33 Arheo 26, 2009, 33-51 Uvod Projekt Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe na Slovenskem, ki trenutno poteka na Oddelku za arheologijo FF UL, je pravšnja priložnost, da na eni strani preverimo smernice, po katerih se z roko v roki gibljeta radiokarbonsko datiranje in arheološka znanost v svetu, ter ob tem osvetlimo uporabo te vrste absolutnega datiranja pri odstiranju sledi obdobij pozne prazgodovine oz. natančneje bronaste in železne dobe v slovenski arheološki stroki. Nekaj besed o metodi Začetek radiokarbonskega datiranja sega v leta pred drugo svetovno vojno in je povezan z analizami vpliva kozmičnih žarkov na zemljo in njeno atmosfero ter je kot mnoga pomembna odkritja stranski produkt drugih razi- skav. Takrat je bilo ugotovljeno, da v toku reakcij nasta- li nevtroni iz precej reaktivnega dušikovega izotopa 14 N tvorijo radioaktivni izotop ogljika 14 C, s takrat določeno razpolovno dobo približno 5568 let. 1 Kmalu za temi ugo- tovitvami je W. F. Libby vizionarsko prepoznal potencial novih spoznanj za datiranje organskih ostankov, svoje raziskave in ugotovitve pa je objavil leta 1952 v knjigi Radiocarbon Dating (Libby 1963, 567-569; Currie 2004, 186; Cook, van den Plicht 2007, 2900). 2 Osnovna metodologija radiokarbonskega datiranja in njen nadaljnji razvoj sta tudi v domači stroki že poznana, saj ju je že pred natanko dvajsetimi leti predstavil I. Turk (1989). Zato naj na tem mestu povzamem le nekaj osnovnih dejstev ter opozorim na nekatere podrobnosti in novosti, ki so se v tem času uveljavile. Takrat že poznan in vpeljan masno spektrometrični postopek oz. AMS (Accelerator Mass Spectrometry) je medtem zaradi manjše potrebne količine databilnega vzorca, časovno mnogo krajših postopkov in natančnej- ših rezultatov konvencionalni metodi že prevzel primat (Turk 1989, 55; Jull 2007a, 454; Cook, van den Plicht 2007, 2899). Kakšna pa je razlike med obema postopkoma, konven- cionalnim oz. radiometričnim in masno spektrometri- čnim? Prvi šteje beta delce oz. meri sevanje, ki je sproš- čeno pri radioaktivnem razpadu atomov 14 C v določenem Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva Radiocarbon Dating of the Bronze and Early Iron Age – The Slovenian Perspective © Matija Črešnar UL, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo ZVKDS, Center za preventivno arheologijo matija.cresnar@ff.uni-lj.si Izvleček: Radiokarbonsko datiranje je najpogosteje uporabljen način datiranja organskih ostankov iz časa pozne prazgodovine, ki pa s seboj prinaša tudi nekatere pasti. Za slednje je po eni strani zaslužna sama narava tega procesa, po drugi strani pa smo zanje odgovorni tudi arhe- ologi, saj naša neposvečenost v tematiko lahko ogrozi relevantnost rezultatov. Avtor ob pregledu zatečenega stanja uporabe radiokarbonskih analiz v arheologiji posebno pozornost nameni slovenskim raziskavam pozne prazgodovine oz. bronaste in starejše železne dobe, ki jih ilustrira s seznamom pomembnejših datiranih najdiščnih kompleksov na Slovenskem (pril. 1). Ključne besede: radiokarbonsko datiranje, bronasta in železna doba, Slovenija Abstract: Radiocarbon dating is the most frequently used method for dating organic material of late prehistoric date, which on the other hand also includes a number of traps. Some of them originate in the nature of the process itself; others are derived from the problems of archaeologists, who are not fully acquainted with the topic and as such a possibly threaten the relevancy of the results. The author has concentrated on the research in the Bronze and Early Iron Age in Slovenia in the overview of the use of radiocarbon analy- sis in archaeology. This is further illustrated with a list of the most important dated sites in Slovenia (App. 1). Keywords: radiocarbon dating, Bronze Age, Iron Age, Slovenia 1 Uporabljena razpolovna doba se je večkrat spreminjala, a se za izračun radiokarbonske starosti še zmeraj uporablja t.i. Libbyjeva razpolovna doba (5568 let), ki zagotavlja primerljivost vseh radiokar- bonskih datumov. Siceršnja sprejeta vrednost fizične razpolovne dobe 14C pa je 5730 +/- 40 let (Currie 2004, op. 2). Popravek je vra- čunan ob prevedbi datuma iz radiokarbonskih v koledarska leta (Burr 2007, 2932). 2 W. F. Libby je za svoje delo prejel tudi Nobelovo nagrado za področje kemije (Currie 2004, 186). 1.02 Pregledni znanstveni članek Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 33 34 Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva časovnem obdobju, pri čemer gre za beleženje nepred- vidljivih dogodkov. 3 Medtem pa slednji (AMS) nepo- sredno meri število atomov 14 C in njihovo relativno raz- merje s številom atomov bodisi 13 C bodisi 12 C vzorcu, pri čemer se nadaljnja procesa izračunavanja pri slednjih nekoliko razlikujeta. Naj poudarimo, da naj bi bila nje- gova občutljivost 1000 do 10000 krat večja kot pri kon- vencionalni metodi (Burr 2007, 2932-2933; Cook, van den Plicht 2007, 2899; Jull 2007b, 2911). Pri obeh postopkih je pomembno čiščenje vzorcev, tako da so laboratoriji razvili standardne postopke njihove priprave, ki pa jih glede na podatke o vzorcih, kot je na primer konzervacija z različnimi kemičnimi preparati, prilagodijo. V poskusu zagotavljanja enakih standardov in čim manjšega odstopanja med laboratoriji so bili v preteklih letih v številnih laboratorijih izvedeni skupni poskusi na referenčnih vzorcih, ki so razkrili tudi neka- tera občutnejša odstopanja (slika 1). 4 V luči našega dela so takšna ocenjevanja laboratorijev in postopkov več kot dobrodošla, saj prinašajo vsem dostopne primerjave nji- hovega dela in uporabljenih postopkov, podpirajo rele- vantnost standardov za predpostavljanje verjetnosti itn. (Scott 2003; 2007, 2921). Pripravljen vzorec, ki ima pri AMS analizi obliko grafi- ta, ene izmed alotropskih modifikacij ogljika, je nato predmet analize, katere postopka pa na tem mestu ne bomo natančneje obravnavali. Dobljeno razmerje 14 C in npr. 13 C se nato primerja s standardi, ob tem pa so izvrše- ne še nekatere korekcije. Sledi izračun končnega rezulta- ta oz. radiokarbonske starosti vzorca (Jull 2007b, 2914- 2915). 5 Ker pa gre pri radioaktivnem razpadu za naključen pro- ces, moramo pridobljeno radiokarbonsko starost, izraže- no z verjetnostjo, zmeraj razumeti kot oceno, katere izra- čun temelji na statističnih predpostavkah. 