■ Pozdravljeni! ^ Sem Andrej Rak, ^ ^ vodja ansambla Golte y in vas vabim na veliki Y dobrodelni koncert ob 15-letnici ’ novih Savinjskih novic, ki bo . v četrtek, 29. novembra, ob 19. uri^A v Športni dvorani Nazarje. . Pridite, nepozabno bo!^^00i Commerce ISO 9001 Q-842 tip$o žitno in pomti&d igimšfa Hu&ai! UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 0 080 22 36 www.hp-commerce.si ŠTEVILKA 45 LETO XXXIX 9. NOVEMBER 2007 CENA 1.35 EUR KAJ JE DOBER SPOMINEK? zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Zadruga mozirje VSE ZA KOLINE PC Ljubija, 837-07-80, 837-07-84 Železnina Luče, 584-40-24 Železnina Radmirje, 838-80-43 ' \ Mg simcr Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 (((•080 10 77) www.simer.si www.ortopedija.org ORTOPEDSKA AMBULANTA v zdravstvenem domu Nazarje prične z delom v SOBOTO 17.1 1.2007 ob 8. uri r NAROČANJE na tel.: 041 781 978 od ponedeljka do četrtka med 16. in 18. uro. Ambulanta bo delovala enkrat mesečno v soboto dopoldan Ordinira: Stanko OVNIČ dr.med. spec. ortoped L n fu -lo ' MEŠALNICA BARV i: I ▼■^COATINGS Tel.: 03/547-17-18 E-pošta: ara@ara-barve.si GSM: 041/612-240 Internet: www.ara-barve.si (sl® [ KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Motorna olja različnih proizvajalcev (Akros, Ambra, Fucks, John Deede, Mapetrol) Hladilne tekočine Akomulator ji Topla od 40 do 143 Ah Ugodne cene! Avto prikolice Pongratz. Na zalogi različni modeli. Že od 663 € dalje! Po krompir za ozimnico v TPC Šoštanj Velika izbira vrtnic samo 0,29 €, samo 3,30 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA--------------------------------------------------------------ZZ---------- KNJIŽNICA_____________________________________________________________1 RETJA STRAN zaslužek. Ali ste zadovoljni s svojim sedanjim zaslužkom? Če ste količkaj podobni večini, niste zadovoljni. Pa ste se že kdaj vprašali, zakaj je tako? Boris Vene v knjigi Uživaj življenje in postal boš bogat pojasnjuje, da je najpogostejši vzrok za takšno razmišljanje pomanjkanje ljubezni do sebe, ki nam preprečuje, da bi zaslužili več, pogosto pa razlogi tičijo tudi v zavisti in škodoželjnosti ter ostalih negativnih čustvih, posebno v strahu (za več denarja bi moral več delati). Vene na svojih seminarjih opaža, da so ljudje, ki imajo stalne finančne težave, prepričani, da je denar umazan in da kvari ljudi. Globoko v sebi nosijo sporočilo: »Če boš imel veliko denarja, boš pokvarjen. Tega pa si ne želiš.« Jasno je, kakšna je posledica: pomanjkanje denarja in hkrati zavist napram tistim, v sebi nimajo te blokade. Res je, da je danes delovnik daljši, kot je bil v socializmu, res pa je tudi, da realno zaslužimo bistveno več kot takrat. Sam osnovno težavo vidim v tem, da veliko ljudi hodi v službo z odporom, ker v svojem delu ne uživajo. Delajo tisto, kar ne bi radi delali, zato jim je vsaka dodatna ura še dodatno breme. Kdor pa v svojem delu uživa, svoj užitek rad podaljša in tudi nima nič proti, če zaradi tega zasluži več. 'B-tV'» •V’« I • • Uživaj življenje in postal boš bogat »Ljubezen in sovraštvo, prehranjevanje in spanje, varnosti in nevarnosti, delo in oddih, strah, prijateljstvo, zakon, otroci, zdravje, bolezen, smrt - z vsem je povezan denar. Denar je surovina, iz katere gradimo svoje življenje, in nedvomno zelo dobra učna snov spoznavanja samega sebe. Že Emerson je povedal, da je materialna blaginja in s tem denar samo sredstvo za razvoj človekovih zmožnosti zavesti in sočutja. V našem odnosu do denarja se skriva ključ do drugačnega gledanja nase in do spoznanja, kakšni smo v resnici.« Tako je zapisal Jacob Needleman, univerzitetni profesor in avtor uspešnice Denar in smisel življenja. Večina stvari je danes res posredno ali neposredno povezanih z denarjem ali s tistim, kar denar predstavlja. Eden izmed največjih problemov današnje družbe je iskanje materialnega zadovoljstva, zato je posledica ta, da imajo nekateri dovolj denarja oziroma materialnih stvari in nič časa in drugi (pre)malo denarja in (pre)več časa. Osnova za vsako premoženje je ustvarjen IZ VSEBINE: (45 Aktualno: Preveč dela prinaša socialne probleme.4 Novela zakona o divjadi in lovstvu: Se po 100 letih delovanja ukinja lovska organizacija?...............5 Vlada Republike Slovenije: Denar za poplavljene občine........6 Volitve v državni svet: Na tehtnici enotnost doline..........6 Intervju: Ivan Nagy, predsednik Orientacijskega kluba Ursus.8 15 let novih Savinskih novic Desetletje in pol sledenja dogodkov, iskanja informacij................10 Smučarski skoki: Primož Piki pometel s konkurenco ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 45, 9. november 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2,500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno INTENZIVNOST DELA V SLOVENIJI Prevec dela prinaša socialne probleme Se počutite preutrujeni? Verjetno tudi premalo plačani za svoje delo? In prav gotovo vaša služba ni omejena na osem ur dnevno, ampak se povleče tudi v vaš prosti čas, celo v vikend. Nekako takšni naj bi bili »simptomi« prevelike delovne obremenjenosti oziroma intenzivnosti dela, kije, sodeč po raziskavi evropske fundacije za življenjske in delovne razmere, v Sloveniji še kako prisotna. Kar 44 odstotkov zaposlenih službeno delo nosi še domov, 67 odstotkov pa jih dela tudi ob vikendih. Povrh vsega povprečna bruto plača zadnjih deset let raste počasneje kot pa produktivnost. MAJHNE MOŽNOSTI ZA KREATIVNO DELO Ker se slovenska vlada v zadnjem času zelo rada pohvali z visoko gospodarsko rastjo, se pri marsikomu poraja vprašanje, zakaj torej tako uspešno ne rastejo tudi plače? In čeprav se razkorak med rastjo produktivnosti in rastjo plač manjša, je po mnenju strokovnjakov zaskrbljujoče, da večina Slovencev meni, da delajo preveč oziroma da za svoje delo niso primerno nagrajeni. Težava naj ne bi bila le v obliki dela, ampak bolj v nepovezanosti zaposlenih s svojo službo. Kot razlagajo psihologi, delavci ne čutijo prave integriranosti v podjetje, kjer so zaposleni, saj večinski pristop delodajalcev še vedno temelji predvsem na učinkovitosti dela, zanemarja pa se pomen motiviranja. Delavci se le izčrpavajo ob svojem delu, nimajo pa možnosti izkazati svoje kreativnosti oziroma inventivnosti. Udeležba pri dobičku se je v številnih evropskih državah izkazala za pravo potezo, saj delavci tako čutijo, da je uspeh podjetja tudi v njihovih rokah in da se uspešnost enega prenaša na uspešnost drugega. TEŽKO USKLAJEVANJE OSEBNEGA ŽIVLJENJA S SLUŽBENIM Proces intenzifikacije dela, ki se je začel sredi devetdesetih let, doživel višek ob slovenskem vstopu v Evropsko unijo in še vedno traja, pa ni prinesel le dobre gospodarske rasti, ampak tudi kopico socialnih problemov. Splošna zdravstvena slika zaposlenih državljanov kaže na več obolenj, ki so povezana s stresom zaradi prevelike obremenjenosti. Ruši se tudi stabilnost družinskega življenja. Mladi, zaposleni za določen čas, se bojijo za svoje službe, zato delo zavestno opravljajo tudi preko zahtev delodajalca, saj s tem upajo na sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Posledično upada rodnost, saj časa za otroke enostavno ni. Po opravljenih raziskavah mladi starševstvo ocenjujejo kot veliko obveznost, ki jo težko usklajujejo z delom. Da podjetniki še vedno prisegajo le na intenzivno delovno učinkovitost, ki jo dosegajo z večinskim vla- ganjem v intenzivne panoge, kjer se zaposluje le kader z nizko izobrazbo, kaže tudi podatek, da je med letošnjimi zaposlitvami doživelo pozitivno rast samo zaposlovanje delavcev z nižjo izobrazbo. Na službo letos neuspešno čaka kar 2.600 visokošolsko izobraženih ljudi. Ni presenetljivo torej, da se simptomi neravnovesja med službenim in zasebnim življenjem najbolj kopičijo znotraj družbenih skupin z nižjimi prihodki, ki so še bolj primorane podlegati časovni in funkcionalni intenzifikaciji del. Poraja se torej vprašanje, ali je cilj slovenskih gospodarstvenikov ustvarjati družbo znanja, s katero bomo lahko stopili v bok razvitim evropskim članicam, ali pa gredo njihove težnje v smeri večanja intenzivnosti industrijske družbe in s tem še večjega razslojevanja v delavski in kapitalistični razred? Tatiana Golob Naša anketa Smo delovni narod? Slovenci ne menjujemo prav pogosto delovnih mest, kaj šele kariere. Smo nemobilen narod, vezani na kraj bivanja in na svojo hišo. Pri delu, za katerega želimo primemo plačilo, je seveda zelo pomembno, da se dobro počutimo in razumemo s sodelavci. Prav tako smo prepričani, da smo vredni denarja, ki ga mora delodajalec nameniti za pokrivanje stroškov našega dela. Strokovne analize kažejo, da smo Slovenci zelo delavni, a nismo posebej produktivni. Torej veliko delamo, rezultati pa žal pogosto niso premosorazmerni z vložkom. Velja to tudi za Zgornje-savinjčane? Cvetka Robnik, Krnica Slovenci smo zelo delaven narod. Meni osebno ni bilo nikoli problem delati preko polnega časa, medtem ko sem pogosto opažala, da sodelavci na to niso bili pripravljeni. Tudi kar se tiče mobilnosti, je bilo zame delo bliže doma tisto, ki sem ga prej sprejela in seveda se nisem bila pripravljena zaradi dela preseliti. Doma imamo podjetje. V preteklosti seje opažalo, da so nekateri zaposleni vlagali le toliko dela, kot je bilo nujno potrebno. Potem smo uvedli stimulacijo, kije bistveno spremenila sliko. Sedaj se vsi zelo trudijo. Tudi delo preko polnega delovnega časa ni več tak problem. So pa tudi izjeme. Danica Janžovnik, Mozirje Slovenci smo delovni in nadure, seveda, če so neizogibne, niso problem. Včasih pa se najdejo tudi izjeme, ki jim to ni všeč. Ate so pogosto v manjšini. Seveda je zelo pomembno, da smo za vloženo delo primerno nagrajeni. Prepričana sem tudi, da tisto delo, ki ga opravlja- mo z veseljem, raje opravljamo kot neko delo, ki nam ni všeč, čeprav je mogoče bolje plačano. Tudi vožnja v oddaljeni kraj ni več noben problem. Številni Zgornjesavinjčani delajo v Ljubljani in drugih še bolj oddaljenih krajih. Simon Pustoslemšek, Gornji Grad Slovenci so različni delavci, a v povprečju smo garači. Tudi nadurno delo so nekateri pripravljeni sprejeti, drugi pa iščejo različne izgovore. Seveda za to pričakujejo primerno plačilo. Pogosto se zgodi, da v primerjavi z vloženim delom ne dobijo primernega plačila. Delo, ki nas veseli, smo pripravljeni prej sprejeti, kot pa tisto delo, ki nam ni pogodu, a je kljub temu dobro plačano. Prav tako nismo mobilni. Raje se odločamo za tisto delo, kije v bližini našega doma. Mario Matijevič, Nazarje Na splošno smo Slovenci zelo veliki garači, seveda pa se najdejo tu in tam posamezniki, ki izstopajo iz tega povprečja. V današnjem času se mi zdi, da nadure niso nikomur problem. Nikoli pa ne bom sprejel dobro plačanega dela, ki mi ni v veselje, saj je prav od tega potem odvisno, kako je delo opravljeno. Če ga opravljaš z veseljem, je tudi kvaliteta. Andrej Krajnc, Dobletina Slovence pri njihovem delu odlikuje pridnost. Nadure niso nikoli problem. V današnjem času človek ne more izbirati dela. Sprejeti mora tistega, ki je na voljo, drugače ne more preživeti. Ampak kljub temu se niso pripravljeni zaradi dela preseliti. Še vedno se odločajo za delo v bližini doma oziroma za vožnjo do kraja dela. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem 0 Aktualno, Gospodarstvo ( NOVEL* ZAKON* 0 DIVJADI IN LOVSTVU Se po 100 letih delovanja ukinja lovska organizacija? V zadnjem mesecu je med slovenskimi lovci veliko prahu dvignila novela zakona o divjadi in lovstvu, ki jo je predlagalo kmetijsko ministrstvo. Med najbolj spornimi spremembami, ki jih prinaša zakon, so skrajšanje koncesijske dobe za upravljanje lovišč z dvajsetih na deset let in določbe, ki dajejo pri podelitvah koncesij za lovišče prednostne pravice lastnikom zemljišč. Sedanji zakon o divjadi in lovstvu, kije pričel veljati leta 2004, je kmalu po uveljavitvi doživel plaz pobud za presojo ustavnosti, saj nekateri veliki lastniki gozdov, državni svet in nekaj občin z njim niso zadovoljni. Ustavno sodišče jim je ugodilo, zato mora državni zbor zakon ta mesec ustrezno spremeniti in dopolniti. Spremembe določil treh točk zakona, ki so bila v neskladju, se nanašajo na delitev koncesijske dajatve med državo in občino, kdo je drugi, ki bo dobil koncesijo, ter določilo o številu članov, ki lahko ustanovijo društvo. Na kmetijskem ministrstvu so k zahtevanim popravkom dodali še skrajšanje koncesijskega razmerja za trajno gospodarjenje z divjadjo iz dvajsetih na deset let. OSTRO NASPROTOVANJE LOVCEV Lovska zveza Slovenije noveli zakona ostro nasprotuje, kritike je izrekel tudi predsednik Sav-injsko-kozjanske zveze lovskih družin (SKZ LD) in član lovske družine Luče Maksimilijan Arlič: »Vlada je ta zakon izigrala, saj skrajšanja koncesijske dobe od nje ni nihče zahteval. To je tudi povsem nesmiselno, glede na to, da so ribičem koncesije podeljene za trideset let, medtem koje življenjska doba rib pet let, in tudi gozdarji imajo za svojo dejavnost dvajset let. Deset let je za nas absolutno premalo. Velika divjad, kot je jelen, divji prašič in srnjad ima življenjsko dobo dvajset let, zato je že iz naravovarstvenega vidika smiselno podeliti koncesijo za dvajset let, če hočeš z veliko divjadjo normalno gospodariti.