se to nekomi pri M. krajini vidi ali ne. I na konci: Vseširom je javna kritika (sodba) od javnih del dovoljena, Celó hasnovita. Zato se tüdi mi ne prestrašimo zavijanja M. krajine i tistih, ki iz nje v slepo strelajo. Privőščimo njim, da njim bo n. pr. »dostojnov da bo Sobota mela lesenjače (barake) mesto poštene šole; „dostojnoˮ njim je i bo vse, ka je nam navadnim lüdem nikak ne dostno. Pride čas, da se tüdi té vrč potere i da vsi zastopniki „dostojnostiˮ pridejo med staro železje, gde bo erjávo njihov dostojni spomini Ka dela komunistična Rusija v zvünešnjoj politiki V zadnjem časi je opaziti, da se bolševiška Rusija vmešava v svaje ali so tej europskoga ali pa mednarodnoga značaja i to na takši način, šteri bi na sveti lehko napravo velke i dalekosežne zapetlaje. V toj zvezi naj omenimo dva takšiva dogodka zadnji čas. Anglija i Francija sta pozvale kre Ženevskoga jezera konferenco sredo-zemskih držav z namenom, da odstranita „morsko razbojništvoˮ, t. j. vničüvanje ladij po neznanih napadalcaj. Na konferenco je bila tüdi pozvana Rusija, Italija i Nemčija. Ešče pred sestankom pa je Rusija ostro obdu žila Italijo morskoga razbojništva, posledica toga je bila, da sta Italija i sküpno Nemčija odpovedali sodelovanje na konferenci. Tak so brez Italije i Nemčije sklenoli, da bodejo francuske i angleške ladje vršile kontrolo na Sredozemskom morji, Rusija pa je izjavila, da bode svoje interese ščitila sama s svojimi pripomočki. Velika ruska držáva meji tüdi na Kitajsko i na Velki ocean. V svajo med Kitajskov i Japonskov se vmešüje tüdi Rusija, štere ladje so zaplenile že vekše število japonskih ribiških ladij. Ešče bole se pa Japonci bojijo bolševiške ruske pomoči na sühom i sovjetske letal na glavno mesto Japonske Tokio. Dozdaj so v Moskvi odklonili že drügo japonsko proteste) noto, zavolo toga so Japonci jako razburjeni. Iz toga se vidi, da je svetovno ozračje prenasičeno z eksplozivnov snovjov i da bi zamogla edna sama velesila zanetili požar, kakšega zgodovina ešče ne pozna! Junaška deklina rešila Najsvetejše v Španiji. Kda so bele Španske čete zasedle kraj Riano de Ibio, so rdeče čete bile šče skrite pred krajom na poli ino so strelaj v kraj. Ali komaj so se prikazao prve čete belih, že njim je prišlo proti nekaj žensk. Med njimi je bila edna, ki je bila jako mlada i bleda. Kda se je ta približala španskim vojakom, je potegnola iz prs najprvle rdeče-žuto špansko zastavo. Povelniki küšnola roko, nato ga prosila, naj taki pozove vojaškoga dühovnika. Povelnik pa njoj je odgovoro, da to zdaj ne mogoče: „Vütro pa že bo darüvana vojaška sveta meša!ˮ Deklina pa ne henjala, nego je šče naprej prosila, rekoč: „Morem dobiti dühovnika, šteromi morem izročiti Najsvetejši sakrament !ˮ Sirotica je med rdečov strahovladov skrila najsvetejše, zavolo šteroga je bila zmerom v smrtnoj nevarnosti od komunistov i zdaj je Najsvetejše dala nazaj duhovniki. Junaškoj deklini so rdeči vmorili tüdi očo. 2 NOVINE 31. oktobra 1937. Domača i svetovna politika. Poslanci narodne sküpščine i senatori so si izvolili novo predsedstvo. Novi predsednik sküpščine je narodni poslanec Čirič, šteri je tüdi dozdáj bio predsednik. Pri volitvaj je dobila velko večino vladna stranka J. R. Z. Tak tüdi v senati. Velki kongres mladine JRŽ. Preminočo nedelo 24. okt. je bio velki kongres mladine JRZ v Beogradi. Na kongres je prišlo velko število lüdi iz cele države. Na kongresi je gučao ministerski predsednik i zvünešnji minister dr. Milan Stojadinovič i več drügih ministrov. Tüdi Slovenija je bila v velkom števili zastopana. 100 dinarski bankovci ostanejo v prometi. Narodna banka je zvedila z več strani, da nešterni odklanjajo bankovce po 100 Din. z napisom „Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov i Slovencovˮ i z datumom 30. novembra 1920, ar je te bankovec prej zastaro. Narodna banka obvešča občinstvo, da toga bankovca ne bode vzela iz prometa i da majo tej stotaki, prav tak tüdi „ z napisom „Narodna banka kraljevine Jugoslavijeˮ i z datumom 1. decembra 1929. šče zmerom popuno zakonito vrednost. Zednim obvešča Narodna banka javnost, da je v prometi zvün imenüvanih bankovcov po 100 Din. tüdi šče predbojnski bankovec Privilegirane narodne banke kraljevine Srbije po 100 Din z datumom od 5. januara 1905. i da je samo te stotak sklenjeni vzeti iz prometa. Zadnji rok za njegovo zamenjavo pri Narodnoj banki je 22. julij 1938. Bolgarske ženske so si pridobile volilno pravico. Novi bolgarski volilni zakon priznava ženskam volilno pravico. Ravnotak tüdi vsem moškom, šteri so dopunili 20 let. Strahote v Španiji. Nizozemska kniga nam prikažüje prave številke krvave bojne v Špániji. Od julija 1936. do maja 1937. je bilo v samom Madridi vmorjenih 63.200 oseb, število vsej vmorjenih v celoj državi cenijo na 600.000 oseb. Od tej je dühovnikov 16.750, v devetih püšpekijaj so porüšene vse cerkve, indri večinoma požgane. Krvoločnost komunistov kážejo sledeči slučaj: V Kartageni so 170 Francovih oficirov zvezali i vrgli v morje, v Posadasi so prisili redovnice, da so raztrgane i nage šle pred mladimi komunisti1. Ešče so drüga hüdodelstva, štera se ne dajo opisati. — Dokaz so za to, kak na mesti je bio klic španskih nadpüšpekov i püšpekov, šteri so v julijskom pismi celi katoličanski svet opomnili ná strahote Španske bojne i na protiversko delüvanje španskih komunistov. Zastopniki 9 velesil se bodejo razgovarjali, kak naj kaznüjejo Japonsko, ar je kršila takzvani wachingtonski sporazum, gda je vdrla v Kitajsko. Sestanek bode najhitrej v Londoni. Zastopane bodo države — podporno sporazuma, štere so: Anglija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija, Portugalska, Bolivija, Meksika, Amerika