6 Del “napake”, ki izhaja iz analitičnega dela datiranja, je do neke mere predvidljiv, morda še bolj ključen in nepredvidljiv del pa je izbira vzorca, o čemer pa bo tekla beseda nekoliko kasneje (Scott 2007, 2918-2919). Radiokarbonska starost je za obdobje pozne prazgodovi- ne uporabna predvsem, če jo prevedemo v zgodovinski oz. absolutni čas. Če bi izhajali iz sedaj že preživele Libbyjeve predpostavke, da je vsebnost 14 C v atmosferi konstantna, torej tudi v času, ko je živel oz. se formiral vzorec, bi bilo to dokaj enostavno početje. Nekalibrirane radiokarbonske datume bi lahko enačili z absolutnimi in kalibracija oz. zapleteno prevajanje v historični čas ne bi bilo potrebno (Barbina et al. 1994; Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2941s). Ker pa temu ni tako, je za to potreben kompleksen posto- pek. Kot že povedano gre pri radiokarbonskem datumu za oceno realne vrednosti, ta pa je grafično najlažje izra- žena z Gaussovo krivuljo, razdeljeno na verjetnostne razrede, od katerih sta standardno uporabljena predvsem dva, 1σ in 2σ (slika 2). Za pretvorbo rezultata radiokar- bonske analize v absolutni datum pa je potrebno poznati spremembe vrednosti 14 C skozi čas. V želji po zagota- vljanju te možnosti za najdbo vsakršne starosti v dosegu obravnavane datacijske metode je bilo potrebno vzpo- staviti t.i. kalibracijske krivulje. 7 Te združujejo vzorce znanih starosti in njihovo radiokarbonsko vrednost, kot so na primer vzorci debel, na eni strani in njihovo abso- 3 V mnogih laboratoriji se še zmeraj opravlja tudi radiometrična 14 C analiza, ki je v toku časa močno napredovala in se izboljšala. Razpon datacij sedaj sega do pribl. 55000 let in se po tem dejansko ne razli- kuje od spektrometričnega postopka (Cook, van den Plicht 2007, 2899-2910, tab. 2). 4 Podobne preizkuse, ki so včasih tudi objavljeni, pa opravljajo tudi posamezni laboratoriji, ki s tem nadzorujejo rezultate svojih procesov dela (Barbina et al. 1994, 26-28). 5 Pri tem izračunu izhajamo iz sicer preživele Libbyjeve ideje, da je vsebnost 14 C v atmosferi konstantna, torej tudi v času, ko je živel oz. se formiral vzorec. Če bi to držalo, kalibracija oz. zapleteno prevaja- nje v historični čas ne bi bilo potrebno in bi lahko nekalibrirane radiokarbonske datume enačili z absolutnimi (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2941s). 6 V podatek o (ne)verjetnosti so vključene tudi možne napake pri merjenju (Scott 2007, 2918; Cook, van den Plicht 2007, 2908-2910). Slika 1. Ocene povprečnega odstopanja po skupnih poskusih na refe- renčnih vzorcih (Scott 2007, Fig. 4). Figure 1. Estimation of bias from a collaborative trial (Scott 2007, Fig. 4). Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 34 35 Arheo 26, 2009, 33-51 lutno starost, ugotovljeno na primer z dendrokronologi- jo, na drugi strani. Model, ki za ves razpon datacij še ni vzpostavljen v žele- ni natančnosti in temelji na odnosih radiokarbonskih in dejanskih starostih artefaktov, nato služi za absolutno datacijo velike večine pridobljenih vzorcev. Vzpostavljena krivulja se je izkazala za izredno kompleksno ter pogo- sto poteka nelinearno. To izhaja iz zapletenega vzorca spreminjanja koncentra- cije 14 C 8 , kar ima odločilne posledice za določevanje vzorcev in njihovo preračunavanje v koledarsko starost (Burr 2007, 2931; van den Plicht 2007). Najnovejša izmed takšnih krivulj je IntCal04 (slika 3) (Remier et al. 2004), na kateri temeljijo tudi trije najbolj razširjeni kali- bracijski programi OxCal, BCal in Calib 9. Njen doseg je 26000 let cal BP, pri čemer pa temeljijo na dendrokrono- loških ugotovitvah vrednosti do 12450 cal BP, zgodnej- še datacije pa so korelirane s serijami podatkov iz morij, kjer so pridobljeni iz koral ali makrofosilov, kot so fora- minifere, iz natančno stratificiranih sedimentov. Še sta- rejše vrednosti do mejnih 60000 cal BP prinaša več razli- čnih podatkovnih baz, ki pa med seboj niso usklajene in medsebojno občutno odstopajo. Krivulja s temi podatki je bila poimenovana NOTCAL04 (van den Plicht 2007). Ocena radioaktivne starosti, izražena s simetrično Gaussovo krivuljo, po kalibraciji oz. preslikavi preko nelinearne kalibracijske krivulje postane nesimetrična in pogosto več-modalna. Rezultat te pretvorbe je nato pra- viloma predstavljen z verjetnostjo. Prikaz rezultata radiokarbonske analize Arheologi se s problematiko radiokarbonskih datumov srečujemo v najrazličnejših prispevkih s kronološkimi vsebinami, kjer so navadno izraženi s številko in stan- dardnim odstopanjem (na primer: 4560 +/- 40 BP) ali/in grafično. 7 Prva takšna krivulja je bila za datume med leti 1000 in 1850 vzpo- stavljena na temelju radiokarbonskih in dendrokronoloških datacij dre- vesne vrste Sequoia Gigantean leta 1966, njeni podatki pa so domala v nespremenjeni obliki uporabni še danes (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2941). 8 Nanjo najbolj vplivajo spremembe v svetovnem krogotoku ogljika, kot so spremembe morskih tokov, ki sledijo različnim stopnjam pole- denitev, nihanja sončne aktivnosti ter nenazadnje tudi spremembe v zemeljskem magnetnem polju (Burr 2007; Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2941s; van den Plicht 2007). 9 Razlike, ki temeljijo na lokalnih in regionalnih razlikah in bi lahko vplivale na rezultat so majhne v primerjavi z napakami, ki izhajajo iz datiranja. Kljub temu pa obstaja druga kalibracijska krivulja za južno poloblo ter seveda za morske vzorce, ki so del drugega »ogljikovega zbiralnika«. Tako so na primer vzorci nastali v morju, a ne globoko- morski, saj so tam ponovno drugačni pogoji, po kopenskih razmerjih pribl. 400 let starejši od kopenskih (P. J., Reimer, R. W. 2007, 2941). Slika 2. Graf predstavlja Gaussovo krivuljo verjetnosti za vsako izmer- jeno datacijo z ocenjeno srednjo vrednostjo (μ). Verjetnost, izražena z ± σ, nam podaja natančnost te ocene in je njen integralni del, ki ga ne smemo zanemariti (Ambers 1994, Fig. 3). Figure 2. The graph presents the Gaussian probability distribution for every result of any measurement with the estimated mean value (μ). The error term z ± σ gives the precision of that estimate and is an inte- gral part of the measurement which cannot be ignored. Slika 3. Krivulja sprememb vrednosti C14 (IntCal04) z označeno mejo med dendrokronološko pridobljenimi in predvsem iz morskega okolja izvirajočimi vrednostmi, ki leži na približno 12450 cal BP (van der Plicht 2007, Fig. 6). Figure 3. The curve of C14 values with the indicated boundary betwe- en the values deriving from dendrochronological studies and from the analyses of marine data sets, which lies at approx. 12450 cal BP (van der Plicht 2007, Fig. 6). Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 35 36 Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva Pri slednji gre v večini primerov za predstavitev dveh glavnih verjetnostnih intervalov, 68,3 % (1σ) in 95,4 % (2σ), ki pa jih lahko sestavlja več (ne)stičnih časovnih nizov (Scott 2007, 2121-2922). Pri tem gre razlikovati med klasičnim oz. prestreznim diagramom in diagra- mom, kjer je uporabljena verjetnostna metoda. Prvi na kalibracijsko krivuljo preslika le datum s standardnimi odstopanji (+/-) in ne prikazuje različne relativne verjet- nosti določenih časovnih odsekov, pri slednjem pa so te jasno izražene z obliko krivulje. Oblika kalibracijske krivulje seveda vpliva na rezultat kalibracije, ki ima praviloma širok in večmodalni razpon (slika 4). Če pa je krivulja na nekem mestu zelo pokon- čna, lahko kalibrirano starost izrazimo precej natančno in je njen razpon celo ožji kot razpon radiokarbonskega datuma. Ob tem naj opozorimo tudi na različne poskuse, da bi datacije oz. kompleksne verjetnostne razpone izra- zili z eno letnico, ki so sicer mamljivi, a predvsem zava- jajoči (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2944-2945). 