« Tudi strokovnjaki ocenjujejo, da je desetletna koncesija občutno prekratko obdobje, saj je dinamika gozda precej dolgoročnejša. Arlič seje kritično odzval tudi glede naslednje podelitve koncesije za lovišče, za katero novela daje prednostno pravico lastnikom zemljišč. Po njegovih besedah se s tem izničuje stoletno prizadevanje lovcev, ki so vtem času dvignili nivo in kvaliteto divjadi na raven, ki nam jo zavida tudi Evropa. Če bi njihova lovišča prevzeli veliki lastniki, bi posledično lahko pomenilo propad lovske organizacije. Lovsko družino bi po novem lahko ustanovili samo trije lastniki zemljišč, pri čemer je predsednik SKZ LD izrazil bojazen, da bi se s tem zasebna lovišča začela spreminjati v dobičkonosno gospodarsko dejavnost, ki bi izropala gozdove. Pri odpravljanju posledic in škode tako naj ne bi bilo nikogar, ki bi za to poskrbel, in zadeva bi padla na pleča države. Predsednik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Maksimilijan Arlič ne vidi opravičila, da nekdo želi iz ozkih ekonomskih razlogov brez dolgoročne vizije razdreti uspešen lovski sistem (foto: Irena Drobež) USTAVNO PRIDOBLJENE PRAVICE NAJ SE OHRANIJO Kmetijski minister Iztok Jarc odgovarja, da njihov namen ni uvedba zasebnih lovišč in da ni strahu, da bi ta posel prevzeli veleposestniki, saj bodo morali vsi koncesionarji ustrezati merilom strokovne usposobljenosti za gospodarjenje z divjadjo. V Združenju lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije koncesijam na zasebni lastnini odločno nasprotujejo. Kar osemdeset odstotkov slovenskih gozdov je namreč v Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje seje uvrstilo med finaliste letošnjega natečaja za pridobitev priznanja za poslovno odličnost. Za priznanje se potegujejo še Hidria AET Tolmin, Krka Novo mesto, Splošna bolnišnica Novo mesto in upravni enoti Krško in Novo mesto, letošnja slovesnost ob podelitvi bo potekala predvidoma 5. decembra v Slovenski filharmoniji. Priznanje Republike Slovenije za poslovno zasebni lasti, kar pomeni okoli 350.000 lastnikov. Od tega je zlasti močna Cerkev, ki ima tudi v Zgornji Savinjski dolini v lasti okrog 8.000 hektarov gozdov. »Lovci se ne borimo samo za naše pravice, ampak za vse državljane, da se ustavno pridobljene pravice ohranijo in da ostane gozd odprt za vse, ne samo za nas. S tem je naš boj dejansko dolgoročno usmerjen,« je poudaril Maksimilijan Arlič, ki se zaveda, da bi zasebne koncesije postopno lahko pripeljale do tega, da bodo lastniki svoje gozdove začeli ograjevati. S tem bi ostalim tudi prepovedali nabiralništvo gozdnih sadežev ter sam prehod skozi gozd. VRAČANJE ELEMENTOV FEVDALIZMA? Arlič je poudaril pomembno naravovarstveno vlogo, ki jo prostovoljno izvaja lovska organizacija. Po njegovih izračunih dajo lovci državi vsak dan 250 brezplačnih delavcev, zato ne vidi opravičila, da nekdo želi iz ozkih ekonomskih razlogov brez dolgoročne vizije razdreti uspešen sistem. Pravtakoje prepričan, da si ob stoti obletnici lovske organizacije, ki združuje 22.000 ljudi, ne zaslužijo takšnega pristopa. Lovci so svoje nestrinjanje z novelo zakona izrazili s peticijo Lovski fevdalizem na pohodu. Arličje v zvezi s tem izpostavil prizadevanje predsednika združenja upravljavcev lovišč kamniško-sav-injskega območja Milana Cajnerja. Podpisani so mnenja, da bi moralo biti ključno merilo pri izboru koncesionarja izpolnjevanje strokovnih, kadrovskih in materialnih pogojev, zato pozivajo vlado, da začne spoštovati veljavni zakon in umakne predloge, ki v Slovenijo vračajo elemente fevdalizma. Na seji državnega zbora, ki sojo 30. oktobra z balkona parlamentarne dvorane spremljali tudi lovci, novela lovskega zakona še ni bila sprejeta. Podpirali sojo samo še poslanci SDS, zato je bila predlagana odložitev glasovanja, še prej pa bodo znova pretehtali predlagane rešitve, povezane s koncesijami. Irena Drobež odličnost je najvišje državno priznanje v okviru nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Priznanje se sestoji iz listine in skulpture, nagrajencu pa ga izroči predsednik Vlade Republike Slovenije. ID PRIZNANJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST Med finalisti tudi BSH Hišni aparati Nazarje m V NEDELJO NA PREDSEDNIŠKE VOLITVE IN REFERENDUM O čem bomo odločali na nedeljskem referendumu? V nedeljo, 11. novembra, bo potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta pomerila Lojze Peterle in Danilo Türk, Sočasno s predsedniškimi volitvami bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. V prvem krogu predsedniških volitev sta največ glasov volivcev prejela Lojze Peterle (28,73 odstotkov) in Danilo Türk (24,47 odstotkov). Kot je znano, je tudi v Zgornji Savinjski dolini največ podpore volivcev dobil Lojze Peterle, za katerega je glasovalo 35,71 odstotka volivcev. Za njim se je uvrstil Zmago Jelinčič Plemeniti, na tretjem in četrtem mestu pa sta si tesno sledila Danilo Türk in Mitja Gaspari. Komu bodo volivci neuvrščenih kandidatov v drugi krog svoj glas namenili tokrat, sproža številna ugibanja in predvidevanja, že v nedeljo pa se bo dejansko izkazalo, kako se bodo njihovi glasovi prerazporedili. Na referendumu bomo odločali, ali bo ob privatizaciji Zavarovalnice Triglav milijarda evrov v obliki delnic razdeljena med 750.000 Slovencev, ki so pred 17 leti plačevali premije, ali pa bodo te delnice prešle v last in upravljanje Kapitalske družbe z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V javnosti se pojavljajo očitki, da je referendumsko vprašanje nejasno, javnomnenjske ankete pa ugotavljajo, da veliko prebivalcev sploh ne ve, o čem bodo v nedeljo odločali. Referendumsko vprašanje se bo VOLITVE V DRŽAVNI SVET Na tehtnici enotnost doline Ustava Republike Slovenije določa, da je državni svet zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Njegove pristojnosti so prav tako določene z ustavo, in sicer lahko državni svet predlaga državnemu zboru sprejem zakonov, mu daje mnenje o zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, zahteva razpis zakonodajnega referenduma in preiskavo o zadevah javnega značaja. Državni svet ima 40 članov, med njimi 22 predstavnikov lokalnih interesov. Volitve predstavnikov lokalnih interesov v tem državnem telesu bodo potekale v sredo, 21. novembra. Z bolj ali manj javno podporo sedmih zgornjesavinjskih občin se bo za glas elektorjev potegoval Stanko Zagožen (SLS), podžupan in uradni kandidat občine Ljubno. Njegovo kandidaturo so na tajnih volitvah podprli tudi svetniki občine Mozirje, za izvolitev pa potrebuje večino od sedemnajstih elektorjev savinjska-šaleških občin. Poleg Zagožna sta kandidata še dosedanji državni svetnik Drago Bahun, predlagateljica Mestna občina Velenje, in Franc Sever, kandidat občine Šoštanj. Zagožen je prepričan, da ima dobre možnosti za izvolitev, saj je tudi po mnenju elektorjev napočil čas za enoten nastop Zgornje Savinjske Kandidat za člana državnega sveta Stanko Zagožen računa na enotno podporo elektorjev (foto: EMS) glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki jo je državni zbor sprejel na seji 11. septembra 2007? Z glasovanjem za novelo zakona bodo volivci omogočili potrditev zakona, ki Kapitalski družbi omogoča prosto razpolaganje s 35-odstofnim deležem Zavarovalnice Triglav. Z glasovanjem proti pa se bodo volivci izrekli za to, da se zadevo vrne v prvotno stanje, kar bo zahtevalo novo iskanje rešitve. Irena Drobež doline. »Glede na problematiko doline se bom v primeru izvolitve zavzemal za ureditev infrastrukture. Na področju zaposlovanja bo potrebno vzpodbujati deficitarne poklice in kot prvo, pridobivati sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Še marsikaj je pomembno za prihodnost Zgornje Savinjske doline in mislim, da imam preko stranke in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Zagožen je član sveta zbornice, op.p.) precej možnosti za delovanje v interesu tega okolja,« razlaga Zagožen, ki se zavezuje, da bo v primeru izvolitve lokalne skupnosti informiral o svojem delu v državnem svetu. Savinjčan UVELJAVLJANJE ZNIŽANEGA PLAČILA VRTCA Vloge potrebno oddati do 15. novembra Starši, ki želijo prihodnje leto uveljaviti pravico do znižanega plačila vrtca, morajo vloge na občinah oddati do sredine novembra. Oddati jih morajo tudi starši, ki so letos takšno vlogo že oddali, koje njihov otrok prvič vstopil v vrtec. Vloge je potrebno oddati na občinah, kjer imajo starši stalno bivališče, tudi če njihov otrok obiskuje vrtec v drugi občini. Višino plačila vrtca bo določila občina na podlagi dohodka na družinskega člana in premoženja družine, na višino plačila pa vpliva tudi število vključenih otrok v vrtec iz iste družine. Staršem, ki ne bodo uveljavljali znižanega plačila vrtca, bo vrtec s 1. januarjem izstavil račun za polno ceno programa, ne glede na njihove dohodke. Starši sicer plačajo največ 80 odstotkov cene programa, v katerega je vključen otrok, preostali delež pa poravna občina. VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Denar za poplavljene občine Ministrski zbor je pretekli teden sprejel predhodni delni program odprave posledic škode na stvareh, ki jih je povzročilo septembrsko neurje. Vladaje za izvedbo programa namenila sredstva proračunske rezerve v skupni višini 12,28 milijona evrov, od tega je skoraj polovica denarja namenjenega za sanacijo prizadetih občin. Sredslva za plačilo že izvedenih del in izvedbo nujnih del za zagotovitev pričetka izvedbe sanacije nastale škode je država namenila 39 občinam, med njimi tudi vsem zgornjesav-injskim, z izjemo Solčave, ki ji je septembrsko deževje prizaneslo. Vlada je največ namenila občini Gornji Grad, skoraj 374 tisoč evrov. Občina Nazarje prejme 254 tisoč evrov, občina Rečica ob Savinji 171 tisoč evrov, občina Mozirje nekaj več kot 82 tisoč evrov, za občino Luče je vlada namenila 75 tisoč evrov, na koncu pa je občina Ljubno z 28 tisoč evri. Savinjčan ID PRED KONGRESOM SLOVENSKE LJUDSKE SIRANKE (SLS) Izid volitev pomemben za Zgornjo Savinjsko dolino Slovenska ljudska stranka je ob Slovenski demokratski stranki v Zgornji Savinjski dolini že vrsto let najpomembnejše politično dejslvo, nenazadnje poslanca obeh strank Jakob Presečnik (SLS) in Mirko Zamernik (SDS) pomembno zaznamujeta tudi politiko na državnem nivoju. Zato za sedem tukajšnjih občin ne more biti nepomembno, kako se bodo premešale in razdelile karte na bližnjem kongresu SLS, kjer bodo volili novo vodstvo. štirih letih stranko notranje poenotil, umaknil še pred ali na samem kongresu. In kaj naj bi to pomenilo za Zgornjo Savinjsko dolino? Bojan Šrot je že večkrat izjavil, da stranke ni mogoče voditi iz Celja, kjer Kot je znano, sta na izvršnem odboru dosedanji predsednik in podpredsednik Janez Podobnik in Bojan Šrot podala vsak dve kandidaturi: za predsednika in podpredsednika. Oba sta poudarila, da bo treba čas do kongresa, ki bo 17. novembra, izkoristiti za razpravo o tem, katera ekipa bi najbolje vodila stranko. Nihče izmed njiju pa se ne namerava umakniti drugemu, čeprav sta oba pripravljena biti tudi podpredsednika stranke. Tako Podobnik kot Šrot sta prepričana, da stranka ne bo razpadla ali se razdelila, če ne dosežeta dogovora. Ključna vizija SLS je iti na parlamentarne volitve in tam doseči dober rezultat, zato naj bi Podobnika nekateri celo prepričevali k umiku na podpredsedniško mesto, ker naj bi svež obraz na čelu stranke pripomogel k boljšemu uspehu na volitvah. Po nekaterih podatkih naj bi imel Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik (levo) in predsednik stranke Janez Podobnik sta v zadnjem mandatu odločilno prispevala, da je SLS stabilen vladni člen (foto: EMS) Podobnik na kongresu večje možnosti za zmago, vendar bi to zanj pomenilo veliko tveganje ob morebitnem slabem rezultatu stranke na volitvah. Zato obstaja precejšnja možnost, da se bo Podobnik, ki je v je neprofesionalni župan, torej je logično, da se bo na parlamentarnih volitvah potegoval (tudi) za mesto poslanca. V primeru, da bo Šrot predsednik SLS, bi v praksi to pomenilo, da bosta v peti volilni enoti kan- didirala najmočnejša moža stranke, saj naj bi bil Jakob Presečnik kot vodja poslanske skupine neformalno drugi človek stranke. Presečnik, ki naj bi neuradno veljal za Podobnikovega človeka, bo po lastnih zagotovilih deloval v dobro stranke, zato se kot vodja poslanske skupine o kandidatih ne želi izrekati. Tudi dejstvo, da ima na državnozborskih volitvah Šrot več možnosti za izvolitev, Presečnika ne odvrača od prepričanja, da mora stranko voditi najboljša ekipa, ki bo dobila mandat in polno zaupanje delegatov na kongresu. SLS, ki je sodelovala tako rekoč v vseh vladah, s Podobnikom ali Šrotom na čelu računa na izboljšanje volilnega rezultata izpred treh let. Za Bojana Šrota velja, da ima z razvojem Celja še velike načrte, zato je malo verjetno, da bi se potegoval za mesto v izvršni oblasti, v kolikor bo SLS tja sploh povabljena. Zato pa je Jakob Presečnik človek sprejemljiv za vse politične opcije, tako je z vidika Zgornje Savinjske doline kongres SLS še kako pomemben. Savinjčan NOVA ŠTIFTA Rekonstrukcija dela ceste Celotno traso »senčne ceste« bo možno rekonstruirati po sanaciji plazu (foto: JP) Vjesenskem času je podjetje VOC z podizvajalci opravilo rekonstrukcijo lokalne ceste Nova Štifta-Černevska rida. Za 550 metrov dolg odsek ceste do plazu, ki že nekaj let spodjeda cestišče, je bilo potrebno zagotoviti 120 tisoč evrov iz občinskega proračuna. Po besedah direktorja gornjegrajskega komunalnega podjetja Jožeta Pozniča bo cesta preko plazu do nadaljnjega ostala v makadamski izvedbi. Na tako imenovani senčni cesti torej ostaja problem plaz, katerega bo potrebno sanirati pred dokončno rekonstrukcijo celotne ceste. Savinjčan LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM Gorenja letos ni med razstavljavci V ponedeljek se je na Gospodarskem razstavišču pričel Ljubljanski pohištveni sejem, na katerem Gorenje letos ne bo sodelovalo. V začetku oktobra so v njihovem salonu v Velenju organizirali hišni sejem Gorenje trade show 2007, zato so se odločili, da bodo na ljubljanskem sejmu sodelovali izmenično, vsako drugo leto. Program Pohištvo v Nazarjah je eden od petih proizvodnih programov v sklopu družbe Gorenje Notranja oprema. Direktor nazorskega programa Janez Špegel ocenjuje predstavitev v Gorenjevem salonu kot zelo uspešno, čeprav bi Pohištvo zahtevalo nekoliko več prostora, da bi lahko prikazali ves prodajni program. Z vidika celotne Notranje opreme so zabeležili velik odziv kupcev, zlasti pri programu kuhinj. Glede sodelovanja oziroma nesodelovanja na ljubljanskem pohištvenem sejmu je Špegel opozoril tudi na izjemno velike stroške, ki so povezani s tem. Izrazil je dvom, da bi odziv kupcev to odtehtal, in izpostavil vprašanje, v kolikšni meri je končnim kupcem merilo za nakup obisk sejma, koliko pa se jih za nakup odloči v trgovinah. Irena Drobež Portal Savinjske doline eoin POGOVOR Z IVANOM NAGYEM, PREDSEDNIKOM