i Rusija. Na konferenci pričaküjejo odločen nastop Amerike. Italija najhitrej ne bode prišla na konferenco, čeravno je tüdi pozvana. Francija. Francuska vláda se težko bori za ozdravlenje gospodarskih prilik i proba razvelaviti ništerne socialno-politične odredbe. Napovedala je tüdi boj špekulaciji, štera šče frank ešče bole razvrednotiti. Pol miljona lüdi pred Šang-hajom. Pol milijona vojakov se bori pred Šanghajom na živlenje i smrt. Borba, štera se je začela, je jako sr-dita, posebnp od strani Kitajcov. Japonci ščejo pretrgati kitajsko fronto i tak zmagati nad Kitajci. Odločne reči v Ameriki. Ameriški prezident Roosevelt je meo velki govor, šteroga glas je šo po celom sveti. Gučao je od španske i japonsko- kitajske bojne. Povedao je, da svet ide na nevarno pot. Kršijo se mednarodne pogodbe i obveznosti, zato več nega nikšega mednarodnoga reda i nikšega zavüpanja med narodi. Bojne se začenjajo brezi napovedi, v njih se vmarja civilno lüdstvo, žene i deca. Na morji brezi vsakšega vzroka napadajo podmornice drüge ladje. Zato se položaj v sveti tak postajao, da so države, štere ščejo živeti s svojimi sosidi v miri i prijatelstvi, v skrbi. Zato je potrebno, da se mirolübne države zdrüžijo i nastopijo proti kršitvam pogodb. Velki sprejem francuskih oficirov. Pred par dnevi je na najlepši način sprejela Ljubljana francuske oficire, šteri so na potüvanji v našoj državi. Iz Ljubljane so odpotüvali v Zagreb i nato v Beograd. Židovski škandal v Belgiji. Belgijski listi poročajo, da je ministerski predsednik Van Zeeland odstopo z vsemi člani svoje vlade. Vzrok odstopa njegove vlade je, ar so ga po nedužnom obdužili za milijonske tatvine, štere je napravo židovi ban-kar Julij Barmat, za štero je prej min. predsednik že prvle znao. V Belgiji vsi brez izjeme izražajo žalost, da je mogeo odstopiti takši odličen državnik, ki s celov stvarjov Barmatovoga škandala ne meo niti piknjice opravka i šteri škandal ga tüdi ne prizade-ne. Židovska parovnost je jako gibčna. Bolševizem v Španiji propada. V okolici Asturije so komunisti popunoma pregnani. Od začetka ofenzive proti Asturiji so bele čete vlovile 134.000 vjetnikov. 23.000 komunistom se je posrečilo s 17 menšimi ISdjami preplavati na Francosko, kde jim je Policija vzela 8000 püšk, 50 mašinska pükš i vnogo streliva. Vzela njim je tüdi 75 milijonov frankov v španskih i v drügih vrednosta). Preminočo soboto se je vdalo 15 000 rde-čih z 12 letali i z vnogim skladiščom bomb. Prvle ali sledi se vsi komunist! v Španiji Vdajo belim v roke, ar beli so v velkoj premoči. SOBOTA. Martinišče. Hüdobija vsikdar bole narašča. 1 mladina je vsigdar v vekšoj nevarnosti. Posebno nasprotniki sv. vere iščejo, kak bi dobili mladino za sebe. Zato je tüdi vsigdar bole potrebno, da se naša mladina vzgoji v katoličanskom dühi. Martinišče je prenapunjeno, drügih katoličanskih zavodov pa tű v Soboti nega. Zato so se odločili, da po načrtih spopunijo zavod i prizidajo novo kapelico sv. Martina i tak bo Polovica prizemla prostoga za vzgojo mladine. Martinišče stoji že 13 let. Pet let je bilo v Cvetnoj vulici i v staroj šoli pri farnoj cerkvi. Zdaj je pa že deveto leto v novom Martinišči. Kelko smo mogli, smo tüdi zbrali podatke naših bivših gojencov iz prvih šestih let i izkazüje, da je izšlo iz toga zavoda: H dühovnikov i 8 bogoslovcov za Lavantinske püšpekijo, 7 klerikov za salezijansko drüžbo, 1 salvatorijanec, 1 kapucin, 1 frančiškan (zadnji trije kleriki). Vseh gojencov v teh 6 letaj je bilo 132. Od teh je vmrlo 8. Največ jih je na univerzi — vsevučilišči. Nekaj jih je püstilo včenje i so se vrnoli na svoj dom. Nekaj smo pa ešče ne mogli ugotovili, kde so. Tüdi lehko mirno trdimo, da so vsi — zvün ednih 4 ne — zavedni katoličanci. Teda je Martinišče svojo dužnost dobro spunjava^, zato pa prosimo vse, ki količkaj premorete, priskočite na pomoč našemi Siromaškomi zavodi, da se bo lehko razširilo to gnezdece i bomo lehko dali šče vekšemi števili naših dečkov mogočnost, da se dobro vzgojio. Srce Jezušovo naj blagoslovi vse darovnike i njihove drüžine za vsakši, tüdi najmenši dar. - Salezijanci. Sobočki srez dobi dva šolskiva nadzornika. Prosvetni minister je odločo, da se Zdajšnji sobočki srez deli v šolskom pogledi na dva dela; to je I. in II. sobočki šolski srez. — Pod 1. sobočki šolski srez spadajo sledeče šole: Andrejci, Domanjšovci, Fokovci, Kančovci, Križevci, Mačkovci, Martjanci, Moravci, Mo&őanei, Prosenjakovci, Puconci, Sebeborci, Tešanovci, Vuča Gomila, Gor. Petrovci, Stanjovci, Adrijanci, Šalovci, Hodoš, Vel. Dolenci, Markovci, Budinci, Ženavlje i Sobota. — Po II. sobočki šolski srez pa spadajo sledeče šole: Bakovci, Bodonci, Brezovci, Cankova, Dol. Sla-veča, Fükšinci, Gederovci, Gerlinci, G. Lendava, G. Slaveča, Kramarovci, Krog, Kruplivnik, Kupšinci, Kuzma, Pečarovci, Pertoča, Predanovci, Serdica, Štrukovci, Sv. Jurij, Šulinci, Tišina, Trtkova i Vidonci. Sedež obeh šolskih nadzornikov bode v Soboti. — Vüpajmo se, da bode drügi šolski nadzornik sin naše krajine, šteromi bodo dobro poznane naše razmere i bo v popunoj meri dobro i pravično zastopao interese naše krajine 7o je tela cele Slov. kra\ine. Občni zbor „Prekm. muzejskoga drüštvaˮ V nedelo 24. okt. se je vršo občni zbor „Prekm. muzej- skoga drüžtva" v Soboti. Na občnom zbori so bila poročila odbornikov i volitve novoga odbora. Večinoma je bio izvoljen stari odbor s predsednikom prof. Vilko Novakom, edino sta prišla ešče v odbor prof. Viktor Smo-lej i Jožef Maučec. Mlado drüštvo se z vsov lübeznijov trüdi spoznavati našo preteklost — zgodovino i naše velke može, šteri so vse svoje življenje žrtvovali za