10 Prikladneje je, če imamo opravka s serijo radiokarbon- skih datumov, saj se s tem poveča tudi verjetnost za natančnejše datiranje, še posebej, če kateri izmed datu- mov padejo na navpičen del ali izrazit vrh na kalibracij- ski krivulji. Najprimernejše za različno modeliranje so datacije drevesnih izsekov z znanimi medsebojnimi rela- tivno kronološkimi odnosi, ki jih s pomikanjem po kali- bracijski tabeli (t.i. whiggle matching) umestimo na mesto z najmanjšim odstopanjem (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2944). Način, ki prav tako ob podobnih izra- čunanih verjetnostih vpliva na končen rezultat določenih datumov, je t.i. Bayesian Modeling, ki za določanje ožjih verjetnostnih odstopanj koristi npr. podatke iz startigrafi- je, po katerih se nato ponovno oblikujejo verjetnosti na kalibracijski krivulji (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2945-2947). 11 Vzorčenje in (ne)zanesljivost radiokarbonskega datiranja Pasti, ki se jih mnogi ne zavedajo, ko slepo verjamejo rezultatom naravoslovnih analiz, so pri radiokarbonskih datacijah mnoge. Napake, ki lahko nastanejo pri samem Slika 4. Primer klasičnega oz. prestreznega diagrama (A) ter diagrama, pri katerem je uporabljena verjetnostna metoda (B) (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, Fig. 3). Figure 4. An example of a classical or intercept diagram (A) and the one using the probability method (B) (Reimer P. J., Reimer, R. W. 2007, Fig. 3). 10 Takšni števili sta npr. moment ali tehtano povprečje in mediana, pri kateri se 50% verjetnosti nahaja za in 50% pred to letnico. Takšen datum pa lahko zaradi narave izračunavanja pade tudi v območje z zanemarljivo verjetnostjo. 11 Tako je recimo bolj verjetno, da je, ob podobnem razponu verjetno- sti, vzorec iz nižje plasti starejši in obratno. Po tem načelu se nato ponovno oblikujejo tudi krivulje. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 36 37 Arheo 26, 2009, 33-51 procesu datiranja, so statistično ocenjene in izražene. A bolj ključne in težko ocenljive so nepredvidljive napake. Če se stvari lotimo retrogradno, je tukaj potrebno omeni- ti laboratorijsko pripravo vzorca, ki ob uporabi različnih datacijskih postopkov rezultira v že omenjenih odstopa- njih, ki so bila zabeležena pri mednarodnih primerjavah laboratorijev (Hagens 2006, 86-87; Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2946-2947). Prav tako lahko manj- ša odstopanja nastanejo pri kalibracijskih postopkih torej pri uporabi kalibracijskih krivulj oz. programov za kali- briranje, katerih del so. Ob obširnejših študijah oz. več- jih serijah datacij je zato priporočljivo vse datume sklo- piti na skupni imenovalec oz. uporabiti isti program. 12 Da bomo lahko z večjo gotovostjo pričakovali rezultate analiz, pa lahko poskrbimo tudi sami. Vsakemu labora- toriju je ob vzorcu potrebno poslati tudi izpolnjen obra- zec, ki opisuje okoliščine njegove pridobitve. Problem se porodi, če arheolog obrazec prvič uzre šele pri poizkopa- valnemu delu, ko je potrebno vzorce poslati v analizo, in ob jemanju vzorca ni imel vedenja, kateri podatki so za analizo pomembni. 13 Pomemben in ob neupoštevanju problematičen podatek je na primer provenienca vzorcev, saj lahko le tako upo- rabimo pravilno prevedbo pridobljenih radiokarbonskih datumov. Če gre za morske vzorce, kot na primer školj- ke, gre opozoriti na drugačno vsebnost 14 C v morju, kar se kaže tudi pri drugih tam živečih organizmih. Nakazanih pribl. 400 let razlike pa ponovno ni konstan- ta, saj prihaja do zamika pri prehajanju plinov iz atmo- sfere v vodo, pomembna je tudi sestava geološke osnove (npr. kalcijev karbonat), ki lahko povzroča t.i. učinek težke vode (“Hardwater effect”) 14 , bližina sladkovodnih izlivov itn. Drugače pa je pri vzorcih iz rečnih in jezer- skih voda, ki jih vzporejamo s kopenskimi in jih kalibri- ramo po standardnih krivuljah. Tudi ti rezultati pa pogo- sto zahtevajo korekcije. Še bolj zapletena postane situa- cija, če organizem uživa mešano prehrano, torej morsko in kopensko, saj tako vase vnaša vzorce dveh območji z različno vsebnostjo 14 C. V takšnih primerih je potrebno oceniti delež 15 in temu prilagoditi kalibracijsko krivuljo, saj bo v nasprotnem primeru rezultat popačen (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2946-2948). Če prejšnje postavke odmislimo in izhajamo iz tega, da smo iz laboratorija prejeli pravilne podatke, ki temeljijo tudi na natančnih in obširnih opisih, kje in kako je bil pridobljen vzorec, pa je za nas in našo interpretacijo naj- pomembnejši podatek verodostojen kontekst, iz katerega vzorec izhaja. Datirati vzorec samo zato, ker je databilen, je vedno napačen pristop. Brez konteksta širšega pomena, bodisi zaradi pripadnosti strukturi v arheološki stratigrafiji, kot je npr. stavbni objekt, bodisi zaradi tipološko določljive- ga gradiva, analiza ne prinaša želenih relevantnih rezul- tatov, lahko pa povzroči kar nekaj negodovanja ob poskusu interpretacije. Tudi ob dobrem izhodišču v primernem kontekstu pa je potrebno izbrati tudi mesto vzorčenja, tako da je poveza- va z v kontekstu odkritim gradivom nedvomna. Morda ni nepomembno omeniti, da kljub vse nižjim zahtevam laboratorijev, kar zadeva količino vzorca, poskušamo izbirati vzorce, katerih premikanje po stratigrafiji je manj verjetno. Dobršen del negotovosti pa dodajo tudi databilni mate- riali z njihovimi morda še ne do zadnje potankosti razi- skanimi lastnostmi. Njihov nabor je zelo širok, saj so že v sedemdesetih letih datirali les, oglje, semena, lupine oreščkov, trave, papir, tkanino, kosti, kožo, slonovino, školjke, organske elemente v različnih zemeljskih plasteh od šote do morskih in jezerskih sedi- mentov ter pod določenimi pogoji tudi keramiko in žele- zo (Michels 1972, 119-120). V prispevku pa se dotakni- mo le za naše okolje najbolj vsakdanjih in uporabnih metod ter njihove problematike in (ne)zanesljivosti. 12 Avtor na tem mestu priporoča uporabo programa OxCal (3.10 ali še raje 4.1), katerega omenjeni varianti sta dosegljivi na spletni strani http://c14.arch.ox.ac.uk/embed.php? File=oxcal.html. Ob tem ne odsvetujem uporabo kateregakoli izmed uveljavljenih programov, ampak s tem le predlagam uporabo enega programa, ki bo poenotil tako način zapisovanja kot grafičnega predstavljanja objavljenih podatkov. 