ORIENTACIJSKEGA KLUBA URSUS »Orientacija je pravzaprav način življenja« Ivan Nagy (foto: Marija Lebar) Ivana Nagya smo našim bralcev že predstavili, ko smo pisali o odmevni prireditvi, ki je poleti napolnila vse nočitvene zmogljivosti v Zgornji Savinjski dolini. Gre za mednarodno tekmovanje v orientaciji, ki je potekalo na našem območju. Orientacijski klub Ursus iz Ljubljane, ki ga je ustanovil Ivan Nagy, je omenjeni športni dogodek v naši dolini priredil letos že tretjič po vrsti. Zanimalo nas je, kako poteka tekmovanje in zakaj je izbral ravno naše kraje. Naj povem, da moje korenine segajo v Nizko, od koder je doma moja mama. Tako sem še kot otrok spoznaval lepoto narave, ko sem prihajal sem na počitnice iz Zagreba. - Torej ste živeli na Hrvaškem. Ste se že tam srečali z orientacijo? Resje. V zagrebški klub meje leta 1992 povabila kolegica. Ob tem bi omenil, da sem se na prvi orientaciji, ki sem seje udeležil na zagrebškem Slemenu, izgubil in taval kar tri ure. - Kljub slabi izkušnji ste tej športni disciplini ostali zvesti. Kaj vas je prepričalo? Predvsem je orientacija dejavnost, ki poteka v naravi. Nanjo sem zelo navezan še od otroštva. - Ste se šolali v Zagrebu? Osnovno šolo sem obiskoval tam, kasneje pa smo se preselili v Ljubljano. Tukaj sem obiskoval gimnazijo in končal študij biologije na Biotehniški fakulteti. Po tem sem se zaposlil in nekaj časa delal v farmacevtskem podjetju. ■ - Ste se še vedno posvečali svoji priljubljeni dejavnosti? Da, orientaciji sem ostal zvest, še posebej zato, ker je tudi v Ljubljani obstajal orientacijski klub, kamor sem se včlanil. Sedaj imam v tej panogi že več kot petnajst let izkušenj. - Kaj pa vaša udeležba na tekmovanjih? Ste dosegali vidne rezultate? V svetu je orientacija ali orienteering, kakor to imenujemo z angleško besedo, že dolgo znana in veliko bolj razvita in številčna dejavnost, kot pri nas. Tudi sam sem se udeležil kar nekaj velikih tekmovanj in nekajkrat zmagal na državnih prvenstvih. V tem času sem opravil še izpit za sodnika v orientaciji. Seveda je lepo doseči vidna mesta in osvojiti nagrade ter pokale, vendar je bistvo orientacije predvsem gibanje v naravi. - Kakšni so razlogi, ki v to športno disciplino privabljajo vse več ljudi? Kot že rečeno, je to gibanje v naravi. Pomembno je tudi druženje, ne gre pa pozabljati niti tekmovalnih nagibov. Na tak način udeleženci ohranjajo telesno pripravljenost in spoznavajo nove kraje in ljudi. Prizadevamo si, da bi postala orientacija tudi olimpijska disciplina, saj jo gojijo praktično po vsem svetu. Lahko bi celo dejal, da je orientacija več kot šport in rekreacija - je način življenja. - So to tudi razlogi, zaradi katerih ste ustanovili svoj orientacijski klub? Ko sem se udeleževal različnih tekmovanj, sem nabiral izkušnje in spoznaval, kaj bi bilo mogoče storiti drugače, boljše. V ustanovitvi kluba s podobno mislečimi sem videl zanimivo priložnost. Tako smo leta 2001 v Ljubljani ustanovili Orientacijski klub Ursus. - Letošnje tekmovanje na Veliki Planini in v Zgornji Savinjski dolini na območju Dobrovelj je bilo že tretje po vrsti? Da, tekmovanje na istem terenu ponavljamo vsaki dve leti, da ne postane dogajanje monoto- no. Vmes imamo tekmovanja po drugih koncih Slovenije. Ko postavljamo progo, pazimo, da trasa poteka vsakič po drugem terenu, čeprav v istem kraju. - Kako sploh potekajo priprave na tak dogodek? Zaradi mednarodne udeležbe tekmo razpišemo na internetu. Dogodek je treba prijaviti na ustrezni upravni enoti. Potem je potrebno dobiti dovoljenja lastnikovzemljišč.Tukaj naj poudarim izredno prijaznost vseh lastnikov na savinjskem »Prizadevamo si, da bi postala orientacija tudi olimpijska disciplina, saj jo gojijo praktično po vsem svetu. Lahko bi celo dejal, da je orientacija več kot šport in rekreacija - je način življenja.« koncu, s katerimi smo se srečevali doslej, saj niso postavljali nobenih zaprek ali pogojev. Ko se v grobem določi smer orientacije, pričnemo z izdelavo zemljevida. Karte so izdelane v razmerju 1:10.000 ali 1:7.500. Morajo biti dovolj natančne, daje na njih viden relief terena, celo vsaka skala, večja od enega metra. Ob progi se postavijo kontrolne točke. Vsak tekmovalec se na startu javi in dobi elektronski čip, s katerim se evidentira na kontrolnih točkah. Na cilju izroči čip komisiji, ta pa z računalnikom preveri, če so zabeležene vse kontrolne točke. Za tiste, ki tekmujejo »bolj zares«, je seveda pomemben le čas, v katerem progo pretečejo. Mogoče je primerjava med vrhunskim in rekreativnim orientacijskim tekom podobna tisti med planinslvom in alpinizmom. - Kaj pa poškodbe? Vemo, da trasa poteka po razgibanem terenu. Večina tekmovalcev je dobro telesno priprav- GORENJE Zadovoljni s poslovanjem v Srbiji Gorenje je ob prvi obletnici delovanja v tovarni hladilne tehnike vValjevu konec oktobra pripravilo dan odprtih vrat. V Gorenju so s poslovanjem tovarne v Valjevu zadovoljni, ob tej priložnosti pa so eni izmed najbolj vestnih in prizadevnih sodelavk podarili 500.000. aparat. V prvem letu so število zaposlenih podvojili, tako da je danes v tovarni hladilno-zamrzovalnih aparatov 619 zaposlenih, ki bodo do konca leta izdelali preko pol milijona aparatov in s tem presegli načrte. Gorenje je v Srbiji razvilo tudi zanesljivo mrežo lokalnih dobaviteljev, ki že presegajo tretjino vseh dobavnih potreb tovarne. Dobavitelji iz Srbije so se s kakovostjo izdelkov, točnostjo dobav ter cenovno konkurenčnostjo izkazali kot dobri in zanesljivi, nekatere komponente iz Srbije že uvažajo tudi v Slovenijo. ljena,tako da jih tudi slabo vreme ne ovira. Tudi s poškodbami doslej nismo imeli slabih izkušenj. Kakšna odrgnina tu in tam. Doslej najhujša je bila zlomljena roka. -Tekmovanja potekajo dopoldne, kaj pa počnejo gostje sicer? Kdo poskrbi za njihovo nastanitev? »Večina tekmovalcev je dobro telesno pripravljena, tako da jih tudi slabo vreme ne ovira. Tudi s poškodbami doslej nismo imeli slabih izkušenj. Kakšna odrgnina tu in tam. Doslej najhujša je bila zlomljena roka.« Po opravljeni dnevni etapi tekmovanja, ki ponavadi poteka več dni, želijo tekmovalci čas zase in za ogled znamenitosti krajev, kjer se mudijo. Zato smo natisnili poseben zemljevid, na kater- Pozna spokojna jesen je čas za spomine. In prav zaradi spomina, tokrat na padle v drugi svetovni vojni, je Zveza združenj borcev za vrednote NOB - območni odbor Rečica ob Savinji na rečiškem trgu ob prvem novembru pripravila žalno slovesnost ter ob spomeniku padlim prižgala sveče in položila cvetje. Predsednica rečiških borcev Vera Poličnik je kot slavnostna govornica orisala čas, ko so mnogi dali svoja življenja za svobodo in boljši jutri za številne prihodnje rodove. Ob tem je poudarila, da so bili mnogi borci pravi čas na braniku, da lahko mi svobodno uživamo današnji čas. »Hva- em smo označili in zapisali vse kulturne, naravne In druge znamenitosti v bližini, ki si jih je vredno ogledati ali jih obiskati. Prav tako smo dodali seznam prenočitvenih zmogljivosti v dolini, tudi zbiranja teh podatkov smo se lotili sami. Pri tem bi se zahvalil vsem, ki so naše tekmovalce gostili. Neprestano dobivamo povratne informacije, kako zadovoljni so bili naši gostje in kako prijazni gostitelji so Zgornjesavinjčani. - Tudi gostitelji so bili zadovoljni z vašimi tekmovalci, saj so to izredno mirni in redoljubni gostje, ki za seboj ne puščajo razdejanja ali smeti. To so res osveščeni ljudje. Letos je tekmovalo 1.500 tekmovalcev iz vseh koncev sveta, spremljali pa sojih še številni družinski člani ali prijatelji. Vendar za njimi ni ostalo nič, kar ne spada v naravo. Ko govoriva o namestitvah, naj se še posebej zahvalim nazorskemu podjetju Dom, ki nam že vsa leta v športni dvorani velikodušno nudi prostor za nastanitev številnih naših tekmovalcev. la za ljubezen, ki ste jo položili v temelj naše domovine, in za svobodo, zaradi katere smo lahko prišli do svoje države,« je med drugim povedala Poličnikova. Komemoracijo so s partizanskimi pesmimi in recitacijami obogatili pevci in recitatorji domače osnovne šole pod vodstvom Karmen Kočevar in Majde Časi, Ana Skončnik ter Suška banda z Darkom Atelškom. Poleg predstavnikov društev so se slovesnosti udeležili številni domačini in sorodniki borcev, katerih imena so zapisana na spomeniku padlim. Marija Sukalo - Kdaj pridete spet v Zgornjo Savinjsko dolino? Zagotovo čez dve leti, ko bo tekmovanje v orientaciji, prepričan sem, še bolj številčno, kot letos. Bi si pa želeli za podporo tekmovanju pridobiti več sponzorjev. - Kaj bi povedali za konec? Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so nam pri izvedbi tekmovanja pomagali. Zelo bi me veselilo, če bi se kdo v Zgornji Savinjski dolini odločil in ustanovil klub za orientacijo, saj so terenski pogoji tukaj idealni. Pripravljeni smo pomagati po svojih najboljših močeh. Marija Lebar GZS SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Regija ustanavlja samostojno zbornico V okrilju Območne gospodarske zbornice Velenje so zadnje tedne potekali intenzivni pogovori in pogajanja o tem, kako naprej z organiziranostjo zbornice na območju regije. Te dni je odločitev končno sprejeta - v torek, 13. novembra, ob 14. uri bo v Centru Nova v Velenju ustanovna skupščina Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Nastajajoča regijska zbornica bo ekonomsko in pravno samostojna, vendar bo pogodbeno povezana s krovno Gospodarsko zbornico Slovenije. Za začetek so člani upravnega odbora oblikovali kar nekaj smernic bodočega delovanja samostojne zbornice, ki naj bi imela neposreden vpliv na obseg prihodkov in stroškov poslovanja. Gospodarstveniki v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini se zavedajo, da bodo znotraj samostojne zbornice lažje učinkovito vplivali na razvoj in oblikovanje ugodnega poslovnega okolja. Menijo, da se bo po ustanovitvi pokrajin njihova moč še povečala in da lahko v okvirih samostojne gospodarske zbornice ter povezani v Gospodarsko zbornico Slovenije zagotovijo neposreden vpliv na pogoje poslovanja v regiji in v državi. Poleg tega računajo na možnost neposrednega vstopanja v pravna razmerja z drugimi pravnimi subjekti v SAŠA regiji in izven nje, kakor tudi sklepanja partnerstev z razvojnimi in ostalimi inštitucijami v regiji. Direktor GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje Franci Kotnik se strinja, da predlog reorganizacije predvideva fleksibilno organiziranost in decentralizacijo upravljanja, predvsem veliko večjo samostojnost. Tako bo območna zbornica upravljavsko, funkcionalno, finančno in kadrovsko samostojna. Model članarine bodo sami določali, samostojno bodo razpolagali s sredstvi, odločali bodo tudi, kolikšen delež bodo namenili matični zbornici. Savinjčan DAN SPOMINA NA MRTVE NA REČICI OB SAVINJI Borci pravi čas na braniku Spominu na padle v drugi svetovni vojni so se poklonili tudi predstavniki društev (foto: Marija Sukalo) Ljudje in dogodki, Oglasi 15 LET NOVIH SAVINJSKIH NOVIC Desetletje in pol sledenja dogodkov, iskanja informacij... Leto 1992je bilo za Savinjske novice prelomno, in sicer iz treh razlogov: spremenile so frekvenco izhajanja - namesto mesečnika so postale štirinajstdnevnik, namesto klasičnega časopisnega so dobile revijalni format, poleg tega pa so začele izhajati na tržni osnovi - v letih 1992-1994 sicer še s proračunsko dotacijo takratne Občine Mozirje, kasneje pa zgolj na osnovi prihodkov od prodaje časopisa in oglasnega trženja. Konec leta 1991 je občina izdajateljstvo Savinjskih novic zaupala podjetju Epsi iz Nazarij, ki seje pred tem izkazalo z izdajo fotomonografije in vodnika po Zgornji Savinjski dolini. Trije ambiciozni solastniki so se zavedali, da za redno izhajanje 14-dnevnika potrebujejo nekoga, ki bo »dihal« s časopisom, in tako smo se našli, kajti izvedeli so, da sem se že leto poprej potegoval za funkcijo urednika, vendar mi očitno takrat še ni bila namenjena. Nosilni prispevek 1. številke SN, kije izšla 25. januarja 1992,je bil namenjen dohodnini, ki seje takrat v Sloveniji pojavila kot nov davek, s katerim je država bistveno povečala krog davkoplačevalcev. Aktualna tema je bila tudi denacionalizacija, ki seje tedaj šele dobro začela, pisali pa smo tudi o nastopu Elkroja na sejmu Moda 92 v Ljubljani, njihovem novem računalniškem sistemu za krojenje, potrebni obnovi Gregornovega jezu v Spodnji Rečici, literarnem natečaju Naš gozd, novoletnih praznikih na Golteh, reorganizaciji zdravstva, investicijah v nazorski krajevni skupnosti, eksternem preverjanju znanja osnovnošolcev pa OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90 VABIMO Vas na krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 15. novembra 2007, od 7. do 10. ure v prostorih OŠ LUČE. Vljudno vabljeni! DANES JAZ ZATE .... JUTRI Tl ZAME! seveda še o marsičem, saj nam je že v prvi izdaji uspelo napolniti 20 strani. Ko danes listam po ostalih številkah letnika 1992, ugotavljam, da smo se kar precej lovili glede notranje grafične podobe, spominjam pa se tudi nezavidljivega položaja, v katerem sem bil na začetku svoje novinarske in hkrati tudi uredniške poti. Nisem razpolagal z dobrimi viri informacij, mreža honorarnih sodelavcev oziroma dopisnikovje bila še nerazvita. Ampak počasi smo napredovali... V 3. številki 25. februarja je svojo prvo karikaturo objavil naš sedanji računalniški oblikovalec Uroš Kotnik, v 4. številki 10. marca smo začeli s črno kroniko, v 7. številki 25. aprila je svoj prvi uvodnik v Savinjskih novicah (članke je pisal že prej) napisal Edi Mavrič, vseskozi pa je z narodopisnimi in občasno tudi novinarskimi prispevki sodeloval Aleksander Videčnik. Sredi leta nam je postalo jasno, da so se Savinjske novice v novi podobi in vsebini »prijele«. Ljudje sojih prebirali z vedno večjim zanimanjem in tudi sam se nekako znašel v svoji novi vlogi, kije posledično pomenila spremenjen način življenja. Nič več ustaljenega delovnega časa, nič več prostih vikendov, pač pa neprestano sledenje dogodkom, iskanje informacij, razmišljanje o temah v prihodnji številki... Spominjam se, daje bila pravi prodajni hit 14. številka, v kateri smo objavili telefonski imenik KS Ljubno ob Savinji. Danes kaj takšnega seveda ni več mogoče, saj Telekom Slovenije sam sistematično trži svoje baze telefonskih naročnikov. V 16. številki 10. septembra je izšla prva tematska priloga na temo gradnje, kije po oglaševalski plati še danes daleč pred vsemi ostalimi. V18. številki 10. oktobra smo objavili intervju z novim generalnim direktorjem Gorenja Glin dr. Jožetom Korberjem, ki je javno oznanil prenos družbenega kapitala na Sklad Republike Slovenije za razvoj (beri: podržavljenje) in 350 tehnoloških viškov v podjetju. Le kdo bi si takrat lahko mislil, da bo šla Glinova pot skozi 15 lettako navzdol, da bo od njega ostalo le še to, kar lahko vidimo skozi tovarniško ograjo... 