napredek i dobrobit svojega lüdstva. Da bode drüštvo z vekšim uspehom delalo, je potreben prostor, kama bo drüštvo lehko spravilo vse tisto, ka nas spomina na našo prela Inočnost, Vüpajmo, da drüštvo tüdi naskori dobi takši prostor, kak je oblübo drűštvi njegov preglednik, predsednik občine Sobote g. Hartner. Oča od sobočkoga profesora so se smrtno ponesrečili. Pred nedavnim se je zgodila žalostna nesreča blüzi Bleda, najmre tovorni automobil je zavozo v voz. Pri toj nesreči sta bila dva mrtviva i več ranjeníh. Med mrtvimi so bili tüdi oča od profesora g. Kunstelj Vinka iz Sobote. Pokojni so bili dober katoličanec i bivši župan v občini Gorjé pri Bledi. Bog njim bodi smileni, g. profesori pa naše globoko sožalje! Ka poroča »Slovenec". »Slovenec" piše z dne 17. okt. t, 1. sledeče: »Obsojeni so bili pred Okrajnim sodiščom v Soboti trije člani Sokola, vsakši na leto dni zapora po-fr gojno i 300 dinarov odškodnine, ar' so organizirali napad s koli i noži na člane fantovskoga odseka v Soboti". Uredba od organizacije strokovnih nadaljevalni Sol. 10. okt. so Novine prinesle pod Sobota sledeče : »V Soboti majo dva tečaja. Eden tečaj je za obrtne vajence, a drügi pa za trgovske vajence. Oba tečaja se vršita ločeno. Čüdno se nam pa vidi, da tečaj za obrtnike traja 9 mesecov, a tečaj za trgovce pa samo 6 mesecov. Ali nam ne bi mogla dati odgovora nato Obrtna,ali pa trgovska za-druga v Soboti? Ali je zakon ne za vse ednaki?" — Ná to našo notico* smo dobili zdaj pojasnilo, štero nas v punoj meri zadovoli. Uredba od organizacije strokovnih nadaljevalni šol, štero je izdalo ministrstvo za trgovino i industrijo I. br. 39880/N. ad. 14. nov.-1934. čl. 2. pravi sledeče: 1. Strokovne nadaljevala šole se otvorijo, če je v občini ali v okoliši nad 50 vajencov; 2.) če je 25 - 50 se naj otvori tečaj; čl. U. nadale pravi, da je najnižiše Štev. vučencov v razredi 20; čl. 16. pa določa, da majo začasni strokovni tečaji samo 1 razred i šolsko leto traja pa 6 mesecov i to od dneva 1. oktobra do konca meseca marca. Ar v Soboti nega nad 50 trgovskih vajencov, nemre biti šola, ar pa tüdi nega 25 do 50 trg. vajencov, niti ne bi mogeo biti tečaj, liki bi se morali trgovski vajenci priklüčili obrtnoj šoli. Da pa obstoji vseedno poseben trgovski tečaj, je pa to dovolila banska uprava na želo trgovcov samo izjemoma. — Telko za javnost, da ne bode mela napačne sodbe. Moderni ameriški siromacje. Angleška Policija poroča, da je v Zedinjenih državaj okoli 25 000 siromakov, ki majo vsakši svoj auto. Do njih pridejo na te način, da na takzvanih cintoraj — pokopališčaj za automobile zbirajo ^poškodovane dele i je sestavijo v nove voze. Kmetje sredi Pariza. Sredi kamenitoga pariškoga morja se nahaja kmetija z njivami, kravami, perutninov i vsem, ka spada k njej. Lastnik je nekši Terrise, kmet, da njemi nega para po celom Parizi. Poleg njega obdelüjejo ešče štirje drügi gospodarje svoje kmetije sredi mesta i se ne dajo premotiti po mestnom šümi. Parižani so nekaj časa te kmete gledali zaničlivo, zdaj pa z veseljom vodijo tühince — kak izletnikek tem najlepšim zanimivostim modemoga velemesta. Govor zastopnika mariborske podzveze FO na ustanovnem občnem zboru fantovskega odseka v Beltincih. Ko ustanavljamo fantovski odsek v Beltincih, se mi zdi primerno, da povem pri tej priliki par misli. Če ste kdaj razmišljal! o razmerah, ki danes vladajo na svetu, ste opazili nešteto novih pojavov, da se je marsikaj izpremenilo v navidez prav kratkem času. Življenje je postalo dandanes precej drugačno, tako v mestih, kakor tudi na deželi. Če primerjamo današnje razmere z nekdanjim!, vidimo, da se je Spremenil način življenja — zlasti pa opazimo, da je dandanes posameznik veliko bolj odvisen od ostale družbe, kot je bil nekoč. Tega pojava, da postaja vpliv družbe in okolice na človeka vedno večji in močnejši, mi nikakor ne smemo prezreti. Nasprotno: zelo pozorni moramo biti nanj. Na eni strani si moramo prizadevati, da postanemo toliko razumni, previdni in samostojni v mišljenju, da bomo znali vedno presoditi kaj je prav in kaj ne, da nas tako ne bo moglo javno mne- nje speljati na kriva pota. Na drugi strani pa si moramo prizadevati, da bodo postala naša katoliška načela tista, ki bodo odločevala v javnem in zasebnem Življenju. Le na ta način, da se katoličani zavedamoodgovornosti.kijo imamo do sebe, do bližnjega in do družbe ter postanemo v tem smislu delavnejši, bomo zajezili povodenj pogubnih žmetnih naukov, lei danes preplavljajo svet in mu prinašajo zlo in nesrečo. Naša dolžnost naj gre v dveh smereh: 1.) delo v nas Samih. Skrb posvetimo naši samovzgoji in naši izobrazbi. 2.) Delo na vzven. Tu si mislimo naš vpliv na bližnjega in okolico. Največji Uspeh čiovekov v Življenju je gotovo ta, če je človek sam v sebi urejen. Moti se, kdor misli, da je vzgoja naša naloga le v šolski dobi. Nikdar ni človek dovolj dober, dovolj plemenit, dovolj popoln, dovolj vzgojen. Fantje, člani fantovskega odseka se morate vzgojiti v dobre in odločne katoličane in v narodno zavedne in zveste državljane. Postati morate bor-beni stražarji in branitelji vseh dragocena svetinj, ki so nam jih zapustili predniki. V dosego tega cilja je po- trebna brezpogojna pokorščina in di-sciplina nasproti drüštvenim pravilom in poslovniku. Fant, ki hoče dobro in vestno vršiti dolžnosti stanu, v katerem deluje, mora skrbeti, da je zdrav, krepek, od-poren in močen. Bolan in slaboten človek je nadloga samemu sebi, nad-loga pa tudi svoji okolici. Podlaga našemu zdravju je: voda, zrak, sonce in gibanje. Redna telovadba in razni športi krepijo naše telo. Prav gotovo bo vsak član odseka redno in z veseljem obiskoval telovadne