13 Tudi za pripravo vzorcev in njihovo pakiranje je na spletu dostop- nih mnogo navodil, kot na primer iz Leibniz-Laboratory for Radiometric Dating and Stable Isotope Research (http://www.uni- kiel.de/leibniz/Leibniz-web_englisch/index-english.htm ). 14 Gre za učinek “umetnega” staranja vzorca, ki raste oz. nastaja v vodi. Ko voda spira apnenec oz. kalcijev karbonat, prihaja do poveče- vanja koncentracije ogljika v vodi. A je ta zaradi svoje starosti brez 14 C, kar torej odstotno zmanjšuje njegovo prisotnost v primerjavi z drugi- ma ogljikovima izotopoma, kar se nato odraža pri izračunu starosti vzorca (Hatté, Jull 2007, 2964). 15 Odstotek morske prehrane je moč oceniti na podlagi entografskih primerjav, obrabe zob in predvsem stabilnih izotopov, ki jim je bilo v zadnjem času posvečeno največ študij (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2947). Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 37 38 Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva Naj začnemo z lesom in ogljem, saj sta najpogosteje datirana materiala. Pri tem gre poudariti, da je na sred- njeevropskih arheoloških najdiščih, izvzemši vodne in močvirske najdbe, večinoma ohranjeno le oglje, pa tudi to je pogosto dodobra razdrobljeno. Takim vzorcem je pogosto nemogoče določiti relativno starost glede na rast matičnega drevesa, kar pomeni, da je lahko teoretično drobec tudi stoletja starejši kot kontekst, v katerem se nahaja, kar poznamo pod izrazom učinek starega les oz. “Old Wood Effect”. 16 Poznavanje tega problema sicer vpliva na izbor predvsem vzorcev “mladega lesa”, kot so na primer kosi z lubjem in veje, bolj problematični pa so rezultati analiz, narejenih pred leti, kjer sam vzorec pra- viloma ni bil natančno zabeležen. Previdnost pa je potrebna tudi zato, ker se je v zadnjih letih omajala trditev, da je oglje v svoji kemijski sestavi ekstremno stabilno in zato domala neoporečno pri datira- nju (Ambers 1994, 8). Pokazalo se je namreč, da lahko oglje tudi v postdepozicijskem obdobju še spreminja svojo sestavo tudi z nepovratnim vezanjem novega oglji- ka, kar pa je za relevantnost datacije odločilno (Bird 2007, 2950-2951), to dejstvo pa ponovno kliče po natan- čnem beleženju okolja, v katerem se je vzorec nahajal. Manj posledic ima prisotnost delcev, ki še do- puščajo izolacijo osnovnega materiala, saj je ta del standardnih postopkov priprave vzorca v vsakem labora- toriju. 17 Les, ki se ohrani v vizualno neoporečni obliki, je v res- nici v toku časa prešel mnoge spremembe, tako fizikalne kot kemijske. Takšen les se lahko ohrani v več različnih okoljih, a so najdbe po določenem času, ki preteče po odkritju, le pogojno uporabne za datiranje. Pri mokrih vzorcih na primer, ki se tudi nadalje hranijo v vlažnem okolju, je problematičen predvsem razvoj mikroograni- zmov, ki po eni strani trošijo ogljik iz vzorca, ob tem pa tudi novi ogljik iz okolice. Raziskave so pokazale njiho- vo prisotnost tudi v izjemno neprijaznih okoljih, kot so blago kislo (Ph = 2) ter temno in hladno okolje. Če ti niso odstranjeni, lahko njihova prisotnost občutno vpliva na datacijo vzorca (Hatté, Jull 2007, 2963). Prav tako so sporne predvsem pretekle konzervacijske metode, reci- mo ohranjenih kosov lesa v železnih tulih sulic ali sekir, ki pogosto ob posameznih vzorcih sploh niso navedene. Mnogo manj pogosto so datirani drugi rastlinski vzorci, kot so na primer semena ter drevesne iglice in listi, za katerih ohranitev so potrebni posebni klimatski pogoji ali ogenj. Po eni strani gre za idealne vzorce, saj nosijo kratkotrajni radiokarbonski zapis in so lahko najdeni v večjih količinah tudi zanesljiv pokazatelj določene aktiv- nosti. Po drugi strani pa je ob pojavu posameznega pri- mera morda na mestu tudi pomislek, da gre lahko za infiltrirano najdbo. Radiokarbonsko datiran je nenazadnje lahko tudi pelod, a ta vrsta raziskav tudi po zadnjih dognanjih še ni opti- mizirana (Hatté, Jull 2007, 2961-2962). Kosti so, še posebej, če se nahajajo v grobovih, zelo pri- merno gradivo za radiokarbonsko analizo. To velja bodi- si za ostanke preminulega bodisi njemu darovane žival- ske ali človeške žrtve, saj gre za neposredno povezane dogodke. 18 Ne smemo pa seveda pozabiti niti na nasel- binske najdbe, kjer pa moramo biti pri kontekstih že nekoliko bolj previdni. Medtem ko pri kosteh, ki niso bile sežgane, datacija poteka na vzorcih izločenega kolagena, pa je ta pri žga- nih kosteh pogosto poškodovan. V zadnjih letih se je za takšne vzorce ponudila nova priložnost, saj pri teh name- sto kolagena datira t.i. strukturni ogljik (Structural Carbon). To pot pa je uspešnost datacije pogojena s kre- miranostjo kosti, kar pomeni, da je morala biti kost dolo- čen čas izpostavljena temperaturam nad 650°C (Lanting et al. 2001; Naysmith et al. 2007). 19 Za kovinska obdobja je zanimiv tudi način datiranja železa, ki je znan že desetletja (Michels 1972, 119-120), kljub temu pa še zdaleč ni popolnoma osvojen, saj so 16 Drevesa so med najboljšimi zapisovalci koncentracije atmosferskega 14 C, ker mnoge vrste oblikujejo natanko eno braniko na leto. Ogljik pa se v celično strukturo vključuje pri fotosintezi, pri kateri se porablja ogljikov dioksid iz zraka. Kljub temu, da se nekatere snovi kot lignin v celice vključijo tudi kasneje iz drevesnega soka, pa se celuloza določe- ne branike tvori le v enem letu (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007, 2942). Ekstremni primer takšnega razhajanja v starosti prinaša raziskava pogorišča na otoku Vancouver Island. Analiza je pokazala, da se radio- karbonski datumi z zgodovinsko poznanim dogodkom razhajajo za 180 do 670 let, kar pa je seveda ekstremen primer (Gavin 2001). 17 Priprava vzorca zajema makroskopsko in kemično čiščenje vzor- ca, kar od vzorca loči tako starejše kot mlajše elemente, ki bi lahko vplivali na analizo. Najpogosteje uporabljena kemijska procesa sta AAA (Acid-Alkali-Acid), katerega začetki sežejo že v petdeseta leta, ter ABOX (Acid-Base Oxidation), ki je bil razvit in izpopolnjen v zadnjem desetletju ter po raziskavah zmanjša kontaminacijo z modernim oglji- kom na 0,1%. Njuna uporaba pa se med laboratoriji korenito razlikuje, prilagaja pa se tudi vzorcu (Bird 2007, 2954-2955). 18 Stvar se popolnoma spremeni, če je ugotovljeno ali pa se vsaj dom- neva, da je šlo za naknadne pokope ali izvajanje kasnejših ritualov na mestu pokopa. Tukaj sta na preizkušnji naša presoja in znanje, da pre- poznamo in interpretiramo kontekst. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 38 39 Arheo 26, 2009, 33-51 tudi precej sodobne analize predmetov znanih starosti pokazale precej razhajanja med rezultati. Možnost se ponuja zato, ker vsebujejo železni predmeti tudi sicer majhen delež ogljika, ki izhaja iz metalurškega procesa. Tudi tukaj se skrivajo pasti, saj je relevantnost odvisna tudi od uporabe različnih tipov kuriv pri metalurškem procesu (Hüls et al. 2004; Scharf et al. 2005). Radiokarbonsko pa je moč datirati tudi keramiko oz. različne izvore ogljika, ki se pojavljajo na oz. v njej. Sama ideja je poznana že več desetletij, vendar so rezul- tati še zmeraj negotovi in relevantni le, če ob analizi izvajamo še datiranje kakšnega vzorca iz drugega mate- riala ali pa se poslužimo še kakšne druge metode, kot je na primer termoluminiscenca. Problem je, da izvor samega ogljika pogosto ni nedvomno povezljiv s kera- miko, lahko pa gre tudi za različne snovi z različno (radiokarbonsko) starostjo. Vpliv na rezultat analize pa lahko ima tudi ogenj, tako pri pečenju keramike kot kas- neje pri kuhi v dotični posodi. Te vrste analize so izredno priljubljene in kot kaže uspe- šne na nekaterih najdiščih Daljnega Vzhoda, kjer datira- jo najstarejše keramične posode oz. organske snovi v/na njih. Po navedbah avtorjev prihaja do sorodnih rezulta- tov pri radiokarbonskih datacijah tako oglja kot kerami- ke ter pri termoluminiscenčnih datacijah slednje (Kuzmin et al. 2001; Kuzmin, Vetrov 2007). Pozitivna izkustva pa se ne ponovijo povsod, zato je problematično predvsem oblikovanje splošnih zaključkov (Hedges et al. 1992; Stott et al. 2001). Ker gre v praksi večinoma za datacije, ki so starejše od začrtanega časovnega okvirja, in je problematika za ta prispevek prekompleksna, naj na koncu le omenimo tudi datiranje stratigrafskih plasti oz. organskih deležev v njih. Gre za širok nabor analiz od morskih, rečnih, jezer- skih sedimentov, pa do močvirskih sedimentov, šotišč in “navadnih” kopenskih stratigrafskih sekvenc. Kljub mnogim uspešnim raziskavam pa po besedah nekaterih avtorjev na določanje njihove starosti vpliva (pre)več spremenljivk (Wang, Amundson 1996). Pridobljeni podatki tako pogosto ne nadgradijo spoznanj, ki izhajajo iz same stratigrafije, in še zdaleč ne dosegajo rezultatov, ki jih za določene situacije ponuja termoluminiscenca (Lian 2007). Pogled v prihodnost Nove smernice pri radiokarbonskem datiranju gredo v različne smeri. Pri razvijanju AMS postopka so v obje- ktivu izboljšave na različnih instrumentih (ionski vir, pospeševalec, detektor), ki pa še niso dokončno uvelja- vljene. Ob tem se mnogo truda vlaga tudi v razvoj manj- ših naprav z nizkonapetostnimi pospeševalniki, ki v ekstremnih primerih zasedejo prostor velikosti le 2,5 × 3 m. Ob tem pa se že pojavljajo nekateri s tem povezani problemi in omejitve (Suter 2004; Jull 2007, 2916-2917; Synal et al. 2007). Pri kalibracijskih postopkih se po eni strani z različnimi analitskimi metodami in t.i. whiggle matching metodo poskuša ustvariti daljšo in zanesljivejšo kalibracijsko krivuljo za natančnejše poseganje dlje in dlje v prete- klost, po drugi strani pa datiranje polpreteklih vzorcev že prehaja v natančnostni domet mesecev (Reimer, P. J., Reimer, R. W. 2007; Zavattaro et al. 2007). Kar se v tem trenutku za prazgodovinska obdobja sliši kot znanstvena fantastika, pa bi lahko pomagalo nekoliko natančneje določiti nekatera obdobja, ki so v kalibracijski krivulji problematična. A ne gre le za t.i. halštatski plato, na katerega bi vsak najprej pomislil, temveč je podobnih sicer krajših ravnin, ki jih ponekod prekinjajo le majhni vrhovi v koncentraciji 14 C, precej tudi sicer. Naj omenim le platoja v času pozne bronaste dobe med 1210 in 1140 ter 1110-1050, kar otežuje kalibracije v tem obsegu. Če v programu OxCal torej iščemo kalibrirano vrednost za hipotetična datuma 2950 BC in 2890 BC (±0), se njuni 2σ verjetnosti razprostirata čez več kot 100 let (slika 5). Za arheologijo kot uporabnika radiokarbonskih analiz bi bila torej bolj kot dirka za manjšimi in dostopnejšimi napravami, ki bodo le povečevale število ponekod že sedaj preštevilnih datumov, zanimive natančnejše anali- ze ključnih ali vsaj nadpovprečno pomembnih kontek- stov in najdišč. K temu bi morebiti pripomogle lokalne kalibracijske krivulje, za katere pa so seveda potrebni vsaj približno absolutno kronološko zasidrani vzorci, kot se na primeru dendrokronoloških vzorcev morda že nakazuje na Ljubljanskem barju (Čufar, Velušček 2004; Čufar, Kromer 2004). Interpretacija vzorca Pod pogoji, da je bila naša želja po radiokarbonskem 19 Pri tej temperaturi namreč izgine pretežni del ogljika, preostanek pa je pred nadaljnjimi izmenjavami zaščiten s kristali Hydroxy-Apatita (Naysmith et al. 2007). Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 39 40 Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva datiranju tlakovana z znanjem o sami analizi in smo laboratoriju oddali pravilno pobran in pakiran vzorec ter korektno izpolnjen formular, smo dejansko že naredili veliko. Vsi nadaljnji postopki do prejema radiokarbon- ske datacije so izven naših pristojnosti. Zadnja in izjem- no pomembna pa je interpretacija vzorca in njegova povezava z nekim dogodkom, saj imajo različni vzorci topogledno različno izpovednost. Ko gre za vzorec oglja iz ognjišča, kurišča, peči ali žga- nega groba, je povezava jasna, datumsko razhajanje med vzorcem in samim dogodkom sežiga pa je do neke mere kontrolirano. Pod vprašaj lahko postavimo drobce oglja, ki prihajajo iz nekaterih drugih arheoloških struktur. Kaj pa nam ponuja oglje, ki je bilo odkrito v shrambni jami ali jami za soho. V najboljšem primeru gre za ostan- ke sohe in drugih delov stavbe, ki je pogorela. Starostno razhajanje je potemtakem zopet predstavljivo in v koli- kor gre za t.i. mladi les, nam relativno natančno sporoča čas postavitve objekta. Kot je bilo že večkrat ugotovlje- no, pa se v jamah pojavlja oglje, ki ga po analizi nikakor ne moremo povezati z odkritim gradivom. Razlog je sicer lahko v nepoznavanju gradiva, večja verjetnost pa je, da je vzrok v vzorcu. Tukaj ne diskutiram o napakah v laboratorijih, temveč imam v mislih vzorce, ki so del nekega drugega dogodka, bodisi ognja v naravi bodisi s požigalništvom pridobljenega polja, lahko pa imajo izvor tudi čisto drugje. 20 Če nam fortuna nameni, da bomo kot edini vzorec vzeli prav tega, nam lahko pod vprašaj postavi datacijo najdišča in gradiva. Neprijetnosti lahko zaobidemo s serijo datumov, ki pa povsod seveda ni opravičljiva. Slednja je bila narejena na vzorcih z najdišča Rogoza pri Mariboru, kjer so kar trije datumi iz jam in jam za sohe kazali na čas, ki z gra- divom ni bil dokumentiran. A na srečo so drugi rezultati iz serije 20 vzorcev imeli jasno povezavo z najdbami in so najdišču in njegovi tipo-kronološki dataciji dali dodatno podporo (Črešnar 2009). Po zaključeni raziskavi v najboljšem primeru ob poroči- lu sledi celostna objava, katere del pa naj ne bodo le datumi, radiokarbonski ali kalibrirani. Opisan naj bo tudi vzorec in mesto njegove pridobitve. Datacija naj ob tek- stovnem delu, ki zajema oba standardna razpona (1σ in 2σ) ter vsa posamezna verjetnostna območja, opremlje- na tudi z grafičnim prikazom, v opombi pa naj bo nave- dena tudi številka analize v laboratoriju ter z morebitni- mi pripombami laboratorija. Objava pa naj ne