20. številka 10. novembra je prinesla prvo resnejšo spremembo na naslovnici v podobi večje in udarnejše fotografije, v njej pa so se predstavile tudi politične stranke, ki so se tistega leta z »domačimi« kandidati potegovale za sedeže v državnem zboru. Za nasprotnike politike je bila verjetno bolj zanimiva 21. številka z reportažo o odprtju prenovljenega gradu Vrbovec. V tej številki sem bralce Savinjskih novic prvič nagovoril v vlogi glavnega in odgovornega urednika časopisa. Na omenjeno funkcijo meje 4. novembra 1992 imenovala Skupščina občine Mozirje. Od takrat je torej minilo že več kot desetletje in pol, pa sem še vedno na tem stolčku. Predolgo? izdajateljsko leto 1992 smo sklenili s 23. številko dan pred božičem, zadovoljni in polni optimizma za prihodnost. Povsem drugačnega mnenja je bila Ana Špeh iz Podvolovljeka, ki nam je v nekaj alinejah zaupala svoje razmišljanje o časopisu SN in svoje pisanje zaključila zelo konkretno: »Trenutno ste tako pod povprečjem, da so edino aktualna dežurstva zdravnikov, veterinarjev in elektro.« Kritiko, čeprav pretirano, smo vzeli resno in v leto 1993 vstopili trdno odločeni, da se izboljšamo -sebe in časopis - in vtem stilu so se vrstila leta-vse do 2007. Dovolj jih je bilo, da želimo 15-letnico proslaviti skupaj z vami, a vendar ne na povsem običajen način. Našemu srečanju želimo dodati dobrodelno noto in upamo, da se boste odzvali našemu vabilu. Dobimo se v četrtek, 29. novembra, ob 19. uri v Športni dvorani Nazarje! Svetujem vam, da vstopnice kupite že v predprodaji. Vaš Franci Kotnik Prosil sem za bogastvo, da bi bil srečen; dobil sem uboštvo, da sem lahko moder. Prosil sem za veliko stvari, da bi lahko užival v življenju; dobil sem življenje, da lahko uživam v stvareh. Ničesar nisem dobil, za kar sem prosii; vendar vse, za kar sem upal. (----\ 10 v___/ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI ZADOVOLJNI S PREDLOGOM TRASE HITRE CESTE Cestna povezava nujna za gospodarski preboj www.avtosola-relax.si Remic Minki iz Lok pri Mozirju, ki 9. novembra praznuje 86. rojstni dan, želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva med svojimi Vsi njeni Hitra cesta se bo pri Letušu približala Zgornji Savinjski dolini, kar je ključnega pomena za tukajšnje gospodarstvo (vir: Urbis) zava nujna za gospodarski preboj Savinjsko-šaleške regije,« dodaja Gorjup. Enakega mnenja je tudi trenutni koordinator zgornjesavinjskih županov Ciril Rose, ki misli, da je predlaga rešitev za sedem zgornjesavinjskih občin optimalna. »Predlagana trasa rešuje največ logističnih problemov, je pa škoda, ker nismo bili vabljeni na predstavitev predloga, saj je cestna povezava še kako pomembna tudi za naše kraje. Za nas je pomembno, da je priključek čim bližje Zgornji Savinjski dolini in nenazadnje je pomembno tudi dejstvo, da se bo cesta začela graditi od Šentruperta proti Koroški,« seje v imenu zgornjesavinjskih županov in županje o predlogu rešitve hitre ceste opredelil župan občine Luče. Savinjčan RENAULT SUPER CENE R.S.L. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče 03/425-45-14 03/425-45-16 tel.: 03/837-08-90 Občine Savinjsko-šaleške regije morajo v teh dneh oddati pripombe in predloge na predlagano traso tretje razvojne osi. Številne javne razprave v šaleških občinah in občini Braslovče kažejo, da prebivalci tako imenovanemu Presečnikovemu predlogu, ob upoštevanju njihovih pripomb, ne nasprotujejo. Za zgomjesav-injske občine je bistvenega pomena, da se cestna trasa čim bolj približa dolini, kar naj bi pospešilo gospodarski razvoj. O predlagani rešitvi je na izredni seji razpravljal tudi upravni odbor GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje, kjer je bilo izraženo zadovoljstvo spričo dejstva, da bo hitra cesta potekala v neposredni bližini največjega šaleškega industrijskega kompleksa. »Poleg tega se bo pri Letušu približala Zgornji Savinjski dolini, kar je ključnega pomena za tamkajšnje gospodarstvo. Ob tem so člani upravnega odbora na pristojne državne organe naslovili apel, da maksimalno pospešijo potrebne pripravljalne postopke in čim prej začnejo z gradnjo,« je dogajanje na seji kratko komentiral direktor Franci Kotnik. Direktor področja gospodarjenja v BSH Hišni aparati Nazarje, Boštjan Gorjup je prepričan, da bi sodobno cestno povezavo potrebovali že danes in opozarja, da vizija podjetja predvideva povečanje proizvodnje, kar seveda pomeni, da bo lokalna cesta še bolj obremenjena. »Menim, da je tako imenovani Presečnikov predlog optimalna rešitev poteka trase hitre ceste od Šentruperta do Holmca in upam, da pri usklajevanju ne bo prihajalo do večjih težav. Kot gospodarstvenik se zavzemam še za hitrejši prehod od besed k dejanjem, saj je sodobna cestna pove- Avtošola aLELA-a RELAX PREVERJENO! Nudimo vam najugodnejše financiranje s plačilom na položnice Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredi'! do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 19.11. ob 17.00 Testna vozila z O KM CLIO, MEGANE, SCENIK Mozirje, Savinjska cesta 29 NATASCHA BURGER IN ALEŠ POVŠE DAHNILA USODNI DA Grajska poroka v stilu celjskih grofov Na Celjskem gradu sta se ob prisotnosti grofa Hermana Celjskega vzela Aleš Povše in Natascha Burger (tretja in četrti z desne) (foto: Marija Miklavc) Ugibanj, kako se po novem piše Natascha Burger, hči Cvetke in Franca Burgerja z Veniš v Lačji vasi, je od petka, 26. oktobra, konec. Vodja hotela Aleš Povše iz Savinjske doline je ljubiteljico konjev in hotelirko Natascho Burger zaprosil za roko, svoj zgodovinski »da« pa sta povedala pred matičarko Mestne občine Celje. Vzela sta se vstilu nekdanjih grofov na Celjskem gradu, svoj blagoslov pa jima je dal sam Herman, grof Celjski. Da je civilna poroka potekala v stilu bleščic srednjega veka, ni dvomiti. Za grajskimi zidovi je bilo vse v cvetju, zaigrale so grajske fanfare, poroko med dvema mladima, ki jima grajsko življenje v zadnjih časih ni tuje (Burg - grad -Burger), pa je sklenil grajski glavar z oznanilom: »Ljubita se, mlada človeka, uživajta strasti in dobrote tega sveta in seveda služita grofom celjskim. Pridelajta kopico zdravih potomcev, bog vaju blagoslovi!« Dan kasneje ju je v novi kapelici na posestvu Burger blagoslovil tudi rečiški diakon Stanko Čeplak. Ob prisotnosti množice svatov, sorodnikov, prijateljev in hčerke Sare sta Natascha in Aleš »tudi v imenu božjem« postala zakonca. Ko je na domačijo Burgerjevih prijezdil še vitez Valvazor s svojim spremstvom in zaželel mladi »grajski gospodi« trden zakon, spoštovanje postave ter veliko potomcev, seje slavje s slapovi šampanjca pričelo. Poročno slavje so pop- estrile tudi orientalske plesalke in nastop folklorne skupine kuharic in natakarjev Hotela Burger. Jože Miklavc KANDIDAT, ODPRT ZA VSAKOGAR! Novi Freelander 2.2D je idealen kandidat za vse, ki si želijo prestižnega terenca s za najboljšega v svojem razredu že od 29.990 € dalje. Pohitite - kandidatov ni veliko! Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Celje, T: 03/42 44 017 Jutri v knjigi tvojega življenja ničla okrasila bo štirico. Želiva ti, da bi bil vsak tvoj naslednji dan s srečo in zdravjem obsijan. Naj ti Bog da moči, da boš še naprej lahko s tako voljo in razumom premagoval vse ovire na podjetniški poti Neizmerno sva ti hvaležna za vso spoštovanje in pomoč, ki nama ju daješ. Ostani še naprej takšen! ata + mama Freelander 2.2D. poraba goriva 7,5/100 km, emisija C02. 194 g/km naši zapisoDaici Piše: Aleksander Videčnik Pred kakimi tridesetimi leti aii še prej sem se lotil raznih raziskav, tako narodopisnih kot tudi zgodovinskih. Pozneje, ko sem urejal Savinjske novice, so bila moja pota po naših zaselkih še pogostejša. Vtem času sem srečeval zelo zanimive ljudi in dobre sogovornike. Ko sedaj gledam na tedanja spoznanja različnih vsebin in predvsem plodna srečevanja z ljudmi, tako v "nižinah" kot "višinah", ugotavljam, da so me pripovedi preprostih ljudi plemenitile, hkrati pa tudi navdušile. Zgornjesavin-jčane sem spoznal kot poštene ljudi. Nekoč sem prebiral neko knjigo znanega slovenskega učenjaka in akademika dr. Antona Trstenjaka. Takole je zapisal: »Pošten si, nikoli pa nisi pošten na pol - pošten si ali pa nisi!« Spoznaval sem res poštene, pridne, napredne ljudi, katerih življenje je bilo trdo, posebno v časih pred drugo svetovno vojno. Pa nenazadnje tudi po njej, ko so kmetije obiskovali razni "iskalci" hrane v okviru obvezne oddaje. Kmetje vedno in povsod trdo živel, se prebijal iz težave v težavo, vendar je ostal zvest svoji grudi in stanu. Seveda sem prav posebej želel govoriti s starejšimi ljudmi, ki so v sebi ohranjali nekdanji čas in življenje tedaj. To so bili modri in preudarni sogovorniki. Šmihelski bukounib fcouro Goličnik Na sploh je bilo med kmečkimi ljudmi malo zapisovalcev domačih zgodb in življenja na vasi. Seveda so največ zapisovali razni domači zdravilci, o teh smo že večkrat pisali. V Šmihelu so od nekdaj živeli napredni ljudje, bili so tudi dobri gospodarji in naklonjeni napredku, tako v kulturi kot tudi v gospodarjenju. Lovro Goličnik je napisal spomine v knjigi Moj šmihelski svet, kije izšla leta 1992. Zanimivje njegov opis krajine pod Goltmi. Zapisal je: »V zadnjih desetih letih je precej znano poimenovanje planine Golte. Mozirska planina ni pravo ime. Ta planina se od nekdaj imenuje Golte ali Golčka planina, in to po pravici, ker pogolta vso vodo, ki jo narava izliva na te vrhove. Ljudski glas pravi, daje Golte v davni zgodovini zemlje izoblikoval ognjenik Smrekovec, daje temu tako, dokazuje dejstvo, da se Golte odjuga proti severu znižujejo proti Zaloki in izviru Ljubije. To pa zato, ker se je krater vulkana porušil v svojo votlino in potegnil za seboj del Golt odjuga in del Smrekovca od severa. V tej vdolbini, ki se sedaj imenuje Zaloka, je potem ostalo nekaj milijonov let planinsko jezero. Voda iz jezera je polagoma izdolbla prehod med Goltmi in Brloškim vrhom pod Smrekovcem in še sedaj brusi ter dolbe naprej v globini in na površju. V Zaloki in okolici je cel labirint naravnih znamenitosti. Vse vode, ki v precej močnih potočkih drvijo iz smrekovškega pogorja, izginjajo okoli Leškovška in Zaloke v struge in podzemske rove. Le malokdaj se zgodi, da bi vode nastopile na površinah, saj te podzemski kanali, ostanki ogromnega ognjenika, z lahkoto požrejo. Nekdanji prebivalci Zaloke, kjer je bila nekoč precej velika kmetija, so pripovedovali, kako je ob večjem deževju grmelo in bobnelo pod zemljo, kakor da bi se nekje trgali plazovi kamenja. Ko je ognjenik, katerega obstoj potrjujejo tudi geologi, na današnjem Smrekovcu ugasnil in nehal delovati, seje porušila stena žrela in se je nekako zamašilo grlo ognjenika. Ostale pa so luknje in votline, ki odvajajo vodo pod zemljo, ta prihaja na dan šele pri izviru Ljubije. Pri tem izviru pride na dan tudi voda, ki izginja pod zemljo na Golteh, na severni strani te planine. Zato na tej strani planine tudi ni nobenega studenca, višje od izvira Ljubije. To dejstvo bi nekako potrjevalo ljudsko mnenje, da je namreč v notranjosti planine jezero, kot nekakšen orjaški zbiralnik ali rezervoar vode. ZRAČNIK ZA PODZEMLJE V globini pod cesto, ki pelje v Zaloko, je zaloga vode še vedno zelo velika. To seje lahko ugotovilo po nekakšnem zemeljskem zračniku, ki pa je sedaj žal zasutzgruščem. Ta zračnikje ob močnejšem deževju precej močno pihal iz globine. Ko pa so vode v podzemskem jezeru upadale, je z isto močjo srkal zrak nazaj v podzemlje. Res škoda, da je ta lep naravni pojav sedaj zasut. V letih po drugi svetovni vojni je namreč požar, enkrat ga je zanetila strela, drugič pa neprevidni ljudje, uničil več kot 50 ha gozda. Nevihte, ki so sledile, so sedaj požgane goličave odnašale zemljo in gramozter spodaj nasule do pet metrov visoko plast grušča ter tako zamašile omenjeni zračnik podzemnega jezera. Pri izviru Ljubije se še sedaj vidi, kako ob deževju bruha voda iz globine - ob takih prilikah je moral zračnik pridno delati. Izvir Ljubije in omenjeni zračnik sta v približni razdalji 350 m. RAZNI IZVIRI V Zaloki in pri Leskovšku je še več votlin in požiralnikov, ki lahko pogoltnejo vso vodo iz smrekovškega pogorja, kottudi z Golt, da izgine pod zemljo in se pozneje prikaže pri izviru Ljubije. Po Ljubijskem grabnu so tu in tam majhni izviri, ki največkrat izginejo pod zemljo. Naprej proti šmi-helskim kmetijam pa vse izvire koristijo kmetje za svoje vodovode. Precej močan izvir ima potok Potočnik, malo višje je izvir Grohat, svoje potočke imata tudi Zgornji in Spodnji Goltnik. Izvir pri bivši Kavčevi koči sedaj koristi enajst gospodinjstev za svoj vodovod. V Radegundi, južnem delu Golt, je na vzhodnem pobočju najvišji izvirv Planici, ki ga imenujejo Koratnica, potem pa še izvir pri Jugu in dva izvira pri Kebru. Izvir Koratnice koristijo za vodo v hotelu na Golteh.« DANAŠNJE STANJE V času izgradnje vodovoda za Velenje je prišlo do bistvenih sprememb in nerazumljivih posegov v naravne lepote potoka Ljubije in planote Zaloka. Cesta v Zaloko je bila prestavljena, tako sedaj potom nje ni več mogoč ogled izvira Ljubije in lepe soteske ob nekdanji cesti vZaloko. Graditeljisotudi sicer v dolini Ljubije ravnali v marsičem brezobzirno. Tako so naravne lepote, o katerih tako lepo piše Lovro Goličnik v marsičem le še preteklost. Žal! Sščemo stare fotografije Radegundski in šmihelski križavci. Sliko je poslal Franc Goličnik - Povh iz Jazbin. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Dolar dol, zlato in nafta gor najočitnejše skoke napravili skladi, ki vlagajo v delnice kitajskih podjetij. Kar dva takšna sklada sta tako po desetih mesecih na prvih dveh mestih po donosu v letošnjem letu. v vodstvu pred drugimi starimi slovenskimi mešanimi skladi KD Galileo. Med obvezniškimi skladi večjih sprememb ni bilo, še vedno pa so zaradi padanja vrednosti dolarja no aktualne. Verjamem, da jih je modro izkoristiti in v sklade vložiti brez vstopnih provizij. Odsotnost vstopnih provizij omogoča tudi postopna vlaganja manjših znesk- Vzajemni skladi z najvišjimi in najnižjimi donosi v letu 2007 (do 30.10.2007) DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih S - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški SGAM Eq China 81% KD Galileo 35% Publikum Bond 11% SPIF Cina |R| 76% Primus 34% Triglav Obvezniški 8% NLBS slovenske delnice 74% Modra kombinacija 30% PIA Centr Eu Bond 7% Infond BRIC 55% Probanka globalni 28% SGAM Bd Converg Eu 6% Triglav Balkan 54% Triglav Renta 24% Hypo Konvergenz 5% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški PF Japanese Equity -11% Raiffeisen A R. Emerqing Markets 6% PF nternational Bond -3% SGAM Eq Jap A -11% RCM AR Global Balanced 4% VB Europa Rentenfonds -3% SGAM Eq Jap Cone Value -12% Hypo Global 3% VB Corporate Bond -3% PIA Europa Real -21% VB Smile 1% PIA Dollar Bond -4% SGAM Eq Jap Small Cap -24% RCM Global Mix 0% SGAM Bd Us Opp C Plus -4% Vir podatkov: www.financna-tocka.si V oktobru smo bili priča nadaljevanju močne rasti na novih trgih. Ponovno znižanje ameriških obrestnih mer in dobri poslovni rezultati nekaterih podjetij so investitorje očitno navdajali z optimizmom. Globalni vlagatelji so množično vlagali ravno v sklade, ki vlagajo v hitro rastoče nove trge, korekcija, ki sem jo pričakoval že prej v oktobru, pa se, kot kaže, dogaja šele v teh dneh. Znižanje ključne ameriške obrestne mere je povzročilo nadaljnje padanje vrednosti dolarja nasproti ostalim valutam. Strah pred inflacijo je zlato v oktobru pognal na nove rekordne vrednosti preko 800 dolarjev in omočil rast cen nafte proti 95 dolarjem. PetroChina kitajsko naftno podjetje je v zadnjih dneh postalo podjetje z največjo tržno kapitalizacijo. Skupna vrednost njegovih delnic je presegla tisoč milijard dolarjev, kar je več kot dvakratnik vrednosti ameriškega Exxon Mobila. Pri tem je PetroChina v polovici leta ustvaril zgolj 12 milijard dolarjev dobička, največje ameriško podjetje pa 20. Warren Buffett, drugi najbogatejši Američan, poznan predvsem po dobrih naložbenih rezultatih, meni, da so kitajske delnice trenutno dokaj drage, kar je podkrepil tudi s prodajo delnic Pet-roChine. V skupini delniških skladov so Precejšen delež kitajskih delnic v Infondovem BRIC-u je tudi ta sklad uvrstil med prvih pet. NLB sklad slovenskih delnic deli usodo ljubljanske borze, ki v zadnjem času ne raste več tako kot v prvi polovici leta, med prvih pet pa tokrat najdemo zgolj enega izmed balkanskih skladov. Na Balkanu so se vrednosti delnic v oktobru v povprečju znižale. Politična negotovost je obremenjevala trge v Zagrebu, Beogradu, Banji Luki, Sarajevu in Skopju. Denar od prodaje delnic hrvaškega telekoma se očitno še ni vrnil na trg. Na strani poražencev letošnjega leta so še vedno predvsem japonski skladi, izstopa tudi sklad PIA Europa Real, ki vlaga v nepremičninska podjetja in je v letošnjem letu izgubil že več kot petino vrednosti. Med mešanimi skladi je trenutno med najmanj donosnimi tisti ob-vezniški skladi, ki vlagajo v dolarske obveznice. Oktobra so mnogi upravljavci vzajemnih skladov pripravili posebne akcijske ponudbe, med katerimi so nekatere še ved- ov, s čimer se izognemo tveganju, da vplačamo ravno v neugodnem trenutku. V preteklosti seje večkrat izplačalo vlagati, ravno, koje bil strah največji. mag. Borut Repše -m - ■ m m m m NAZARJE OBČINA NAZARJE v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje organizira 30-urni začetni računalniški tečaj (Windows, Word, internet in elektronska pošta) Pretežni del tečajnine svojim občanom podarja občina Nazarje, zato je prispevek udeleženca samo 20 €. Izvedla se bosta dva tečaja, eden bo potekal v dopoldanskem času, drugi v popoldanskem času. Prijave sprejemamo na tel.: 03/ 839-02-60 do 19.11.2007 oziroma do zapolnitve mest. Zbiramo tudi prijave za 25-urni nadaljevalni tečaj Šivanja in krojenja. Ne zamudite priložnosti in pohitite s prijavo! J^TKRVC (Uff PNEVRIATIC CENTER ČAS JE ZA MENJAVO PNEVMATIK! Da boste vedno varno prispeli do cilja, vam ponujamo pnevmatike priznanih proizvajalcev: Sava, Debica, Dunlop, GT-Radial, Cooper, Yokohama, Goodyear, ... ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure TTTT'n sobota od 8.00 do 12.00 ure (f J 839« 1 0*40 ) LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Tkavc Sabina s.p., Lesarska cesta 45, 3331 Nazarje Diabetes - kuga 21. stoletja? MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Generalna skupščina OZN je 20. decembra 2006 soglasno sprejela resolucijo, s katero je 14. november razglasila za svetovni dan diabetesa. Doslej so Združeni narodi sprejeli le dve resoluciji za obolenji, ki predstavljata grožnjo zdravju človeštva in nevarnost za doseganje z zdravjem povezanih Razvojnih ciljev novega tisočletja. Prva je bila Resolucija o aids/hivu, druga pa Resolucija o svetovnem dnevu diabetesa, ki povečuje globalno zavest o diabetesu in priznava njegov pogubni vpliv na človeštvo ter njegov socialno ekonomski položaj. DIABETES - BOLEZEN PREOBILJA Značilnost diabetične bolezni je povišan nivo krvnega sladkorja ali glukoze. To je posledica neizločan-ja ali premajhne količine izločenega hormona inzulina ali pa neobčutljivosti celic in tkiv za inzulin, ki ga izloča človekova trebušna slinavka. Za predelavo energijsko prebogate hrane telo porabi preveč zaščitnih snovi, poruši se njegovo presnovno in obrambno ravnotežje. Pojavljajo se nešteti simptomi bolezni, ki jih zdravi sodobna medicina, človek sam pa je tisti, ki z zmernostjo in znanjem o zanj primernem življenjskem slogu lahko zase naredi največ. Pridobivanje znanja je povezano z vztrajnostjo, zmožnostjo in osebno čustveno inteligenco -sposobnostjo uvida, priznanja in reševanja problema. SVETOVNA ZDRAVSTVENA KATASTROFA Pojem epidemija smo navajeni uporabljati v zvezi z nalezljivimi boleznimi. Pri diabetesu govorimo o pandemiji, ker je že okrog 250 milijonov ljudi povsem svetu diabetikov. Z diabetesom živi skoraj 6% odraslega svetovnega prebivalstva, hitro se povečuje tudi število mlajših diabetikov, celo otrok. Pa vendar to ni bolezen, ki bi jo širili mikrobi. Gre za mnoge tesno povezane bolezni preobilja in nezdravega življenjskega sloga, ki se pojavljajo v družbah z visoko tehnološko razvito civilizacijo. Večina jih še imenujejo KNB - kronične nenalezljive bolezni, letos pa sta jih Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija za hrano in kmetijstvo ob svetovnem dnevu hrane končno bolj direktno imenovali PPB - prehransko pogojene bolezni. Prehransko pogojene bolezni so debelost, diabetes, srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak in maščobe v krvi, obolenja jeter in črevesja, karies, nekatere psihične motnje. Vsakih deset sekund na svetu umre en diabetik in medtem sta na novo odkrita dva. Tihi morilec vsako leto vzame 3,5 milijona življenj, še prej pa v zvezi z zdravljenjem teh ljudi nastajajo veliki stroški. BOLJE PREPREČITI KOT ZDRAVITI S spreminjanjem življenjskega sloga z zdravo prehrano in telesno aktivnostjo se da preprečiti skoraj polovico diabetesa tipa 2 (med diabetiki je kar 90% obolelih s SB tipa 2), zagotoviti boljšo uravnanost krvnega sladkorja obolelih in preprečiti pojav komplikacij - kroničnih in akutnih zapletov diabetesa. Cilj teh ukrepov je doseči polnovredno življenje diabetikov, danes še zdravim ljudem pa omogočiti, da ne zbolijo za prehransko pogojenimi boleznimi oziroma, da povečajo svojo odpornost in okrepijo zdravje. Slovenija je sprejela Nacionalni program zdravstvenega varstva RS, ki opredeljuje ohranjanje, krepitev in povrnitev zdravja prebivalcev Slovenije kot enega temeljnih družbenih ciljev. Tudi v Beli knjigi zdravstvenega varstva je opredeljeno izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva Slovenije in celostno varstvo prikrajšanih in ogroženih skupin. To temelji na osnovnih vrednotah: pravičnosti, dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti. Za ohranitev zdravja posameznik potrebuje zmožnost, voljo in znanje. Od nas odraslih je odvisno, ali se tega hočemo zavedati in omogočiti zdravje sebi ter našim otrokom. PROTIPOŽARNA VAJA V MIZARSTVU KOVAČ Požar pogasili gasil« štirih društev Ko je zadnjo oktobrsko nedeljo pozno popoldne požar zajel osrednji del proizvodnje Mizarstva Kovač, je po prvem klicu domačinov PGD Mozirje hitro stekla akcija aktiviranja še drugih prostovoljnih gasilskih društev Paška vas, Šmartno ob Paki in Letuš. po njih povzpeli na ostrešja ter od tam pričeli z gašenjem z vodnimi curki. Drugi, posebej za to usposobljeni in opremljeni gasilci so v Že iz požarnega načrta je videti, da je lesno podjetje Kovačevih bolj požarno ogroženo, kot je videti. Suh les, sušilnice lesa, silosi za lesne odpadke in žagovino, prisotnost lahko vnetljivih snovi za površinsko obdelavo lesnih izdelkov ter plinskega olja, velika kurilnica na bio maso in večje zaloge lesa, so razlogi za možen nastanek in razvoj požara večjih razsežnosti. In prav to se je zgodilo pred dnevi pri Butejevih. Zaradi pregrevanja kurilnih naprav je ogenj zajel najprej silose lesnih odpadkov, nato pa seje razširil v delavnične prostore. Ko so prihiteli gasilci PGD Mozirje na požarišče, so prevzeli poveljstvo nad vsemi sodelujočimi enotami in organizirali gašenje iz domačih hidrantov, avtomobilskih cistern ter specialnega vozila na kemično peno. Gasilci so se v posebnih oblačilih s kisikovimi aparati prebijali do osrednjega žarišča požara (foto: Marija Miklavc) Ker so objekti visoki, tukajšnja gasilska društva pa nimajo ustreznih mehaniziranih lestev, so raztegnili in postavili visoke lestve in se posebnih oblačilih s kisikovimi aparati prodrli v prostore iz različnih vhodov in se prebijali do osrednjega žarišča požara. Ker je bil dela prost dan, do poškodb zaposlenih ni prišlo, zato so imeli gasilci vsaj po tej plati nekoliko manj tvegano delo. Požar je po slabi uri pogasilo 63 gasilcev z enajstimi gasilskimi vozili in posebno gasilsko opremo za gašenje v posebnih pogojih. Po zaključku gašenja so poveljujoči gasilci izvedli zbor, pregled gasilskih desetin in kratko oceno vaje. Pridružili so se tudi predstavniki poveljstev Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, sodelujočih društev ter župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek in podžupan občine Mozirje Roman Čretnik. Skoraj enotno so ocenili vajo kot uspešno in potrebno, predstavnik Mizarstva Kovač Miha Kovač pa seje gasilcem zahvalil za intervencijo in za strokovno ter požrtvovalno gašenje. Pomanjkljivosti, ki so jih med vajo ugotovili gasilci in opazovalci, bodo koristno uporabili ter predvsem odpravili. Jože Miklavc ^^ 15 Nasveti, Ljudje in dogodki VSAK KORAK ŠTEJE Nordijska hoja in njeni učinki na zdravje IGOR ROSINA inštruktor nordijske hoje Redna telesna aktivnost je že vrsto let najpogosteje prisotna na Finskem, Švedskem, Nizozemski in v ostalih severnoevropskih deželah. Prav z redno telesno aktivnostjo in borbo proti ostalim dejavnikom tveganja so uspeli zmanjšati pojav in smrtnost zaradi srčno žilnih bolezni. Počasi, pa vendarle vztrajno narašča zavest o potrebi rednega gibanja tudi pri nas. Še vedno kar polovica Slovencev dnevno na delu presedi kar dve do šest ur. Skoraj 40% ljudi v preostalem prostem času presedi več kot tri ure. Žal nas takšen odnos do gibanja in slabe skrbi za lastno zdravje še vedno uvršča med dežele, ki niso uspele zajeziti toka srčno-žilnih bolezni. Zadnja leta številne zdravstvene in športne organizacije priporočajo prav hojo kot osnovno telesno dejavnost, ki ima pomembno prednost pred ostalimi načini telesnega treninga. Nedvomno je to najbolj običajen fiziološki način gibanja telesa. Za izvajanje ne potrebujemo posebnih tehničnih naprav niti dragih športnih rekvizitov. Izbrati moramo le ustrezno obuvalo, zračno obleko in imeti dovolj volje, da zlezemo iz fotelja in za sabo zapremo vrata. In zakaj je ravno nordijska hoja tako zdrava? Pri »tradicionalni« alp- ski hoji uporabljamo palice predvsem za razbremenitev, pri pravilni nordijski hoji pa z uporabo palic predvsem obremenjujemo mišice, saj je v gibanje vključeno kar 90% IZVAJANJE PREDSTAVITEV IN TEČAJEV NORDIJSKE HOJE Smučarsko društvo BELI ZAJEC Bojan: 041/ 865 598, Igor: 041/741-109 vseh mišic. Dokazano je, da nordijska hoja krepi dihalni in srčno-žilni sistem, zmanjšuje ali odpravi bolečine v hrbtu, rokah, ramenih in vratu. Poleg tega zagotavlja varnost gibalnega sistema in ščiti pred tipičnimi poškodbami hodcev in tekačev, vodi k bolj pokončni drži in popravlja vzorec drže. V primerjavi z običajno hojoje srčna frekvenca od 20 do 40% višja, poraba kisika je do 25% večja, kalorična pa kar za 40%. Izboljšuje vzdržljivostno moč rok in ramenskega obroča ter izdatneje učvrsti zadnjico, mišice nog in trebušne ter hrbtne mišice. Kljub vsemu naštetemu pa za približno 25% zmanjša obremenitev na skočni in kolenski sklep, kolke in hrbtenico, je subjektivno manj naporna kot navadna hoja in poveča varnost na drsečem in neravnem terenu. Toda, pozor: vse našteto velja za pravilno nordijsko hojo. Pri nepravilni uporabi palice se lahko celo poškodujemo! Zato se je dobro udeležiti prikazov in tečajev, ki jih po Sloveniji organizirajo inštruktorji za nordijsko hojo. Naslednjič: Nordijska hoja - hoja z rokami in nogami NA6RADN0 VPRAŠANJE Nordijska hoja se je začela pred desetimi leti na Finskem, je pravilen odgovor na nagradno vprašanje, ki smo vam ga zastavili v 43. številki Savinjskih novic. Srečni izžrebanec Franci Ločan iz Mozirja naj se oglasi