ure. Le I telovadba da telesu ono gibčnost in prožnost, ki je kras in mik vsakega mladega fanta. Vendar pa ne gojimo telovadbe in raznih športov le radi njih Samih — ne samo radi raznih tekem in rekordov v pretirani meri, da bi ob njih pozabili na duševno izobrazbo. Telovadba je in mora biti le sredstvo, da si krepimo telo, nikoli pa ne sme biti sama sebi namen. V teh smereh naj se giblje delo odseka, ki naj prinese nov polet fan-tovskemu Življenju v naši fari. (Predvsem pa mora biti Zdrava duša, ki jo v zdravju obdrži samo gosta spoved z vrednim Svetim obhajilom. — Vr.) 31. oktobra 1937. NOVINE 3 SLOVENSKA KRAJINA. Naročnikom na znanje. Vrednik Novin, g. Klekl so bili eden mesec pri morji, kde so si oslabšano zdravje krepili. Vsa pisma, ka so prišla v ednom meseci na njihov naslov, so ostala doma nerešena. Zdaj, ka so se vrnili domo, se začnejo ta pisma rešavati. To Vzemite na znanje vsi, ki čakate od njih kakši odgovor. Na znanje obiskovalcom vredništva Novin i Marijinoga Lista. Vsem tistim, ki mate kakši poseo na vredništvi Novin i Marijinoga Lista v Črensovcih Štev. 9., se naznanja, da se sprejmete samo od 8 do 10 vüre vsaki den, kesnej ne i popoldnevi tüdi nikdar ne. To pa zato, ka dve vüri vse stranke lejko opravijo svoj poseo, ob drügim pa zato, ar je na uredništvi teliko dela, ka se to z nepotreb-nimi obiski ne sme motiti zvün določenih vür. Navuk za tretjired sv. Frančiška je dnes tjeden v Črensovcih, nov. 7. po večernici. Večernice ob 2. Beltinci. Pred letom dni smo si ustanovili Prosvetno drüštvo, v šterom naši dečki z velkim veseljom delüjejo; preminočo nedelo pa smo si ustanovili „Fantovski odsek,ˮ v šterom se bode naša mladina düševno i telovno vzgajala. Občni zbor je odpro zastopnik Mariborske podzveze g. ing. Nežima, ki je pozdravo zastopnika Ljutomerskoga Okrožja č. g. Pečara, kaplana i č. g. Škrabana, kaplana iz Sobote. Nato je prevzeo reč g. Skrban, šteri nam je v lepom govori po- vedao glavne smernice prosvetnoga društva i pozvao nas vse, da se naj organiziramo v tom drüštvi. Za Škrabanom je gučao zastopnik okrožja iz Ljutomera g. Pečar od velikoga moža J. E. Kreka i od prosvetno-kulturnoga dela med Slovenci. V odbor so bili zvoljeni: za predsednika g. Casar Vinko vučiteo iz Gančan, vaditela za telovadbo g. Kosi i g. Pintarič, za tajnika g. Antolin, za blagajnika č. g. Štrukovnik. Bog živi naše delo! Dr. LUKMAN BRANKO, banovinski Zdravnik pri GRADI (v G. Lendavi), se je preselo v svojo novo hišo, kde redno ordinira. Vsakši delavnik popoldnevi od 13 do 14 vöre zdravi zobe. Črensovci. Na Rafaelovo nedelo 24. oktobra je melo Prosvetno drüštvo v Črensovcih lepo prireditev, ná štero je prišlo velko število lübitelov naše mladine i naših v tüjini. Na sporedi je bila kratka igra i deklámacije pa govor, šteroga je meo gimnazijski ravnateo g. Ivo Zobec iz Sobote. V svojem lepom govori je med drügim povedao od komunizma i fašizma, šteriva sta oba nasprotnika pravoga krščanstva. Beltinci. 17. okt. je bio v našoj Prosvetnoj dvorani nastavleni tiskovni odsek. Namen odseka je, da širi dobro časopisje i pobija slabo. — Preminočo soboto je bila na našoj postaji protiplinska razstava. Razstavo so si ogledale vse šole i vekši deo prebivalstva. PO DOMOVINI. Divja svinja raztrgala kmeta, Pri vesnici Veliko selo blüzi Brčkogá so organizerati kmetje lov na divje svinje. Neki kmet je čakao sam za grmom divjo svinjo i rejsan se pokaže velka svinja, štera se je zagnala naravnost proti kmeti. Kmet je mislo včasi streliti, liki pükša njemi je odpovedala. Divja svinja je navalila na kmeta i ga raztrgala, gda so prišli njegovi tovariši, je že bio kmet mrtev, Pač pa so strelili svinjo, štera je vagala 300 kg. Pastir na roglaj blka. V nekoj vesi v Slov. goricaj je gnao 11 letni hlapec na pašo živino. Med živinov je bio tüdi bik. Bik se je samo ednok zagnao proti pastiri, šteroga je vrgeo na zémlo i začno ga je pehati z roglami, že skoro na pou mrtvoga so ga rešili i ga odpelali v bolnico. Na Dravskom poli gori. Kak vsakše leto, tak tüdi letos, skoro vsakši tjeden gori na Štajerskom, posebno dosta ognjov je okoli Ptuja. Što dela velko škodo siromaškim kmetom, je ne Znamo, Vüpajmo pa, da bode zločinec naskori prišao v roke pravice. Cigani odnesli 55 črevlov. Ciganske bande postajajo tüdi v Beloj krajini zmerom bole nevarne. Tak so pred par dnevi cigani vdrli v vekšo trgovino v Črnomli i odnesli iz trgovine 55 črevlov i vnogo drügoga blaga, Orožništvo je zdaj že zasledüje i se cigani nahajajo v sosednoj gošči. Oboroženi so ciganiJüdi z vojaškimi pükšami. Vlom v Občinsko pisarno. V Poljanaj nad Škofjo Lokov je bilo pred nekaj dnevi vlomleno v Občinsko pisarno, štera je v gasilskom domi i v šterom nišče ne stanüje. Tolvaji so razdrli steno i vdrli v pisarno; iz štere so odnesli 8.000 Din. Kelko smo pokadlli v našoj državi. V vsoj državi smo lani pokadi 5 i pol milijona cigaret, 40 milijonov cigarov i nad 3 i pol milijona kilogramov tobaka. Zborovanje katoličanskih püšpekov v Zagrebi. Vsi katoličanski püšpeki Jugoslavije so te dni meli v Zagrebi svojo konferenco, gde so se razgovarjali od stanja katoličanske cerkve v Jugoslaviji i vse ka je v zvezi ž njov. Kelko novinarov je v Zagrebi? V Zagrebi je 153 rednih, 52 pripravnih i 202 izrednih novinarov. Po poklici je nájveč profesorov i pravnikov, dokeč so drügi poklicni v menšom obsegi zastopani. Težka automobilska nesreča. Blüzi Bleda na Gorenjskom se je pred nedavnim pripetila težka automobilska nesreča,.štera je zahtevala dve smrtni žrtvi. Najmre tovorni automobil je zavozo v voz ravno te, gda se je mislo ogniti vozi. Auto i voz sta punoma razbita. Dve osebi mrtvi i več ranjeníh. 