zajema le po našem mnenju “uspelih” datacij oz. tistih, ki se vklju- čujejo v naše predstave o najdišču, temveč vse. Te bodo morda kdaj v prihodnosti še predmet debat in raziskav. Uporaba radiokarbonskega datiranja v pozni prazgodovini na Slovenskem Ko je pri pisanju svojega članka I. Turk potarnal, da raz- polaga slovenska prazgodovinska arheologija le s komaj omembe vrednim številom rezultatov radiokarbonskih analiz (Turk 1989, 53), je upal, a dvomim, da pričakoval, da se bo njihovo število v bližnji prihodnosti tako pove- čalo, kot se veča v zadnjih letih. Njihov porast omogoča- jo predvsem številna arheološka najdišča, izkopana v sklopu gradnje slovenskega avtocestnega križa, a je, kot je znano, nekoliko manj sreče z njihovimi objavami. Izven tega okvirja so radiokarbonske analize koriščene tudi pri nekaterih sistematičnih raziskavah, med katerimi naj kar na začetku, kljub temu, da časovno le delno sega- jo v obravnavano obdobje, izpostavimo analize z Ljubljanskega barja, ki se v kombinaciji z radiokarbon- skim datiranjem s presledki izvajajo že od sredine sedemdesetih let 20. stoletja. 21 Pogosto in v izredno plod- ni kombinaciji z dendrokronološkimi raziskavami se ga redno in metodološko konsistentno poslužuje skupina, Slika 5. Poznobronastodobna “platoja” na kalibracijski krivulji IntCal04. Figure 5. Late Bronze Age “plateaus” on the calibration curve IntCal04. 20 Ponovno ekstremni primeri, ki pa so izjemno ilustrativni, prinaša- jo ugotovitve o več metrov vertikalno premaknjenih milimetrskih drobcih oglja ter o oglju v domala recentnih plasteh, katerega vsebnost 14 C je skoraj nična, kar pomeni, da s samo plastjo nima nikakršne časo- vne povezave. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 40 41 Arheo 26, 2009, 33-51 zbrana okoli A. Veluščka z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki raziskave posveča poselitvi Ljubljanskega barja (npr. Čufar et al. 1997, Čufar, Kromer 2004, Čufar in Velušček 2004, Čufar, Korenčič 2006, Velušček 1999, 2004, 2006). Vzporedno pa isto območje na nekoliko drugačen in ino- vativen način, ki prav tako koristi nabor različnih sodob- nih tehnoloških možnosti, kot je lidarsko snemanje in je v stroki že dvignil nekaj prahu, raziskuje tudi ekipa z Oddelka za arheologijo FF UL (Budja, Mlekuž 2008a, 2008b). Pa naj ob seznamu najpomembnejših objavljenih radio- karbonskih datacij najdišč iz časovnega razpona, ki e tukaj pod drobnogledom (pril. 1), nadaljujemo s kar se da pozitivno prakso uporabe radiokarbonskih datacij. V ta namen lahko kar ostanemo na Ljubljanskem barju, natančneje na najdiščih Parte in Založnica. Ti ponujata najboljše datacije za zgodnjobronastodobno kulturo Somogyvár-Vinkovci oz. verjetno najnatančnejše v vsem obravnavanem obdobju. Gre za najdišči s sorodni- mi najdbami, katerih ostanki pa vključujejo tudi za den- drokronološke analize primeren material, lesene kole, kar je seveda velika prednost pred večino drugih najdišč. Primer je še toliko pomembnejši, saj se sestavljena raz- pona letnic med seboj prekrivata in skupaj tvorita 243- letni niz. S pomočjo metode “wiggle matching” so bili nato dogodki, kot sekanje zadnjih kolov in čas “najži- vahnejše gradbene aktivnosti” na najdišču Založnica, določeni še precej natančnje, kot to dopušča zgolj radio- karbonsko datiranje. 22 Pohvalno je, da so datumi navedeni ne le z vrednostjo radiokarbonske datacije (BP), ki je osnova za morebitno ponovno obdelavo analiz, temveč je ob izračunih kole- darskih let naveden tudi program, po katerem je bilo to storjeno, kar pri veliki večini drugih publikacij pravi- loma manjka (Velušček, Čufar 2003). Edina morebitna pomanjkljivost je morda odsotnost laboratorijske refe- renčne številke, ki daje dodatno možnost za preverjanje rezultata datiranja. Prav tako dosledno je bilo zastavljeno objavljanje radio- karbonskih datumov v novoosnovani seriji AAS (Arheologija na avtocestah Slovenije), kjer se v zadnjih letih objavljajo rezultati zaščitnih izkopavanj na trasah slovenskega avtocestnega križa, torej raziskav, ki prina- šajo tudi največ tovrstnih analiz. 23 V publikacijah so datacije diskutirane v obdelavah posameznih kronolo- ških stopenj najdišč, medtem ko so v ločenem poglavju predstavljene tudi same datacije. Te so v nekaterih pri- merih predstavljene zgledno (Hüls 2009), spet drugič pa bi lahko bile s strani laboratorija nekoliko obširneje razložene (Obelić 2009). V sklopu teh raziskav je morda na mestu izpostaviti naj- dišča, ki so zaradi svojega nadregionalnega pomena bila deležna privilegija, da je bilo izbrano gradivo datirano z večjo serijo radiokarbonskih datumov, a so do sedaj dosegljivi le tisti z Rogoze. 24 Pri slednjem, kjer gre za obsežno večobdobno najdišče, so bili rezultati izjemno uporabni, saj so časovno zasidrali vse tri glavne faze naj- 21 Izbiri je botrovalo število novejših analiz in povezanost različnih datacijskih in na splošno metodoloških pristopov, ob tem pa ne poza- bljam na analize, narejene v Ajdovski jami (Horvat, Ma. in Mi. 1984, Culiberg et al. 1992), ki so prav tako v novem zagonu (Bonsall et al. 2007), v Moverni vasi (Budja 1988, 1990, 1992, 1994), v Mali Triglavci (Mlekuž et al. 2008). 22 Slednje, ki sodi v leto 187 relativne hrastovo-jesenove kronologi- je, je po uporabi metode “wiggle matching” datirano v čas 2495-2460 cal BC (1σ) oz. 2500-2425 cal BC (2σ), zadnji gradbeni podvigi pa sodijo v čas 2438-2406 cal BC (1σ – 68,2%) oz. 2444-2370 cal BC (2σ - 93,8%). 23 Publikacije so dostopne na spletu: http://www.zvkds.si/sl/kultur- na-dediscina-slovenije/publikacije/kategorije/4/ Slika 6. Razprostranjenost radiokarbonskih datacij iz Rogoze pri Mariboru. Figure 6. The range of radiocarbon dates from Rogoza near Maribor. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 41 42 Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva dišča. Nejasnosti, ki jih s seboj prinašajo datumi, ki jim ob našem sedanjem razumevanju manjkajo vzporednice v gradivu in smo jih že omenili, pa nas lahko le vzpod- budijo k iskanju njihovega izvora (slika 6). Tudi takrat pa, ko razlagi same metodologije ni name- njen poseben del publikacije oz. gre za posamezen čla- nek, je ob vseh osnovnih podatkih o analizi vzorca v opombah primerno posredovati vsakršne pomisleke oz. nenavadne ugotovitve, ki jih je naročnik prejel s strani laboratorija. Tudi ta miselnost pa se, kot kaže, že uvelja- vlja (npr. Gaspari 2008, 61-62). Tudi takrat pa, ko razlagi same metodologije ni name- njen poseben del publikacije oz. gre za posamezen čla- nek, je ob vseh osnovnih podatkih o analizi vzorca v opombah primerno posredovati vsakršne pomisleke oz. nenavadne ugotovitve, ki jih je naročnik prejel s strani laboratorija. Tudi ta miselnost pa se, kot kaže, že uvelja- vlja (npr. Gaspari 2008, 61-62).