v uredništvo do 30. novembra 2007 po kapo beli zajec. Tokratno nagradno vprašanje se glasi: Za koliko se pri nordijski hoji poveča poraba kisika in za koliko kalorij? Na dopisnicah nam pošljite pravilen odgovor do 20. novembra na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Morda boste prav vi prejeli eno izmed lepih nagrad, kijih podarja Smučarsko društvo Beli zajec. Izžrebali bomo še majico beli zajec (dolg rokav), tečaj nordijske hoje, tečaj smučanja in nordijske palice. Smučarsko društvo Beli zajec MILOJKA MOHOR, DOBITNICA ONINEGA PERESA 2007 Pisateljica, ki se ne ozira v preteklost Pred kratkim smo poročali o Milojki Mohor iz Mozirja, ki je postala zmagovalka letošnjega natečaja revije Ona za najboljšo detektivsko zgodbo. Milojka ni ena izmed tistih, ki občasno kaj napišejo, ampak je prava mojstrica besede, s katero nagovarja bralce, odkar pomni. Milojka je gospodinja iz Mozirja, ki je za kriminalko Vrba žalujka letos prejela nagrado Onino pero 2007. V zgodbi, v kateri igrata le dva akterja, je opisala najtemnejše misli, ki jih ima človek v sebi in jih skuša v življenju uresničiti. Sicer pa Milojko fascinirajo različni značaji ljudi, katere v svojih delih največkrat opisuje. Veliko ji pomeni družina, kamor uvršča širok krog sorodstva, pozor- nost pa posveča tudi usodi ženskv današnjem času: »Veliko pišem o ženskah in njihovem trpljenju, ker se mi zdi, da še veliko žensk pri nas naskrivaj trpi in skriva svojo žalost. Zdi se, da smo emancipirane, vendar to nikoli ne bomo, saj niti nimamo fizičnih pogojev, da bi lahko bile« Milojka se zdi dolžna opominjati na te tegobe in je prepričana, da če ne moreš drugače izboljšati sveta, ga lahko vsaj z besedo. Sprva je ustvarjala poezijo, danes pa jo najbolj pritegne proza. Nekaj pesmi ima objavljenih vzbirki rudar- skih pesmi in številnih publikacijah, pohvali pa se lahko še s številnimi anekdotami, humoreskami ter novinarskimi prispevki. Napisala je tudi roman Prepovedana ljubezen, za katerega je s strani založbe prejela dobro oceno in upa na njeno pomoč 'pri izdaji, saj si je v samozaložbi ne more privoščiti. Pri pisanju nima izbranih vzornikov, zelo rada pa posega po kriminalkah Agathe Christie in delih Edgarja Wallaceja. Pri srcu soji predvsem ljubezenski romani, zanimive biografije ter literatura z duhovno vsebino, saj Milojka goreče veruje vangete. Ne mara pa zgodovinskih romanov: »Nikoli ne gledam nazaj, zato tudi ne pišem rada življenjepisov. Rada sem tukaj in zdaj ter pri tem že gledam naprej.« V njenih delih prevladuje žalostna tematika, kar ima svojstven namen. »Najslabše je to, da določeni ljudje zapadejo v neko vdanost in se sami sebi zdijo najbolj nesrečni. Pri tem pa se ne zavedajo, daje pravzaprav blagoslov, da prideš v takšno situacijo, saj lahko človek skozi težko preizkušnjo raste. Predvsem pa je pomembno, da narediš korak naprej,« pravi Milojka, ki se tudi sama raje kot v preteklost ozira v prihodnost. Irena Drobež Zmagovalno zgodbo Vrba žalujka bodo v četrtek, 15. novembra, ob 17. url v restavraciji Gaj v Mozirju interpretirali člani Kulturnega društva Nagelj Lepa Njiva. Avtomobilski kotiček, Oglasi VOZILI SMO: MAZDA2 1.31 IE PRO S predhodnico si delita samo oznako 2 Mazda je z novo »dvojko» ob letošnji predstavitvi dodobra presenetila avtomobilsko javnost, saj so se Japonci odločili za koncept, ki bistveno odstopa od dosedanjega modela. Če je bila stara mazda2 neke vrste mini enoprostorec, je nova mazda2 izrazito dinamično oblikovan predstavnik nižjega srednjega razreda, ki navdušuje z odličnimi voznimi lastnostmi, varčnostjo in varnostjo. Treba je priznati, da je Mazdinim oblikovalcem uspelo narediti že na prvi pogled dopadljiv avto, ki s svojim športno dvignjenim nosom, vzdolžno potegnjenimi žarometi, ostro bočno in rahlo dvigajočo se linijo ter prikupno kompaktnim zadkom zbuja odobravanje tako pri voznikih kot voznicah. Slednje so še posebej navdušene nad vznemirljivo zeleno barvo, s kakršno je pobarvana prva generacija novih mazd2, ki so trenutno na prodaj v Evropi. Nova oblika pa ni prinesla le lepote, ampak tudi manjši zračni upor in večjo stabilnost pri vožnji. Nova mazda2 je od predhodnice lažja za celih sto kilogramov, kar so dosegli z drugačno karoserijo, uporabo zelo trdega jekla in spremenjen- im podvozjem. Posledica tega so tudi boljše zmogljivosti in manjša poraba goriva, kar je pri današnjih ekoloških zahtevah in naraščajočih cenah naftnih derivatov vsekakor razveseljivo. V novi mazdi2 se zaradi vseh omenjenih sprememb sedi precej nižje kot v prejšnjem modelu, notranjost pa deluje prostorno in prijazno. Gledano z voznikovega sedeža še posebej izstopajo športno oblikovan trikraki volanski obroč, veliki in belo obarvani merilniki ter kratka prestavna ročica, ki je z dvignjeno konzolo približana voznikovi desnici. Gumbi in stikala so razporejeni logično in ergonomsko, na kar pa smo pri Mazdi že tako ali tako navajeni. Kupci nove mazde2 lahko trenutno izbirajo med dvema izvedenkama 1,3-li-trskega bencinskega motorja s 75 oziroma 86 KM in 1,5-litrskim bencinskim motorjem, ki zmore 103 KM. 1,4-litrski dizel z 68 KM pride nekoliko kasneje, vprašanje pa je, koliko je sploh potreben, saj sta oba »bencinarja« zelo varčna -manjši se lahko pohvali s povprečno porabo vsega 5,4 litra na sto kilometrov, večji pa kljub moči preko sto »konjev« terja na enaki razdalji v povprečju le pol litra goriva več. Novo mazdo2 lahko izbirate v sedmih različicah opreme, testno vozilo, ki so nam ga posodili v salonu AS Avtomobili Sko-rnšek v Velenju, pa je imelo oznako 1,3i TE Pro. Med vožnjo smo se prepričali, da 86-konjski motor suvereno zadovoljuje zahteve voznika, ki ni obremenjen s tem, da je vedno prvi v vrsti, avto pa je lahkoten za vožnjo, ubogljiv in predvidljiv, k čemur brez dvoma pomembno prispevata elektronski nadzor stabilnosti DSC in protiblokirni zavorni sistem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD. In cena? Mazda2 je lahko vaša že za 9.990 evrov. Franci Kotnik www.peugeot308.si NOVI PEUGEOT 308 NARAVNO UČINKOVIT. , Peugeot 308 je prvi predstavnik generacije 308, ki z novimi bencinskimi in dizelskimi motorji postavlja nove standarde NCAP pri porabi goriva in emisijah CÖ2- do 120 g/km z motorjem HDi, 90KM. Za doseganje nižje porabe goriva je opremljen tudi z energijsko varčnimi pnevmatikami* in s preizkušeno učinkovitim HDi FAP filtrom, s katerim so peugeotovi dizelski motorji eni izmed najčistejših dizlov v svojem razredu. Novi Peugeot 308 potrebuje samo še nekaj: da ga čimprej preizkusite! UŽITEK V DOVRŠENOSTI. EURO www.euroncap.com PEUGEOT samo pri določenih modelih. Poraba goriva (kombiniran način vožnje. 1/100 km): od 4.5 do 7.3. Emisija COi (g/km): od 120do 174. AVTO IGOR d.o.o. - Črnova 33/a, 3320 Velenje - tel.: 03 898 69 30 Trgovina * modno konfekcijo vam ponujata Stilski izziv Izzivamo vse tiste ženske in moške, ki bi bili radi lepši privlačnejši ki bi radi bili všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=in bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. PRIJAVNICA Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine KarHn in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: _____________________________________H Karin Bitenc s.p., Na trgu 25, 3330 Mozirje Na trgu 23, 3330 Mozirje Tei.: 03 5S3 22 70 Največja izbira modnih torbic - od 7,97 €, pasov in modnih dodatkov! 5 «litri# ■ v., 5% gotovinski popust NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: PODPIS: TEL: Aà Priloga: barvna fotografija celotne postave Vsak teden nova kolekcija oblačil! RIBIČI MUHARILI NA SAVINJI Pogelškov memorial Zadnjo oktobrsko soboto se je pri mozirskem ribiškem domu zbralo okoli 30 ribičev iz domače in ljubenske ribiške družine. Pomerili so se v ribolovu na suho muho, tekma pa je bila posvečena 4. Pogelškovemu memorialu. Tokrat sicer brez mednarodne udeležbe, saj so slednjo preprečile septembrske poplave. Neurje je zdesetkalo vrste med lipani, lovu katerih je namenjen ta memorial. Ribiči so tokrat lovili na delu Savinje, ki teče skozi Nazarje (foto: Benjamin Kanjir) Za skupen rezultat so se štele tudi ulovljene šarenke, saj sta se na koncu trnka brez zalusti, ki ribe ne poškoduje, ribičem znašla samo dva lipana. Za skupen rezultat tri ure trajajoče tekme so štele tri ulovljene ribe, po ulovu le-teh pa je moral tekmova- lec zapustiti prizorišče tekmovanja. Največ ribiške sreče je premogel domačin Jernej Basti, za njim seje uvrstil še en član mozirske ribiške družine Brane Hriberšek, tretji pa je bil Ervin Kunej z Ljubnega. Benjamin Kanjir ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO, ŠPORT IN MLADINO MOZIRJE Kaj je dober spominek? Odgovor na to vprašanje je podala oblikovalka Viiina Hauser, ki je v torek, 23. oktobra, v Mozirju predavala na temo Od ideje do končnega izdelka. Zbranim udeležencem na izobraževalni delavnici je predstavila vse prej kot enostavno pot od ideje do spominka in izpostavila tiste lastnosti, kijih mora združevati dober spominek. KOŠČEK LEPOTE NEKE DEŽELE Spominek je košček lepote neke dežele in njenih ljudi. Vsak, ki domov odnese spominek, odnese s sabo nekaj dragocenega. "Spominek samo zaradi spominka" ne more imeti vrednosti. Imeti mora neko izročilo in biti prepoznaven kot del slovenske identitete. Vsega, kar nam pride pod roko, ne moremo ponuditi kot spominek. Obstajati mora nujna povezanost zgodbe, kakovostnega materiala in embalaže, kar lahko stvar hitro zaplete. Viiina Hauser je podpredsednica Združenja spominkarjev Slovenije in kot dobra poznavalka ve, da recepta za dober spominek ni. Obstajajo pa določene zahteve in izhodišča, kijih je potrebno upoštevati. Vsekakor je treba k izdelavi spominka pristopiti vsestransko, celostno in študiozno, kar je tudi neke vrste zagotovilo, da bo izdelek dober. KAJ JE DOBER SPOMINEK? Kot je poudarila Hauserjeva, je za začetek snovanja izdelka vsa skrivnost v domišljiji in ustvarjalnosti. Predvsem je pomembna dobra in izvirna ideja, ki ima kot taka največ možnosti, da se realizira v dober spominek. Kot dober spominek pa se smatra izdelek, ki je dovolj prepoznaven, izhaja iz kulturne dediščine, je uporaben in primeren tako za turiste kot domačine. Eden najpomembnejših faktorjev je, da mora izdelek izhajati iz naše naravne in kulturne dediščine, predvsem pa mora biti del naše slovenske prepoznavnosti. Spominek mora biti vizualno prepoznaven ter izražati lepoto materiala in oblike, tako na pog led kot na otip. Izdelan mora biti iz primernih materialov, dobro oblikovan in hkrati enostaven. Biti mora kvalitetno izdelan, estetskega videza, predvsem pa izviren in originalen. Izražati mora vsebino in sporočilo ter odražati oseben pečat avtorja. Kot zadnje predstavlja nepogrešljiv del spominka ustrezna embalaža. POT OD IDEJE DO SPOMINKA Ko se porodi dobra ideja, je potrebno preveriti potrebe trga in ugotoviti lasten potencial. Če oblikovalec nima zagotovljene osnovne opremljenosti z orodjem in materialom, lahko poišče drugega izdelovalca. Na osnovi skice se nato izdela prototip, ki mu je še možno dodati izboljšave, končni izdelek pa se nazadnje opredeli kot spominek ali protokolarno darilo. Sledi izdelava promocijskega materiala in pomembna faza - oblikovanje cene. V zvezi s tem je Hauserjeva izpostavila problem kupcev, ki pogosto posegajo po izdelkih brez vrednosti. Žal dober spominek ni poceni, vendar osveščeni kupci po ceni praviloma ne sprašujejo. Dokaz kvalitetnega rokodelskega izdelka domače umetnostne obrti pri tem predstavlja certifikat obrtne zbornice. Vilina Hauser je zbranim predstavila nekaj nagrajenih spominkov, svoje izkušnje pa je na praktičnih primerih predstavil tudi Jože Onič, uspešen izdelovalec spominkov iz Slovenskih Konjic, kije za svoje izdelke prejel že številne nagrade. Irena Drobež Obiskovalci so si lahko ogledali nekaj nagrajenih spominkov, ki združujejo vse karakteristike dobrega spominka (foto: Irena Drobež) — .—_------;--------;--------- - ; —— ' Matična kronika za mesec september 2007 ROJSTVA: Rodilo seje 13 dečkov in 11 deklic. POROKE: Matej Butala in Vesna Zavec iz Ljubljane, Cvetko Strožič iz Črete pri Kokarjah in Andreja Vrabič s Prihove. SMRTI: Jožefa Kaker z Brezja, Janez Voler iz Strmca, Frančišek Moličnik iz Luč, Stanko Belaj iz Bočne, Elizabeta Verbuč iz Šmihela nad Mozirjem, Franc Atelšek iz Savine, Franc Kopušar iz Primoža pri Ljubnem, Zupan Ivan iz Mozirja, Marija Preprotnik iz Robanovega kota, Antonija Mikek iz Ljubije, Jožef Slatinšek iz Gornjega Grada, Frančiška Usar iz Ljubije, Marija Irnar iz Radmirja, Franc Tiršek iz Gornjega Grada. DRUŠTVO KOMEN LJUBNO OB SAVINJI Na izletu združili prijetno s koristnim Članice ljubenskega društva Komen so se oktobra udeležile zanimive ekskurzije, ki sojo organizirali v Zavodu za razvoj podeželja in turizma Savinja z Ljubnega. Ogleda dobre prakse so se udeležili tudi nekateri Zgornjesavinjčani, ki svoje izdelke prodajajo na kmečki tržnici v Velenju. Pestro celodnevno dogajanje je vesela druščina zapolnila najprej z obiskom Sorževega mlina v vasici Polže, približno na polovici poti med Dobrno in Vojnikom, kjer se z mlinarsko dejavnostjo ukvarjajo že kar 700 let, turistična kmetija pa je vključena v evropsko mrežo Hiše s tradicijo. Obiskali so tudi turistično kmetijo Urška vStranic-ah, ki se ponaša s kar tremi znaki kakovosti za specializirano visoko kakovost svoje ponudbe: ponudba za zdravo življenje na kmetiji, družinam z otroki in invalidom prijazna turistična kmetija. Na svoji poti so se ustavili - času in okolju primerno pač - tudi na degustaciji vin v šmarsko-vir-štanjskem vinorodnem okolišu, ogledali so si kmetijo, na kateri se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo kozjega mleka. Potjihje zanesla tudi v Žičko kartuzijo, kjer so si ogledali samostan, kjer Vesela druščina med vinogradi lahko ob obisku vsak doživi preteklost ujeto v sedanji trenutek, kot je slikovito napisano na vabilu za obisk omenjene kartuzije. Udeleženci izleta so preživeli prijetno, sproščeno jesensko soboto. V druženju z vodičem in pravim motivatorjem Josipom Pintarjem iz Zavoda za