13.259 lüdi brezi dela. Po poročili osrednje uprave za Posredovanje dela v Belgradi, je 1. oktobra 1.1. na vseh: javnih delovnih borzaj bilo prijavlenih 9.397 nezaposlenih delavcov i 3.862 delavk, vküper 13.259 oseb. Bivši župan zbežao v Albanijo. Iz Kukuša blüzi Prištine je zbežao v Albanijo bivši župan Šaban Redžepovič. Prek meje ga je pelao njegov sin, šteri že dugo časa žive v Albaniji. Pravijo, da se je bojao, da bi prišeo pred sodišče zavolo pone-verbe občinskoga premoženja. Prvi prostovolec za Kitajsko. V Slavoniji žive nekši Vlajko Miljanov, po rodi Bosanec, šteri je bio v svetovnoj bojni ruski vjetnik i tak je prišeo tüdi na Kitajsko, gde je preživo nikelko let kak delavec, komaj pred 10 leti pa se je vrno domo. Gda pa je zdaj zvedo za bojno med Kitajci i Japonci, se je včasi odločo, da bode šo na pomoč Kitajcom. Ma že vse priprave, samo penez za pot nema. Slovenski klub v Sarajevi bo obhajao 40 letnico. Znano je, da smo Slovenci raztepeni na vseh krajih sveta: Povsedi smo zastopani, kak skoro v vseh Evropskih državaj, tak v Ameriki, Afriki, Ažiji i Australiji. Tak so tüdi Slovenci raztepeni, po vseh delaj Jugoslavije. V Sarajevi i v Bosni je Slovencov 2000, šteri majo svoje drüštvo, ki bo naskori obslüžavalo svojo 40 letnico ustanovitve. PO SVETI. Italijani iščejo po Abesiniji zlato. Že leta 1902. je odkrio Italijan Prasvo bogato najdišče zlata i zlatine, liki do dnes je ešče to bogato najdišče ne izrablao, ár je ne meo zato tehničnih priprav. Abesinija mora v svojoj zemli skrivati jako dosta zlatoga zaklada, ar se večkrat pripeti, da eden ali drügi domačin prinese zlate grüde na trg za odati. Zadnje čase se pa na vso moč trüdijo Italijanski strokovnjaki, da zlato, štero pokrivle abesinska zemla, spravili na svetlo i tak bar mali deo krili svojih ogromnih izdatkov, štere so meli pri svojoj bojni v Abesiniji. Najstarejše novine na sveti. V kitajskom mesti Pekinj, šteri se zdaj zove Peiping, izhaja list, šteri je najstarejši na sveti. List je prvikrat izšeo leta 1100 po Kristuši i je bio duga stoletja narodno glasilo kitajskoga glavnoga mesta Peking. List nosi naslov „King Paoˮ. Vendar te list je ne izhajao v .obliki novin, kak zdaj izhaja, liki v obliki knige. Ta kniga je obsegala 12 listov, dugih po 15, širokih po 10 centimetrov. Vsakša stran je mela po 7 stolpcov, vsakši stolpec pa po 14 vrstic. List je bio ovit v zuč-kasti ovoj. Počasi se je pa list spre-minjao tak, da zdaj izhaja kak vsakše moderne novine. Ciganska šola. V Vogrskom Te-mešvari so odprli šolo za cigane. Zglasilo se je 150 dece. Ciganska deca so prihajala v šolo strašno zamázana i zanemarjena, tak da je bilo šolsko Vodstvo prisiljeno, da vzeme kak dnevno prvo vüro: kopanje. V začetki so deca kazala velko bojazen pred vodov, zdaj se pa že jako veselijo dnevne kopeli i tak prihajajo k včenji čisti i sveži. Katoličanska cerkev na Japonskom i Kitajskom. Dokazano je statistično, da pokristjanjenje izhodnih dežel z vsakšim letom napredüje. Na Japonskom je katoličanske vere 150.000 vernikov, lüteranov je tüdi približno telko. Kitajcov je okoli tri milijone katoličancov, nikelko menje, kak miljon je lütranov. Zanimivo je, da je kitajski general Čangkajšek odločen katoličanec i da svojo vero očitno izpovedao. Tüdi ostali katoličanci na izhodi priznavajo svojo vero menje v reči i bole v djanji. Med tem pa Evropa ne, čeravno je tak velko števüo krščenikov, ar je njihovo krščanstvo razvidno skoro samo ešče iz krtsnih listov. Zbesneli cigani v Rumuniji. Prebivalci Cluja v Rumuniji so doživeli velko razburjenje, V nekšem ciganskom taborišči zvüna mesta so zbetežali vsi cigani na steklini i so začnoli napadati svoje soside. Lüdje so pred cigani bežali v hiže i so ne vüpali iz njih, dokeč so ne žandari spravili cigane v posebno bolnico, gde jih je vekši deo vmrlo v najvekših bolečinaj. Oblast je tüdi odredila, da se morajo vničiti vse živali, štere so meli cigani pri sebi. Mrtvecom jemléjo krv. Rusoski Zdravnik je prej znajšeo, da vzemejo mrtveci krv i jo dajo betežniki i na te način je že zvračo 130 betežnikov. Vajenca z bolše hiše sprejme Kološa Janez, čevlar v Soboti, Cvetna u. 5. (Govor g. prof. Joško Maučeca, ki ga je meo ob priliki ustanovitve Fantovskoga odseka v Strehovcih.) DRAGI BRATJE, PREDRAGA MLADINA! Hüdi düh, düh sovraštva, düh razdiranja i needinosti, düh licemer-stva i laži napunjavle denešnje dobo, — dobo 20. stoletja. Kak krvoločni tiger hodi po našoj zemli i išče svoje žrtve. V najrazličnejših oblekaj i podoba] se skriva v živlenji človečanstva, da ga razjeda, zastrupla, razdabla i vničavle. Povsedi ga vidimo na deli. Pod krinkov motnoga, plitvoga človečanstva se bori v organiziranom frama-zonstvi i brezboštvi proti imeni i krá-lestvi Kristuša na zemli. Po Europi zmagoslavno stopa skriti pod krinkov nekšega laži-narodnjaštva, da hujska narod proti narodi, da v nacionalis-tičnoj zasleplenosti ne vidijo i ne čütijo kak si grizéjo v lastivno meso, kak si eden drugomi kopajo grobe narodnoga živlenja, ki zamore rasti i cvesti samo v jedinost! i vzajemnosti vsej. Na bližnjom izhodi — v Rusiji kralüje že dobrih 20. let divji i krvi Želen komunizem v jeklenovničüjočoj borbi proti vsemi, ka je bilo nekda drago i sveto vernoj ruskoj düši i postavla spomenike sebi i izdajalci Iš-karioti. — Tam v Zapadnoj Evropi, v toploj Španiji že nad leto dni divja krvoločni komunizem i razdvaja Špan- ski narod, ga vmarja, podira cerkve, oskrunjavle grobe i vse ka je svetoga i vernoga. — V Nemčiji divja Hitlerov kulturni boj proti krščanstvi i veri. — Tam v dalnoj Ažiji se zdigavle v oboroženoj sili japonski militarizem proti 450 milijonskomi kitajskomi