Če objavljene radiokar- bonske datacije, ki jih prinaša priloga 1, pogledamo z vidika distribucije po posameznih obdobjih, brez težav prepoznamo, da je njihovo težišče močno ukoreninjeno v času bronaste dobe. 25 Razlogi za to so kot na dlani. Še pred desetletjem je bilo o zgodnji in srednji bronasti dobi podatkov zelo malo, 26 posledično pa so bile tudi kronološke sheme nezvezne in vzporejane ter datirane na podlagi podatkov iz sosednjih regij (Dular 1999). Nekoliko boljše je bilo stanje v zgod- njem in delno starejšem žarnogrobiščnem obdobju, pre- cej pa je že od začetka širšega uveljavljanja arheologije na Slovenskem 27 odstopalo njeno mlajše obdobje oz. Ha B, na podatkih katerega že od leta 1959 temelji kronolo- gija tega obdobja za jugovzhodnoalpski prostor (Müller- Karpe 1959). Tako je bilo potrebno na primer novoodkrita najdišča, zaznamovana s pramenasto keramiko, ki so jo na našem področju dokazovale le posamezne najdbe, in keramiko, lastno kulturi Kisapostag, ki je bila z nekaj primeri znana le z Ljubljanskega barja, seveda najprej do dobra spo- znati in pravilno opredeliti 28 . Dodaten podatek, s katerim pa takšna najdba prej kot slej pridobi na pomembnosti, je absolutna datacija. Številčna so tudi najdišča, ki se jih v Sloveniji vedno znova povezujemo z Olorisom pri Dolnjem Lakošu in Rabelčjo vasjo (horizont Oloris-Rabelčja vas). Njegova povezanost pri tem ni sporna, delno pa so deljena mne- nja o njegovih začetkih v srednji bronasti dobi (Teržan 1995, 324-327; 1999, 133; Dular et al. 2002, 170-174). V povezavi s tem je zanimiva precej zgodnja datacija gradiva iz Kamne Gorice pri Ljubljani (pril. 1, Turk, Svetličič 2006), ki absolutno kronološko sega na sam začetek srednje bronaste dobe. A tudi tukaj bo preteklo še kar nekaj vode, da bomo ob celostnih objavah precejš- njega števila najdišč oz. kontekstov, ki, sklepajoč po pre- liminarnih datacijah, sodijo v ta kronološki okvir, lahko naredili sintetično razpravo. Tudi obdobje, ki sledi, starejša kultura žarnih grobišč, je v zadnjih letih širokogrudno delila najrazličnejše podat- ke, med katerimi pa v tem trenutku, verjetno tudi zaradi stanja raziskav in objav, v vrh sodita sicer večobdobni najdišči Dragomelj (Turk 2003) in Rogoza pri Mariboru (Črešnar 2009; 2010). Njune datacije se domala pokriva- jo, njihov obseg pa skladno z gradivom zajema celotno obdobje Ha A in začetek Ha B1 oz. približno zadnji dve stoletji drugega tisočletja pr. Kr. (pril. 1). Objavljenih najdišč, ki bi tudi z radiokarbonskimi data- cijami celostno zajemala obdobje Ha B, še ni. Z nestrp- nostjo pa lahko pričakujemo publikacije kar nekaj naj- dišč s preliminarno datacijo v času starejše in mlajše žar- nogrobiščne kulture, ki bodo morda obogatila naše poznavanje tega obdobja, pri čemer mislimo predvsem na njegovo delitev, ki je že desetletja predmet mnogih razprav. 29 Datacij starejše železne dobe je do sedaj mnogo manj, a so tudi za takšno stanje razlogi razmeroma jasni. Števil- ne bogate najdbe, ki so luč sveta uzrle tudi pred več kot stoletjem, so pogojevale zgodnje zanimanje za to epoho. V tej tradiciji pa so predvsem podrobne in poglobljene študije na obsežnem gradivu v zadnjih desetletij rodile prepričljive kronološke sheme, pri katerih so morda nekoliko ohlapnejši le še nekateri prehodni deli. Prav 24 Še ti pa so dosegljivi le ožjemu krogu bralcev, saj jih je v trenutku pisanja tega članka moč črpati le v doktorski disertaciji avtorja (Čreš- nar 2009), a je v pripravi za objavo v AAS še kar nekaj podobnih naj- dišč. 25 V zadnjem času je bilo opravljenih še veliko radiokarbonskih ana- liz, ki še niso objavljene, kljub temu pa se stanje bistveno ne bo spre- menilo. 26 Izvzeti je potrebno le študije Ljubljanskega barja. 27 Izkopavanje prvega žarnega grobišča v Rušah je bilo v letih 1875 (Müllner) in 1876 (Wurmbrand). 28 Pa tukaj ne mislimo ponovno razglabljati o njuni delitvi, vsekakor pa bodo predvsem podatki iz Nove Table. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 42 43 Arheo 26, 2009, 33-51 tukaj je slutiti pomembno vlogo radiokarbonskih da- tacij. 30 Kot drugi razlog, ki so ga in ga raziskovalci dobro poznajo, je t.i. halštatski plato (Hallstatt plateau, slika 7), ki se odraža v nezanesljivosti datacij iz precejšnjega dela starejše železne dobe, predvsem v obdobju od pribl. 800 do 400 pr. Kr., kar je moč razbrati tudi iz priloge 1. 31 Vsaj takšen delež kot navedena dejstva pa ima pri raz- merjih tudi število odkritih najdišč na trasah slovenskih avtocest, 32 kjer je odstotek železnodobnih pičel. 33 V premislek Seveda pa ob nekaj tukaj predstavljenih primerih ne moremo kar zaključiti z ugotovitvijo, da slo- venski arheologi, ki svoje raziskave usmerjamo v pozno prazgodovino, kar vsi razumemo in pravilno uporabljamo ter interpretiramo radiokarbonske in druge absolutne datume. Že pri odločanju za radiokarbonske analize naj bo vodi- lo razum, datacija pa orodje, s katerim bomo odgovorili na točno določeno vprašanje, nikakor pa ne smemo kopi- čiti rezultatov analiz samo zato, ker jih lahko, brez da bi z njimi nekaj želeli doseči. Tudi izbiri vsakega posamez- nega vzorca naj botruje premislek, narejena pa naj bo s poprejšnjim poznavanjem potreb laboratorija, izbranega po ključu zanesljivosti. Če gre za datacijo enega vzorca, ga je ob morebitnih pomislekih koristno poslati tudi kate- remu izmed drugih laboratorijev visokega kakovostnega nivoja, predvsem pri večjih serijah pa se priporoča poši- ljanje enemu laboratoriju, saj je tako zagotovljena enaka obdelava in način analize, s tem pa tudi ob napakah enot- no odstopanje. Tudi pri delu z datumi moramo biti preudarni. Današnja praksa, ki jo sledimo pri nekaterih raziskavah, je enkrat slepo zaupanje dataciji/-am, zopet drugič pa analize ali del njih ostanejo brez komentarja in brez povezave s šir- šim kontekstom najdišča. Mnogo je tudi objav, kjer so datumi objavljeni pomanjkljivo, kar je razvidno tudi iz priloge 1, ki prinaša datacije, kot jih navajajo posamezni avtorji. Po vsem povedanem pa smo še zmeraj na napačni poti, če nam ni skupen cilj čim prejšnja vzpostavitev kakovo- stne zvezne relativne in absolutne kronologije za kar se da dolgo časovno obdobje, ki bo omogočala nov nivo raziskav tudi iz vidika medregionalnih povezav. Tako bi lahko potem le s primerjavami gradiva določali tudi natančno absolutno kronološko mesto velike večine naj- dišč in ne bi po nepotrebnem datirali bodisi najdišč s kro- nološko občutljivim gradivom bodisi neizpovednih naj- 29 Med naselbinami je takšno Pobrežje pri Mariboru, ki bo dovolje- valo edinstven vpogled v relacijo naselja in grobišča (Strmčnik Gulič 2003, Strmčnik-Gulič, Kajzer Cafnik 2007), velik pomen pa bodo imela tudi grobišča iz Miklavža pri Mariboru (Murko 2008), Zavrča (Lubšina-Tušek 2008b) in Obrežja (Mason 2003). 