razvoj podeželja iz Ljubljane - ki so ga ob tej priložnosti povabili medse-so resnično veliko videli in še več lepega doživeli. Franjo Atelšek DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Vedno znova zanimivo Olimje Samostan v Olimju je bil cilj izleta članov Društva upokojencev Rečica ob Savinji, na katerem so želeli spoznati dediščino slovenske kulture, umetnosti in vernosti. Z zanimanjem so prisluhnili razlagi zgodovine samostana, katerega začetki segajo v leto 1015, od leta 1990 pa zanj skrbijo redovniki minoriti. Udeleženci izleta so si ogledali tudi cerkev in mogočen oltar, posvečen Mariji Vnebovzeti, ki je največji (trinadstropni) zlati oltar v Sloveniji. Sledil je ogled znamenite pavlinske le- karne in za konec še sprehod po stezicah vrta z zdravilnimi rastlinami. Le nekaj deset metrov od Olimskega samostana stoji domačija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom - Jelenov greben. Tudi tja so se podali rečiški izletniki, da se odžejajo in nagledajo jelenov. Vožnja domov je bila polna vtisov in pogovorov o zgodovinskih dogajanjih. Tudi domača pesem je oživela, za dobro voljo in smeh se je potrudilo nekaj šaljivcev. Rozalija Tkavc MOZIRJE Martinovanje pred duri V drugi polovici septembra so člani mozirskega turističnega društva z večimi prireditvami obeležili visok jubilej delovanja. S podelitvijo priznanj so se zahvalili zaslužnim članom, se podali na spoznavanje Italije, debatirali na temo urejanja grobov in prezimovanja rož, sedaj pa so pred njimi novi projekti. Prvi je že organizacija letošnjega martinovanja. Skupaj s pustnaki so se odločili, da bo letošnje praznovanje martinovega godu potekalo na prostoru pred staro papirnico. Že ob deveti uri dopoldan bodo z igranjem in prepevanjem pričeli ljudski godci. Ob enajsti uri in enajst minut bo pok iz možnarja obeležil začetek pustnega časa, a ne le v Mozirju, ampak širom celotne Evrope. Sledil bo izbor karnevalske kraljice, ki bo za leto dni prejela krono in z njo obilico obveznosti. Manjkal ne bo niti krst mladega vina, saj je znano, da »svet Martin naredi iz mošta vin«. V začetku decembra bodo Mozirjani znova potovali. Takrat se bodo podali proti Salzburgu, pred koncem leta pa še enkrat pokazali organizacijske sposobnosti. 23. decembra bo namreč Mozirje znova obiskal božiček, ki bo poskrbel za predpraznično vzdušje, v košu pa prinesel še kakšno darilce za najmlajše. Člani rečiškega društva upokojencev so se podali na Dolenjsko Benjamin Kanjir SMUČARSKI SKOKI NA PLASTIKI V KRANJU Primož Piki pometel s konkurenco V soboto in nedeljo so s tekmovanji na plastiki zaključili tudi naši najboljši smučarji skakalci. Vsoboto so se mladinci do 16,18 in 20 let ter člani in članice najprej pomerile na četrtem Norčičevem memorialu, dan kasneje pa še na tretjem Janežičevem memorialu. Vse tekme so štele tudi za pokal Cock-ta. Z izjemno Jerneja Damjana so v Kranju skakali vsi najboljši. Zadnji dve tekmi slovenskih smučarskih skakalcev pod Šmar-jetno goro sta minili v znamenju Zgornjesavinjčana Primoža Pikla, člana SSK Ljubno BTC. Piko je na sobotnem nastopu vse tekmece ugnal s skokom z nižjega naleta. S konkurenco je pometel tudi na nedeljskem 3. Janežičevem memorialu in osvojil prvo mesto. Medtem ko je na drugem mestu v soboto pristal Primož Peterka (SSK Triglav Kranj), je v nedeljo na drugi stopnički stal njegov klubski kolega Jaka Oblak. K Pikotovima izrednima skokoma je k ljubenskemu zmagoslavju prispeval tudi Sašo Tadič. Ta se je v pokalu Cockta v kategoriji mladinci do 20 let uvrstil na odlično tretje mesto. MŠ Zadnji dve tekmi slovenskih smučarskih skakalcev pod Šmarjetno goro sta minili v znamenju Zgornjesavinjčana Primoža Pikla KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Nozarčnni maščevali pokalni poraz V 4. krogu 2. SKL - vzhod so se v nazorski športni dvorani pomerili domačini zekipo Ruš. Tekma je bila vseskozi izjemno izenačena in na- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje peta prav do konca, kjer so več sreče in znanja pokazali Nazarča-ni ter se tako gostom maščevali za pokalni poraz v domači dvorani. Srečanje so sprva bolje začeli gostujoči košarkarji, saj so nadzirali ritem igre skozi celotno prvo četrti- no in jo tudi dobili z devetimi točkami razlike. Toda na začetku drugega dela so se Nazarčani povsem približali in kmalu zatem tudi povedli. Velik delež je v tem delu prispeval Mario Matijevič, ki je bil z 18 točkami (6 trojk), tudi najboljši strelec domače ekipe. Po odmoru sta obe ekipi prikazali borbeno in všečno igro, a je bilo pred zadnjimi desetimi minutami, razlogov za zadovoljstvo tako na domači klopi kot na tribuni vseeno več. Vse do zadnjih treh minut je bil rezultat tesen, kar je obetalo negotovo in dramatično končnico, do katere na srečo le ni prišlo. Nazorski košarkarji so z nekaj odličnimi obrambnimi akcijami in protinapa- di v zadnjo minuto vstopili z zanesljivo prednostjo, ki sojo obdržali vse do konca in še tako drugič v tej sezoni slavili na domačem terenu. Toda že to soboto jih čaka nov velik izziv, saj odhajajo na gostovanje k neugodni Iliriji, kjer se bo pokazalo, ali so sposobni zmagovati tudi na gostovanjih in ne samo doma. Rok Tkavc KK Nazorje : KK Ruše 85:74 (21:30, 21:9, 20:18, 23:17) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 50. Sodnika: Ambrož Hočevar (Braslovče) in Matej Sok (Kozje). Tehnični komisar: Bojan Kralj (Polzela). KK Nazarje: Pungartnik 17 (2-5), Kovačič 14(1-3), P. Dobovičnik, Gračner, Čosič 7 (1-2), M. Janko 5, Gelb, Ilič, M. Matijevič 18, B. Cajner, Valenčak 14 (2-4), M. Zakrajšek 10. KK Ruše: Frešer 6, Rauh 13 (1-4), Maričnik, Pinter 2, J. Cmer 19 (0-2), Fišer, Bujadilo, Videnšek 4 (0-1), L. Mihelič 6 (2-2), Želj 24 (5-6), Berglez, Ojstršek. Rezultati 4. kroga: Logo Grosuplje : Maribor 72:74, Calcit Mavrica : Terme Olimia 83:68, KD Ježica : Pakman Celje 86:95, Casino Maribor : Lastovka 113:59, Union Olimpija ml. : Ilirija 83:72. Lestvica po 4. krogu: 1. Casino Maribor 8,2. Union Olimpija ml. 8,3. Maribor 8,4. Pakman Celje 7,5. Ilirija 6,6. Logo Grosuplje 6,7. Nazarje 6,8. Calcit Mavrica 6,9. KD Ježica 5,10. Ruše 4,11. Terme Olimia 4,12. Lastovka 4. ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Članke premagale prvouvrščeno ekipo Odbojkarice članske ekipe KLS Ljubno so v petem krogu tekmovanja na vročem ljubenskem parketu gostile vodilno ekipo iz Vuzenice. Ekipa ŽOK Vuzenica je bila po štirih krogih še nepremagana, zato je bila motivacija domačih odbojkaric pred to tekmo še toliko večja. Glede na potek srečanja povsem upravičeno. Sobotna tekma je bila namreč dramatična in polna preobratov, kar kažejo tudi rezultati posameznih iger. Dvakratno vodstvo gostujočih odbojkaric iz Vuzenice pa kljub temu ni bilo dovolj za njihovo zmago, saj je domača ekipa ob bučni podpori gledalcev na koncu po lepi in izenačeni tekmi vendarle zasluženo slavila z rezultatom 3:2 (19:25, 25:18, 17:25, 25:21, 15:7). V naslednjem krogu Ijuben-ske odbojkarice na domačem igrišču zopet pričakujejo vodilne po zadnjem krogu, ekipo Črne iz Črne na Koroškem. Uspešen vikend za ekipo KLS Ljubno so zaključile tudi kadetinje, ki so se iz gostovanja v Slovenj Gradcu vrnile z zmago nad ekipo Celja z 2:0, z enakim rezultatom pa so izgubile z gostiteljicami. V kvalifikacijah so kadetinje zasedle drugo mesto in se uvrstile v višji rang tekmovanja. Franjo Atelšek Nogometni klub ljubno Ljubenu neodločeno V zadnjem jesenskem nastopu ljubenskih nogometašev so le-ti uspeli iztržiti točko na domačem igrišču. Veliko neizkoriščenih priložnosti domačih je pripomoglo Laščanom, da so Ljubno zapustili neporaženi. Končni rezultat je tako bil 1:1, izenačujoči gol za domače je dosegel Radenko Teša-novič. S tem je končan jesenski del prvenstva v medobčinski nogometni ligi. Jesenski prvak so Brežice, Ljubenci pa bodo prezimili na zadnjem mestu. Jože Grčar Črna kronika, Oglasi OBČINA NAZARJE NAZARJE Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZP Načrt-a (Uradni list RS, št. 33/07), sprejetega Programa priprave lokacijskega načrta za individualno stanovanjsko gradnjo Za Samostanom -1 (Uradno glasilo ZSO, št. št. 01 /04), sklepa župana o oceni stanja pri pripravi lokacijskega načrta Za Samostanom-1 z dne 17.07.2007 ter njegovega sklepa o javni razgrnitvi z dne 30.10.2007, se pripravljen lokacijski načrt Za Samostanom-1 kot Občinski podroben prostorski načrt Za Samostanom-1 javno razgrne. Vabimo vas, da se udeležite javne razgrnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta »ZA SAMOSTANOM-1« v času od 14.11.2007 do 14.12.2007 z javno obravnavo, ki bo v torek, 27.11.2007 ob 12. uri v sejni sobi Občine Nazarje. Izvedbeni prostorski akt ureja del območja, ki je z zadnjimi spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1998 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št.02/02 in 08/02) namenjen izgradnji enodružinskih stanovanjskih hiš. Izdelan je kot občinski podroben prostorski načrt (v nadaljevanju besedila: OPPN Za Samostanom ali OPPN) s predvidenimi ureditvami za gradnjo stanovanjskih objektov in ustreznimi rešitvami na področju gospodarske javne infrastrukture na zemljišču parcelnih številk, vse k.o. Prihova kot sledi: *521,933-del, 934-del, 940-del, 947/2-del, 954,955/1-del, 955/2,955/3-del, 955/4-del, 956,958/1,958/ 2,958/3-del, 959/1-del, 964-del, 984/6,985/1, 985/2,985/3, 985/4,986,987/1,987/2,1168/1-del. OPPN Za Samostanom -1 je izdelalo podjetje URBANA, urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 539/07 v septembru 2007. Na podlagi odločbe št.: 354-19-79/2004 Ministrstva za okolje in prostor za predvidene ureditve z OPPN Za Samostanom-1 ni potrebna izvedba postopka celostne presoje vplivov na okolje. Pisne pripombe, ki se nanašajo na javno razgrnjen Občinski podroben prostorski načrt Za Samostanom-1, lahko občani in vsi zainteresirani podajo z vpisom v knjigo pripomb v tajništvu Občine Nazarje, pisno posredujejo po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje ali na elektronski naslov: obcina@nazarie.si. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan javne razgrnitve. Na javno razgrnitev in obravnavo ste vljudno vabljeni! Župan občine Nazarje Ivan PURNAT ČRNA KRONIKA • VLOM V BENCINSKI SERVIS Solčava: Policisti so bili 29. oktobra obveščeni, daje prišlo do sprožitve alarma na bencinskem servisu v Solčavi. Na kraju so ugotovili, daje neznani storilec vlomil skozi vhodna vrata bencinske črpalke, pri tem pa se je sprožil alarm in ga pregnal. • RAZBIL VETROBRANSKO STEKLO Ljubno ob Savinji: 29. oktobra je dežurni policist na mozirski policijski postaji prejel obvestilo, daje neznani storilec v industrijski coni na Ljubnem ob Savinji na parkiranem tovornem vozilu razbil vetrobransko steklo. Materialna škoda znaša okoli 1.000 evrov. • VOZNICA V VOZNICO Nazarje: 29. oktobra seje na cesti v bližini podjetja BSH Hišni aparati Nazarje zgodila prometna nesreča med dvema osebnima avtomobiloma. Na kraju so policisti ugotovili, daje voznica osebnega vozila v križišču izsiljevala prednost drugi voznici osebnega vozila, zatoje med vozili prišlo do trčenja. En potnikje bil v nesreči lažje poškodovan, zatoje bil odpeljan v celjsko bolnišnico. • LOVEC GROZIL S PUŠKO Spodnja Rečica: Na Policijski postaji Mozirje seje 31. oktobra zglasil občan, kije naznanil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, saj mu je v Spodnji Rečici sosed grozil z lovsko puško. Policisti so v zvezi kaznivega dejanja pričeli z zbiranjem obvestil in storilcu zasegli lovsko puško. Ali bo lovec še lahko imel orožje, bo odločilo sodišče. Na policijski postaji je nato tudi drugi udeleženec spora podal prijavo, in sicer za kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe. Policisti so ugotovili, da sta se v manjšem pretepu poškodovala oba udeleženca spora, zato zoper oba sledi kazenska ovadba. • UŽALJENA SPROŽILA PREPIR S PRETEPOM Mozirje: 31. oktobra se je v lokalu Val de Petrus v Mozirju pretepalo več oseb. Policisti so na kraju ugotovili, da sta v lokal prišla dva vinjena občana iz območja Velenja, ki pa v lokalu zaradi vinjenosti nista dobila pijače. Zaradi tega sta vzela s točilne mize nekaj kozarcev, ki sta jih pred lokalom razbila. Tam sta nato prišla do spora z dvema domačinoma, prišlo pa je tudi do fizičnega obračunavanja. • GROŽNJE PREKO MOBILNEGA TELEFONA Mozirje: Na policijski postaji se je 2. novembra zglasila občanka, ki je naznanila kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, saj je njenemu sinu neznanec preko SMS sporočil pošilja grožnje, da bo ogrozil njegovo življenje. • MOTORIST SE JE PREVRAČAL Nizka: 2. novembra seje v Nizki zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je voznik motornega kolesa zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste, kjer se je nato prevračal in utrpel lahke telesne poškodbe. Voznik je bil z reševalnim vozilom odpeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • ZALETEL SE JE V VETROLOV Ljubno ob Savinji: 2. novembra se je v vetrolov gostinskega lokala Liman zaletel voznik osebnega vozila in s kraja odpeljal. Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreče, zoper pobeglega voznika pa zbirajo potrebne podatke, da bodo ustrezno ukrepali. • VLOMLJENO V STANOVANJSKO HIŠO Ljubno ob Savinji: 4. novembra je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Savini. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in ugotovili, daje neznani storilec iz stanovanjske hiše odnesel satelitski sprejemnik, videorekorder in nekaj pijače ter lastniku povzročil za okoli 300 evrov materialne škode. 1 Dala si življenje mi in sanje, da bi skupaj mi verjeli vanje. Živela v upanju si do zadnjega dne, dab°lezennePrema8ate- V Sedaj odšla si tja, kjer žalosti več ni, da pri Očetu prostor nam pripraviš ti. lHfe| A solze in spomine sipustila, da čas in vera bi nam rane zacelila. Misel enapa je le ostala, za vse ti draga mami - hvala! B. Kanjir ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in babice Magde KANJIR (11.10.1949-28.10.2007) iz Ljubije Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, bili z njo v trenutkih njene težke bolezni, jo pospremili na zadnjo pot in nam bili v oporo ob naši žalosti. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Mož Andrej in sin Benjamin z družino Vse življenje trdo sigaraia, vse za dom, družino si dajala, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Zakaj usoda je hotela, daje tvoja zlata duša v bolezni dotrpela. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala j e praznina, ki zelo, zelo boli! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče Marije IRNAR Martinove Micke (19-8-1935 - 30.10.2007) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, podarjali sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo monsinjorju Vratanarju za opravljeno sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem PGD Radmirje. Žalujoči: Mož Franc, sinova Miran z Marjano, Tomaž, vnuki Klavdija, Mojca, Luka in Sabina terjožica in Suzana OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje, Tel: 0383925 90 Zapustil nas je dolgoletni član gospod Milan Bele z Rečice ob Savinji Velik del svojega življenja je posvetil prostovoljnemu delu tako v Krajevni organizaciji Rdečega križa Rečica kot v Območnem združenju Mozirje. Imel je veliko vero, upanje, ljubezen; vse nam je obilo razdajal, zato nam ostaja tako drag. ZAHVALA V tihem spoštovanju smo se poslovili od Jožefa REMŠAKA st. Zotlerjevega očeta iz Gornjega Grada (1910 - 2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z našo bolečino. Hvala za vse stiske rok in tolažilne besede, za pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Hvala zdravstvenemu osebju iz Gornjega Grada za vso skrb in pozornost v času njegove bolezni, duhovnikom za opravljen obred, pogrebni službi Anubis, gornjegrajskim in novoštiftnim pevcem za zapete pesmi, gasilcem in govorniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga spoštljivo pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ^oOKEBNE STOtf,^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Na zdajšnje krizne čase nihče ne reagira, ker SO TISTI, K! SO JIH POVZROČILI, ŽE IZ KRIZE. Zadrečke novice Presenečenje tokratnih predsedniških VOLITEV - REFERENDUM! Volivec, ki ga je referendumsko vprašanje zateklo nepripravljenega. Na nedeljskih volitvah sploh ne bo toliko zanimivo, kateri predsedniški kandidat bo zmagal, ampak, kdo bo imel večjo volilno udeležbo - volitve ali referendum. Javnomnenjske raziskave so bolj naklonjene volitvam. Kaže, da se bo referenduma udeležilo manj ljudi kot volitev. Že zdaj pa telovadna društva trenirajo svoje člane, kako se čim bolj elegantno izogniti referendumskemu vprašanju, ne da bi si pri tem izpahnili kolk ali koleno. Tem bolj zato, ker ga malo kdo razume. Tisti, ki ga pa, ga pa narobe. PO POPLAVI POTOČKI DENARJA Glede na to, daje poplavljena občina Nazarje dobila manj denarja od skoraj nepoplavljene občine Gornji Grad, je pričakovati poplavo protestov zoper to dejstvo. Škoda samo, da bodo v morju pritožb plavali spet samo v Nazarjah, ne pa vsaj enkrat v parlamentu. Glas, ki se čuje v deveto vas, ne pa v mesto, ne zaleže. Tugo Mernik Potovanje skozi čas Kljub ukinjanju mejnih prehodov na meji z Avstrijo bo prehod Pavličevo sedlo ostal varovan. Avstrijci preko njega redno vračajo Zgornjesavinjča-ne, ki se v Avstrijo odpravijo iskat grob avstroogrske cesarice Marije Terezije. Radi bi jo namreč izkopali, da bi ponovno ukinila fevdalizem, ki veje po zgo-rnjesavinjskih gozdovih. Cesta brez CESTNINE Zgomjesavinjski župani so veseli, ker se je hitra cesta približala naši dolini, Zgornjesavinjčani pa smo veseli, ker se ni preveč približala, da nam ne bo treba plačevali cestnine ali da bi dobili celo še kakšen (že drugi) semafor. Sindikalne zagate “Seveda” je sindikalno gibanje tudi politično, saj se je treba boriti za ljubi kruhek v vseh političnih sistemih. Zgornjesavinjčana, ki sta prišla na grob Marije Terezije prepozno. Nekdo jo je že izkopat, da bi spet ukinila fevdalizem v Sloveniji. Mojster brez orodja Kaj pomagajo vse posteljne izkušnje staremu mojstru napram mlademu žrebcu? “Seveda” sindikati sebi najprej odrežejo kos kruha. Nor bi bil tisti, ki si ga ne bi ob tistih, ki mislijo, da se jim vse črno godi samo zaradi sindikatov. “Seveda" bo na protestnem shodu spet množica zavedenih ljudi. Vsi pač ne vedo, da bi bilo vsem bolje, če protestov ne bi bilo, in bi vsi živeli složno za blaginjo bogatih. Blenda Tavrl Cvetke M koprive vš CVETJE V JESENI Bogdan Čobal, akademski slikar: »Zadnjič sem takole osvajal žensko srce pri 33 letih.« Anamarija Stibilj Šajn, likovna kritičarka: »Pazite na svoje...» Čobal: »In glej, mine leto in jaz zopet v akciji.« TURIZEM NA ODORU Andrej Klemenak, predsednik TD Mozirje (desno); »Tole pa ni bilo v programu praznovanja 115-lefnice TD Mozirje.« Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije: »Gospa Finkštova, k vam se bom vedno rad vračal.« Mojca Finkšt, nekdanja predsednica TD Mozirje: »Saj vem, všeč ti je naša hrana. Ampak ne vračaj se brez kakšnega priznanja za naš kraj.« POD SVOBODNIM SONCEM Andrej Klemenak, predsednik TD Mozirje: »Zaradi tegale objema se bom vedno rad vračal domov s svojih potepanj po svetu.« Biserka Povše Tasič, direktorica Zavoda za TKŠM Mozirje: »Saj te ne objemam. Držim te, da spet kam ne uideš, dokler kaj ne postoriš v domačem turističnem društvu.« r Križanka, Oglasi J SESTAVIL PEPS SESTAV Več APARATOV, USTROJ OKRASEK, OKRASJE, NAKIT STAR ČASTITLJIV STAREC HRVAŠKA TISKOVNA AfiČNCUA POVRŠINS- KA MERA REČICA V NORMANDIJI ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV SPOJ UMETNEGA ZOBA Z ZDRAVIMA ZOBOMA VELIK AKVARIJ ZA MORSKO ŽIVALSTVO FRANCOSKI SLIKAR- JOSEPH NEMŠKI SLIKAR- MAX PREPELIČJI SAMEC (NAR.) OJAČANJE, IZBOLJŠANJE TRDOTE GRŠKI BOG VETROV, POZEJDONOV SIN OTOČJE VZH. KITAJSK. MORJA SLOVENSKI GEOGRAF- DARKO POSLOVNI SODELAVEC, PARTNER JANEZ SAGADIN UDAREC S SEKIRO VEČJA KAMNITA GMOTA LIKOVNA UMETNOST (LAT.) KOTNA FUNKCIJA SKUPINA SINTETIČNIH BARVIL OPAŽNA PLOŠČA, LESEN STENSKI OPAŽ DEDNA POSEST PO OČETU SETEV, SEJANJE (STAR.) SLOVENSKA RTV- 4APOVEDOVAL (BaŠ) REKA V EVROPS. DELU RUSIJE SLOVENSKI SLIKAR IN GRAFIK (ŠUBIC) MELODIJA, NAPEV (FR.) KDOR SE RAD IZOGIBA DELU GENSKI ZAPIS NEPRIČAKO- VANOST NABERNIK IVAN PRITRDILNI- CA LETOVIŠČE ČRNOGORSK. PRIMORJU SEDEM DNI STARA ŽENSKA HRIB NAD BEOGRADOM Portal Savinjske dolina mm MINI SLOVARČEK: SEE- rečica v Normandiji KAUS- nemški slikar- Max RADINJA- slovenski geograf- Darko DEPO- garaža za tramvaje ROATAN- otok v Karibskem morju s* KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 ime in priimek i NAROČ. St. naslov IM - IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE - KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI - IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU ŽIVALI - PRODAM Zajci - nemški lisci, krmljeni z domačo krmo, žive ali očiščene - prodam; gsm 051/357-683. Bikca sivca, starega 3 mesece prodam ali menjam za kravo; tel. 584-13-90. Prodam 2 breji kozici in poldrugo leto starega kozla brez rogov; gsm 041 /413-180. Prašiča za zakol, težkega 160 kg, prodam; gsm 041/796-781. Prodam bikca mesne pasme 150 in 200 kg; gsm 041/354-550. Telico za zakol menjam za brejo telico; tel. 584-75-87. Prodam oslička, starega 18 mesecev; gsm 031/802-697. Prodam teličko limuzin, težko 120 kg; gsm 031/565-114. ŽIVALI - KUPIM Kupim teden stare bikce mesne pasme; gsm 031/676-833. Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. nov - po simbolični ceni; tel. 584-54-49 - zvečer. Oddamo psičke, stare 8 tednov; gsm 041/354-513. DRUGO - PRODAM Prodamo bukove krajnike; gsm. 031/ 649-751. Barvni gsm, garancija - nerabljen 50 eur; gsm številka simobil in mobitel z dokumenti (5 eur); gsm 031/460-185. Prodam smuči elan - parabolic polcarv-ing, 168 cm; gsm 041/960-681. Prodam domače ocvirke; gsm 031 /792-396. Prodam krmilni in jedilni krompir, bel, po nizki ceni; tel. 04/252-26-37. Prodam svežo repo za kisanje in redkev; gsm 041/216-481 - zvečer. Prodam pokončno 5 kg. polnilko za klobase in salame; gsm 040/257-455. Prodam otroško posteljo - 200 x 90 cm + jogi; gsm 031 /228-217. Prodam zimske gume (sava) 195x55x15; gsm 041/844-705. Prodam 4x michelin alpin 195/65-15 z litimi platišči za škodo ocatvio, voženo 1 sezono; 0043 676 601 32 17. Meso - 1/2 mladega goveda ali 1/4 telička in ovce - prodam; gsm 041/239-017. Prodam hladilnik in trajno žarečo peč čisto novo; gsm 041/768-907. Prodam nov pralni stroj (matrix); gsm 031/744-295. Prodam bočni viličar, nosilnost 5 ton; gsm 031/611-710.___________ VOZILA - PRODAM Prodam R5, 1993, reg. do 9/2008, zelo dobro ohranjen; gsm 041/656-831. Prodam citroen ax 14d,letnik 1991-ugod-no; tel. 583-18-03. Prodam opel torso 1.2,1998 letnik, prvi lastnik, dobro ohranjena; gsm 051/308-293. Prodam golf lil td, letnik 1996; gsm 041/ 434-364 in 041/454-616. DRUGO - PODARIM Podarim hladilnik in posteljo zjogijem 200 X 180 cm; gsm 059/031-376. DRUGO - KUPIM Kupim tračno žago za razrez hlodovine (rabljeno); gsm 041 /354-638 ali 583-51-15. Napovednik • Petek (9. november), ob 19.00. Galerijo Mozirje Otvoritev likovne razstave Ex-tempore____________________ • Sobota (10. november), ob 9.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Celjski vitez (kadeti) • Sobota (10. november), ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KIS Ljubno : Črna (članice)__________ • Sobota (10. november), ob 19.00. Dvorana GIB, Ljubljana Košarkarska tekma • Ilirija : Nazarje (člani)____________ • Nedelja (11. november), od 9.00 dalje. Mozirski trg Martinov sejem___________________________________________ • Nedelja (11. november), ob 10.00. Dvorana OŠ Tabor, Maribor Košarkarska tekma - Mario Primorac : Input Nazarje A (pion.) • Nedelja (11. november), ob 13.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Konjice (mladinci)_________ • Torek (13. november), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Veselje v močvirju_____________ • Torek (13. november), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura: Gregor in dinozavri v živalskem vrtu • Sreda (14. november), ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Pravljična ura za otroke: Raček Nino gre v Zoo___________ • Sreda (14. november), ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje z diapozitivi Maje R. Mrevlje: Tibet - pot sočutja • Četrtek (15. november), ob 17,00. Restavracija Gaj Mozirje Uprizoritev zmagovalne Onine zgodbe 2007 Vrba žalujka • Petek (16. november), ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Predavanje o društveni alpinistični odpravi v Kirgizijo MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o, Loke 33, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM tlakovanje in urejanje dvorišč, postavitev zaščitnih in okrasnih ograj, manjša gradbena dela. Gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122, 3330 Mozirje. REČICA OB SAVINJI NOVO, NOVO, NOVO! Na zalogi koruza, ječmen, pesni rezanci, krmilna moka ... CENE SO PROMOCIJSKE KORUZA OVREČENA 0,32 €/KG JEČMEN OVREČEN 0,33 €/KG PESNI REZANCI 0,31 €/KG Prevzem v vseh naših poslovalnicah: Diskont Šparovček Market Varpoije Samopostrežna Rečic^ Trgovina Bohač Nazarje Trgovina pa trgu Mozirje tel. 5843-086 tel. 5835-160 «tel. 1138-84-80 fel. 839-43-90 tel. 839-48-91 Jr Za prihajajoče praznike na voljo tudi TV iMatrix - FLAT EKRAN, 55 cm 105 EUR NATI ajiartfiotef ■ww.hotel-nflturaÄ VABILO 10. novembra vas vabimo na martinovo pojedino, 17. novembra ob 20. uri pa na martinovo večerjo ob živi glasbi. Zagotovite si pravočasno rezervacijo! Tel. št 03 837 04 00 in modra tel. št. 080/98-77 Martinov menu zaseka s čebulo in bučnim oljem *** vinska juha iz rdeče starine *** martinova gps mrežna pečenka z limono dušeno rdeče zelje mlinci *** pečeno jabolko polnjeno % orehi in cimetovo omako VABLJENI! Vabimo vas, da si pravočasno rezervirate NOVOLETNO ZABAVO & PLESOM! * I i i i * . i i * i mil HOTEL PAKA GORENJE GOSTINSTVO D.O.O. RUDARSKA 1, 3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL: 03/898 07 00. FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: info@hotelpaka.com Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. - * W>M 1 ÈT f' L? Za vse dodatne informacije prosimo pokličite: 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: info@holelpaka.com Privlačna finančna ponudba SS"'*»- Zmagovalna serija. Kjer ne potrebujete sreče. Jfl 42251 BMVV318U, 320ci trt 3l8i z Aerodinainičnim p povečuje moč motorja ob pomembno ; pri osnovnem vzdrževanju avtomobila, Odtočite se za BMW s finančne ponudbe. Ne gre drugače, kakor da zmagate. Pooblaščen trgovec: Selmard.o.o. Mariborska cesta 119 3000 Celje telefon (03) 42 44 000 mvw.selmar.si Celie - skladišče D-Per 7/2007 5000020039,45 COBISS e SAPS d.o.o., PREBOLD, Tovarniška cesta 12, Prebold Smo vodilni proizvaialec in sistemski dobavitelj avtomobilskih luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Pripravljenost na inovacije in usmerjenost k brezpogojni kakovosti je glavno vodilo vseh sodelavcev podjetja Schefenacker po celem svetu. To nas je oblikovalo v dinamičnega partnerja vodilnih avtomobilskih znamk. V nase vrste vabimo izkušene strokovnjake s področja: brizganja plastičnih mas orodjarje, nastavljalce strojev, strojnike, tehnologe konstrukterje Od kandidatov pricakuiemo Specifična znanja potrebna za področje razpisanega dela Najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem področju Pridružite se mladi ekipi v hitro rastočem podjetju, kjer si boste lahko pridobili bogate izkušnje v mednarodnem okolju. informacije: (03) 7034 512,7034 510,041 400 615 zaooslitev@schefenacker-slovenia.com VELIKI DOBRODELNI KONCERT i ’ "Vi»* ^ -ob iSsletnici novih Savinjskih novic Športna dvorana Nazarje 29. novembra 2007ob19, i Nastopajo: Happy band - Zmaji - Ansambel Golte - Ta pravi faloti - Skupina Bum - Harmonikarski orkester Primoža Zvira ■ Franci Podbrežnik • Irena Vrčkovnik Predprodaja vstopnic: Knjižnica Mozirje, Slaščičarna Polonca Mozirje, Unisraf Mozirje, Savinjske novice Nazarje, Muzej Vrbovec Nazarje, Knjižnica Ljubno ob Savinji, Knjižnica Gornji Grad OSREDNJO KNJ. CELJE