narodi. Pa ne gradi samo na pozorišči mednarodnoga i meddržavnoga živlenja svojo razdiralno moč te tmični düh luciferskoga sovraštva. Globoko posega tüdi v telo narodnoga i državnoga živlenja. V izkoriščati gospodarskih neprilik i po njih povzročenoga siromaštva velkih delov delavnoga lüdstva seja i neti razredni boj po židovskih agentaj i tak pripravla pogübo celotnoga narodnoga i mednarodnoga gospodárstva. V državnom živlenji se skriva za različne strankarske programa i pokrete i spreminja nekda močne i zdrave države v taborišča skrite državlanske bojne. S svojov razdiralnov močjov posega v vse oblike drüžabnoga živlenja ta notri do slednje odločilne celice — v drüžino, da po sebičnosti i kratkovidnosti očov i mater v klici zagifta i vniči narodovo rast i bodočnost. I mladi rod — mladina, štera zdaj raste v toj razburkanoj dobi, si išče nove poti. Ali zmešnjava modernoga časa njemi zatirava pogled na Boga. Rad bi prišeo do pravice pa jako težko je biti njemi glasnik i borec v denešnjem časi, gda milijoni pokorno slüžijo zmešnjavi. Preveč kmič- Hvala Bogi, vsi znaki kažejo, da je velki deo Slovenske mladine v velkom tabori, v tabori človeka, šteri ma samo edno smer, ki je prava; samo edno načelo, iz šteroga zajema prava navodila. 1 to načelo, draga mladina, je tisto, šteroga nam da moč višja od nas zemlakov, tista najvekša i najpravičnejša sila, štera obvarje celotno brezkončnost i nas, njeni mali deo. — To načelo — je krščanstvo, a zakonodavca — Bog. Da, Slovenska mladina, ostane v tabori, šteromi kralüje i šteromi je zakonodavec Bog, ravno v denešnjem časi, gda meče ogenj svoje strašne sence tüdi na našo slovensko zemlo i na svoj način sili slovensko lüdstvo k notranji odločitvi: tü živo krščanvtvo, tam mrtvi, pohlepni materializem, zavit v razne komunizme i naclonaüzme, se organizira i zbira v krščanskoj prosveti. Tak se po vsoj Slovenskoj zemli den za dnevom rodijo i rastejo med slovenskov mladinov nova prosvetna društva i novi „Fantovski odsekiˮ. Dokeč bo te veseli pojav — ta živa gonilna sila düha v našem slovenskom narodi i v našoj Slovenskoj mladini, tak dugo se nam ne trbej bojati nikoga: ne komunizma i liberalizma, ne narodnoga pogina — bode vse kšenki, mi smo i ostanemo katoličanski Slovenci ! Tüdi Ti, draga strehovska i kobiljanska mladina, si na denešnji den ustanoviš svoje prosvetno drüštvo, — no je okoli mladine i preveč je krive poti, zato se izgübla vnogi šteri. Tak se denešnja mladina žené v dve smeri: večina leti za cilom sveta; samo mala četica za cilom düha. — Mladina, ki v Boga i višiše živlenje ne verje, vidi srečo živlenja v vživanji. Svoje živlenje si ravna po svojem gledanji na svet. Živi kak nema stvar. Pravice i smilenja ne pozna. Lübezen njoj je goli račun. Gde se njoj vnesé, tam se poslüži. Vmoriti človeka, je ne greh. To se sme, samo če te ne dosegne roka pravice, tak pravi te prvi šereg mladine. Poglednimo ešče drügo četico denešnje mladine! Ta žive živlenje düha. To se pravi, poleg stvarstva i tela, verje ešče v Tistoga, ki je dao stvarstvi i njej živlenje. Za njo živi düh, šteromi se pravi Bog, ki je stüdenec i začetek vsega, ka je. Vse inači zida mladina toga drügoga tabora, štere pogled hrepeni gori k Bogi. Njeno živlenje je puno hrepenenj, plemenitih misli i zanosa. V njej je požrtvovalnost, lübezen i moč. Ona šče delati za svojo i za srečo svojega naroda. Verje v zmago, njo ne premaga moderni svet. Zmagala bo, ar je sam Kristuš z njov ! Slovenska mladina, pogledni v sebe! Ali šče trpeče v tvojoj notranjosti, v tvojoj düši iskrica, štero ti je prižgala tvoja lüblena Slovenska mati? Če šče gori, potom se nikaj ne boj! Stani gori i zdigni se k novomi i lepšemi živlenji! 4 NOVINE 31. oktobra 1937. NEDELA po risalaj dvajseta i štrta. Evangelij (Mataj 8). Tisti čas gda bi Jezuš stopo vu ladjico, nasledüvali so ga vučenicke njegovi: i ovo veliko gibanje je postanole na morji, tak da bi se ladjica pokrivala z valmi: on je pa spao. 1 pristopili so k njemi vučenicke njegovi i obüditi so ga govoreči: Gospodne, zdrži nas, ar pogiblemo. 1 veli njim Jezuš: ka se bojite, male vere? Teda gori stanovši, zapovedao je vetrom i morji, i včinjeno je veliko vtišanje. Lüstvo se je pa čüdivam, govoréče: kakši je ete, ka so vötrovje i morje njemi pokorni. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI.„Divinl Redemptorisˮ o brezbožnem komunizma 63. Toda največja moč za versko in nravno obnovo ubogih in manj premožnih je duhovnikov zgled, to je tiste duhovniške kreposti, ki smo jih priporočili v okrožnici „Ad catholici sacerdotiiˮ (20. dec. 1935: AAS zv. XXVIII, 1936, Str. 5-53); v tej borbi za Boga se morajo duhovniki posebno s ponižnim, skromnim, zdržnim življenjem tako odlikovati, da bodo verniki videli v njih popolno podobo božjega Učitelja, ki je mogel zavestno sam o sebi reči: „Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin člo-vekov pa nima, kamor bi glavo naslonil“ (Mt 8, 20). Vsakdanja skušnja uči, da duhovniki, ki po evangeljskem nauku ne iščejo nič svojega, temveč ubožno žive, delajo prave čudeže med krščanskim ljudstvom; dokaz so sv. Vincencij Pavelski, sv. Janez Vianney, sv. Jožef Cottolengo,sv. Janez Bosko in nešteti drugi, dočim so lakomni in skopi duhovniki, ki presojajo vse le po svoji koristi, kakor smo pokazali v imenovani okrožnici, ne sicer vedno Judeži in Kristusovi izdajavci, vendar prazen „brneč zvonˮ in prazne „zveneče cimbaleˮ (1 Kor 13, 1), ki dostikrat vernike bolj odvrdčajo od vere, kakor pa da bi jih v njej utrjevali. Če pa morajo svetni ali redovni duhovniki po svoji službi upravljati časne dobrine, naj pomnijo, da niso le dolžni kar najvestneje se ravnati po zakonih ljubezni in pravice, temveč si morajo prav posebno prizadevati, da bo vsak res pravi očé ubogih. Katoliška akcija. 64. Za duhovščino kličemo očetovsko na delo Naše ljube sinove laike, ki se bojüjejo v vrstah Katoliške akcije. Saj Katoliško akcijo tako ljubimo in smo jo imenovali o priliki „pomoč posebne božje previdnostiˮ v teh za Cerkev tako težkih dneh. Katoliška akcija, ki se bori, da bi Jezus Kristus gospodoval ne le v posameznikih, temveč tudi v drüžinah in državah, vrši prav v tem pravi socialni apostolat (Dalje). Ogledalo časa. Ka pravi indijski izobraženec — nekatoličanec od Cerkve. Indijski list „Prabudda Narataˮ (Prebüjena Indija) je priobčo nedavno članek dr. modroslovja Taraknath Dasa od vreditve katoličanske cerkve. Indijski vučenjak zaklüčüje članek sledeče: Lüd„ ski značaj rim. katoličanske cerkve vse najjasnejše vidi iz njene.uredbe same. V njenoj sredi so bogatini i siromacje, vučeni i nevedni, najmre v cerkvi „se rodijo vsi lüdje slobodni i ednakiˮ. Kmečki i kmetov sin, oba moreta postati dühovnika ali vstopiti v kakšo redovniško drüžbo, samo če mata za to sposobnost. Značilno svojstvo katoličanske cerkve je tüdi njena velka pažnja i briga za vzgojo mladine, štera pripada cerkvi. Prav tü se kaže ta čüdežna moč te velke organizacije, štera se je razširila po celom sveti i štera močno vpliva na dogodke, celo močnejše, kak šterakoli drüga Svetovna sila. Ka je delao francuski vučenjak? Na Francuskom je živo v 18. stoletji modrijaš Voltaire, šteri je neprestano ponavlao reči: „Vničite nesramnico!ˮ — s tem je mislo katoličansko cerkev. Té voditeo slobodnomislečih sovražnikov Cerkve je tüdi ponavlao reči: „Lažite, lažite, nekaj že ostane !ˮ Po tej rečaj se v denešnjem časi ravnajo vnogi, šteri so vse svoje poštenje že zgübili, pa ga ščejo ešče drügim vzeti ! Lažejo, samo dá bi drüge v sramoto spravili. Veličina katoličanske cerkve. Na celom sveti je 374 miljonov i 100 jezero katoličancov. Od tej je nad 220 milijonov v Evropi, nad 135 mil- jonov v Sev. i Jüžnoj Ameriki, skoro 17 mil. v Ažiji i okoli 3 mil. v Australiji — Oceaniji. Katoličanska cerkev stalno napredüje, posebno v misijonsko! pokrajinaj. Notranja obnova evropskoga katoličanstva se vrši s podvojenov silov potom katoličanske akcije po celom sveti. V različnih katočanskih zvezaj, verskih i svetnih je nad 80 miljonov članov. Katoličanci izdajajo na stotine listov — dnevnikov, samo v Nemčiji jih je do 450 katoličanskih listov, tjednikov i mesečnikov je nad 10.000. Iz toga vidimo, da je katoličanstvo najčastnejša organizacija dühovne sile človečanstva, podpirana z zavestjov svojih vernih sinov i hčeri i prešinjena z nadnaravnov milostjov svojega stvoritela Jezuša Kristuša. Kelko držav je na sveti. Na vsoj zemli mamo okoli 60 držav. Od tej držav odpadne cela polovica na malo Evropo, okoli 20 pa na Ameriko, ostalih 10 se pa porazdeli tak, da jih je v Ažiji 7, v Afriki pa so 3 samostojne države. Srečna Sumatra. Na otoki Sumatri v tihom oceani živejo lüdje, šteri pridelavajo gumi i izküpiček njim zadostüje za splošno blagostanje otoka. Zdaj so si tej lüdje zmislili, da iz bankovcov si napravlajo zastavice i s temi zastavicami krasijo svoje bicikle, automobile i motorbicikle. Če več šteri ma tej zastavic na svojem vozili, tem bole je ponosen. V ništernih krajaj tüdi iz bankovcov izdelujejo tanjere. Nekšemi bogataši se je celo zlübilo kopati se v pivi. PRI MORJI Je morje šüšlalo, obimalo skalo tak milo, tak sladko . Poslüšao sem malo . . Doneli glasovi so tihi, so boži: Ne boj se trepeče, z valovi boreče v sküšnjavaj toneče v ti srce človeče . . . Te Večna Pečina tak modro obima, da zmagalo boš. Je morje mrmralo, se mlatilo v skalo, plüvalo, kašlalo . . . Poslüšao sam malo . . Doneli glasovi so močni, so boži: Zaganjaš se v mene, ki stvoro sem tebe, ki rešo, posveto sam düšo, ti telo . . . O človek odbija, te Večna Pečina . . ti zmagao ne boš. Je morje divjalo, šče zrüšiti skalo, besnelo je strašno . . . Poslüšao sem malo . . . Doneli glasovi so gromki, so boži: Le bori, le peni, se človek prot Meni le tuli, da nega Boga! — se kak megla skadiš vu globine. To Večne Pečine je sodba za té. Je morje mir’valo, smejalo v skalo tak lübko, tak sladko . . Poslüšao sem malo . . . Doneli glasovi so očinski boži: Ne boj se trpeče ti. srce človeče, minliva sküšnjava, a večna je zmaga ... Te Večna Pečina za zmago obima, le Vüpaj se v njej. Srčen. CENE. Penezi. Angleški fünt ____. __ Nemška marka '...‘ Austrijski šiling . ... Vogrski pengő „ ... Grčka lira________ ___ Amerikanski dolar ____ Holandski goldinar ... Švicarski frank___ .. Belgijska belga......: Italijanska lira...... Francoski frank....... Češka korona ......... Dinarov vala: ... 214.54—216.59 ... 17.40-17.54 .... 8.40 ... 8—8.76 __ 31.50 43.80 _ 23—24 - 9-10 ' . ... 7.37 ... 231 ... 1.40 ... 1.64 Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 5.50—6.50, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 5.50—6.-—, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 5—6.50, teoci 7.50—5, praščiči 8.50—9.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 185 do 190, žito 165—170, oves 110—120, kukorica 120—140, grah 150—220, ječmen 110 do 125, proso 90—110, hajdina 95—J.15. Odam njive, travnike i gorice, zavolo selitve po nisikoj ceni. Tivadar Ludvik Turnišče št. 127 K odaji je približno eden vagon rdečih krumplov na farofi v Dobrovniki Gumijasto obüteo i vse drügo popravla najmočnei i najfalej Benčec Geza čevljar v Moravcih. Preselitev kroiaške delavnice v Beltincih Naznanjam cenjenomi občinstvi, da sem preselo svojo krojaško delavnico z št. 23. na št 24. na svoj dom v vulico za gostilno Sapač. Cenj. občinstvo prosim za nadalno podperanje Lutar Blaž, krojač v Beltincih. Blago po Vašoj želi je prišlo i to: kamgarni, štofi, cajgi, žamat, barhenti, flaneli, gotove hlače, kape, srakice, kravate, nogavice, žemperi-štrikaši i sveče dobite vsigdar najfalej v velikoj izbiri pri Ferdo Horvathi --- Bogojina. svoj „Fantovski odsekˮ. Za tebé, draga mladina, je ešče vekše važnosti — vekšega pomena prosvetno drüštvo, kak za slovensko mladino v ostalom deli Slovenske zemle. Ar ne bodeš samo na svojih drüštvenih sestankaj vtrdjavala svoje versko živlenje, liki si bodeš širila tüdi svojo izobrazbo — svoje düševno živlenje v narodno-slo venskom dühi, ar si ti tű stražar i branik narodno-slovenske i državne meje ! Cerkev skrbi za jakostno, versko živlenje. Kem bole se ravnamo po njej, tem bole popuni lüdje smo. Ali versko živlenje je samo deo našega živlenja. Naš düh pa žele spoznavati tüdi svet i njegovo živlenje. Težko je' najti dnesden kmečkoga človeka, ki ne bi nikaj marao za to, ka se godi okoli njega, blüzi i daleč po sveti, ki ne bi stalno čteo knige i novine, si bogato svoje znanje i spoznanje, si plemenito mišlenje i čütenje. V prosvetnom drü štvi si bode vse to lehko pridobo. Ar je ravno našega slovenskoga prosvetnoga drüštva tüdi namen, da širi med lüdmi i mladinov plemenitost v mišlenji i djanji, znanje i s tem zanimanje, veselje do düševnoga živlenja. Najbole navadno delov drüštvi so različna predavanja, ki preprosto razlagajo zgodovino našega naroda, opišüjejo našo domovino, kažejo živlenje i boje po vsem sveti; pomagajo vsakomi posameznomi, da lejko sam dale išče več vsega, ka ga veseli. Tak si pridobijo priličnost v mišlenji i go- vori, štero vsakomi prav pride. Posebno velko skrb mora meti drüštvo za knižico. To je vrelec vsakomi mislečemi človeki, iz šteroga dobi veselje, plemenitost i znanje. Kniga vam naj postane, draga mladina, stalen dober prijateo! — Tüdi igre pospešüjejo izobrazbo i širijo človeškoga düha. Da se vči mladina iger, stem pridobi sama pa tüdi drügim napravi Čisto veselje. Dobre igre se naj vdo-mačijo tüdi med vami, nikak pa ne neslane, prazne burke. Tüdi vesela igra more meti v sebi düha. V tom pogledi čaka naša drüštva posebna težavna i potrebna naloga. Potrebno delo v drűštvi je skrb za lepo spevanje/ Tüdi v tom pogledi se lehko dosta dobroga dosegne med mladinov. Takši človek, šteri skrbi za svojega düha, bo tüdi samostojen, dobro premisli vse, ka čüje i vidi, ne dá se zapelati praznomi guči. Ravno to je tisto, ka nam v Slov. krajini preveč trbe: čuvati ka je naše i ne se dati trositi od vsakšega vetra! Naši lüdje so včasi prelejkomišleni: menje verjejo resnomi, spametnomi domačemi človeki — hitrej pa kimajo tühinci, ki ga ne poznajo, pa njim prazna obečanja dávle. Nikdar se ne dajmo zapelati nikšem! kriči, praznomi, slabomi nagu-čavanji. Premislimo, ka je dobro za nas — i za tisto se trüdimo! Bojmo I stálni, značajni! To dosegnemo lehko z dobrim čtenjom i z vsem, ka nam dajo prosvetna drüštva. Oživimo takše drüštvo v vsakšoj vési, skrbimo za düševni napredek Slovenske krajine! Pá je ne naloga samo prosvetnoga drüštva, da poglabla versko čütenje i širi izobrazbo med svojim član-stvom, ma dužnost tüdi širiti i pogla-blati narodnost—slovensko narodnost, posebno v denešnjem časi. Zgodovina nam najlepše dokazüje, da je vsakša doba narodnoga razmaha i procvita pomenila tüdi poglobitev i poživitev one prirojene narodne svojstvenosti, štera se sveti v starodavnih običajih, narodnoj pesmi, pregovoraj, šegi i navadaj. Gdekoli se je lüdstvo odpovedalo toj dragocenoj posodi svoje Značajnost) i korenitosti, je Vrglo od sebe starodavne navade, pozabilo melodijo svoje stoletne pesmi, pozabilo na svojo narodno nošo, prežno modrost narodnih pregovorov, je postalo njegovo živlenje mrzlo, računat-sko i mrtvo. Ka je med lüdstvom iz-koreninjenja, nedomačega, vsiljenoga, vnešenoga — i naj so to lüdje ali kajkoli drügoga, izgübla zmerom bole na svojoj vrednosti.Zemlja zameče vse, ka ne spada k njej. Ostane, drži se i bo živelo na njej samo ono lüdstvo, štero je ne pretrgala stojezerne verige, štere so vezale z njegovimi predniki i štere eden Člen je ono samo. Tüdi na našoj Slovenskoj zemli, je dosta takših lüdi, šteri so se izko- reninili, šteri so pozabili, ali bole povedano, sram jih je, tla jih je rodila Slovenska mati, šteri neščejo pripoznati, da so člani slovenskoga naroda! Takši izkoreninjeni lüdje so najhüjši, delajo za drügi tüji narod — gučijo rajši v tüjem jeziki, samo ne v jeziki, šteroga njim je dala naša slovenska kmečko mati Pa ravno naša Slovenska kmečko mati je bila v vsej jezerih letaj;, gda je slovenski narod tüjci robotao i zgü-blao svojo zemlo, gda je poplitveno meščanstvo klečeplazilo i sramotilo svoj materni jezik, je edina kmečko mati prelivala svoj jezik iz sebe v dete, iz stoletja v stoletje čuvala kak najdragšo svetinjo i ga obüvala do denešnjih dni. Brez naših kmetskih mater, ne bi ostao od slovenskoga naroda kamen na kamni ! I ta mati ešče dnes preraja naš slovenski narod, ešče dnes njemi vliva narodnoga ponosa i čiste sloven -ske reči. Tüdi ti Slovenska mladina, štera se zdaj organiziraš i štera stojiš, kak močen stralar i branik tű na na-rodnoslovenskoj i državnoj meji, ne düpüsti, da bi te tvoji odpadniki zaničavali, bodi ponosna na svoje slovenstvo i na svoj slovenski jezik I Svojo narodnost — svoje slovenstvo si okrepčaj z narodnimi slovenskimi pesmami, šeganli i navadami i s svojov preteklostjov — zgodovinov. — Spoštüj mladina vsaki narod i jezik, liki na svojoj Slovenskoj zemli pa bodi sama gospod i ne hlapec I Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.