30 V tej zvezi je potrebno opomniti na grob iz gomile 2 na Rogozi, pri katerem gre po gradivu in dataciji, za enega izmed najzgodnejših hal- štatskih gomilnih grobov pri nas (pril. 1, Črešnar 2009b). Še posebej bo zanimiv njegov absolutnokronološki odnos z grobiščem v Miklavžu (Murko 2008), ki je zaradi železnega nakita in sorodnih keramičnih oblik verjetno sočasno z ormoško nekropolo, datirano na sam konec kulture žarnih grobišč (Tomanič-Jevremov 1988-89). 3 1 V letih pribl. 800 in 390 pr. Kr. je prišlo do občutnejšega porasta vse- bnosti C 14 v ozračju. Prekomerni C 14 je nato v ozračju razpadal enako kot v že odmrlih organizmih, kar je razvidno v oblikovanem platoju. Organizmi, ki so rasli med leti 810 in 390 pr. Kr., tako redno izkazuje- jo radiokarbonsko starost med 2550 in 2400 BP, medtem pa tisti starej- ši od 850 pr. Kr. med 2900 in 2650 BP ter tisti mlajši od 410 pr. Kr. med 2250 in 2000 BP. Takšna situacija domala onemogoča natančnejše dati- ranje v omenjenem časovnem obdobju (Trachsel 2004, 145). 32 Ta čas je posebej izpostavljen, saj je prišlo ravno s temi projekti do zagona na področju uporabe različnih naravoslovnih analiz v arheolo- ške namene, saj tega prej, razen v nekaterih primerih, finančna sredstva niso dopuščala. 33 Naj izpostavim le najdišča Nova Tabla pri Murski Soboti (Guštin, Tiefengraber 2003), Kotare (Kerman 2003) Srednica pri Ptuju (Lubšina-Tušek 2008a), Rogoza (Črešnar 2009), Hotinjo vas pri Mariboru (doslej neobjavljeno). Slika 7. Grafični prikaz t.i. halštatskega platoja. Figure 7. Graphical representation of the Hallstatt plateau. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 43 44 Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva dišč brez najdb, kar se, pa naj se sliši še tako bizarno, prav tako dogaja. Pri tem se nadejamo, da bo že tekoči projekt na Oddelku za arheologijo skrajšal pot k temu cilju. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 44 45 Arheo 26, 2009, 33-51 34 Med vsemi datacijami sta natančneje komentirani le prvi dve, ki pripadata vodnjaku in enemu izmed objektov (Šavel 2005, 81). 35 Pri obeh datacijah gre na podlagi ugotovitev laboratorija lahko za kasnejšo kontaminacijo, tako da lahko gre tudi za bolj ali manj pomla- jšane datacije. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 45 46 Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva 36 Isti datumi so objavljeni tudi v doktoratu P. Turka, kjer so opremljeni tudi z grafično podobo in kalibracijsko metodo. Priloga 1. Pomembnejše objavljene radiokarbonske datacij iz najdišč bronaste in starejše železne dobe na Slovenskem. Appendix 1. The more important published radiocarbon dates from the Bronze and Early Iron Age sites from Slovenia. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 46 47 Arheo 26, 2009, 33-51 Radiocarbon Dating of the Bronze and Early Iron Age – The Slovenian Perspective (Summary) Radiocarbon dating first developed in the years before the Second World War. It is the most frequently used method for dating organic material from the late prehi- storic contexts. Its potential has resulted in it being con- stantly improved. This means that at the time of writing the story is far from over (Libby 1963, 567-569; Currie 2004; Cook, van den Plicht 2007;). The biggest step in the last decades was the turn from the conventional (or radiometric) procedures to the AMS (Accelerator Mass Spectrometry) method, which in many ways highly improved the efficiency of the analy- ses (Jull 2007a, 454; 2007b). However, the result gained is due to the nature of radio- carbon decay still a coincidental process, that is why the measured results can by only presented as an estimation of the real age. If the result is then to be used in the study of Late Prehistory, it has to be calculated into historical i.e. absolute time. This is only possible if we know the changes of 14 C values within the reach of the dating met- hod. The so-called calibration curve is used for this pur- pose. This unites the organic material with the known age (e.g. tree rings) and their radiocarbon value (Burr 2007, 2931; van den Plicht 2007). The most recent cali- bration curve is IntCal04 (Fig. 3) (Remier et al. 2004), which is also used by the most widespread computer calibration programs OxCal, BCal and Calib. When results have been obtained their presentation and publication have to be appropriate, which means that we have to publish the both uncalibrated and calibrated dates, accompanied by the possible remarks from the laboratory in footnotes. In addition to the uncertainties sometimes deriving from the laboratories, archaeologists have to be aware of the fact that it is mostly up to them to make the results and their interpretation relevant. The first thing to know before we acquire the sample from a closed context is the needs of the laboratory. However, we also have to know the limitations of the sampled material and what event we are dating with each sample. Last but not least the analysis has to be made for a reason, not just becau- se we can do it with almost no limitations in sample size, but because the find, the context or the site is of a broa- der importance. The use of radiocarbon dating in Slovenia is in a phase of considerable increase. The first and main reason are the well organized excavations, which have accompa- nied the building of the Slovenian motorways. However, it is not only excavations, but also publications that are more and more often including radiocarbon dates (App. 1), quite frequently presented entirely and interpreted in a scientific way (Velušček, Čufar 2003, Gaspari 2008; Budja, Mlekuž 2008a, 2008b; Hüls 2009). If we take a quick look at the list of the most important dated sites in Slovenia (App. 1), we can conclude that the majority of them come from Bronze Age sites. It is not only the Hallstatt plateau which the scientists avoid, but it is also the good knowledge of a detailed Early Iron Age chronology, which has only to be additionally con- solidated in the transitional periods. The opposite is true of Bronze Age studies, which was“terra incognita” twen- ty years, ago, especially with regard to the Early and Middle Bronze Age. However, times are changing and new prehistoric sites have started appearing in high num- bers. The radiocarbon dating was and is still led by the typological-chronological analysis, a great help for the establishing of late prehistoric chronology, but, still very far from being clear. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 47 48 Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva Literatura AMBERS, J. 1994, Radiocarbon and calendar chronolo- gies: some practical difficulties in the use of 14 C in arc- haeology. - V: Skeates, R., R. Whitehouse (ur.), Radiocarbon dating and Italian Prehistory. Archaeological Monographs of the British School at Rome 8, 7-14. BARBINA, V ., A. DEL FABBRO, F. CALLIGALIS 1994, An overview of the reliability of radiocarbon dating. - V: Skeates, R., R. Whitehouse (ur.), Radiocarbon dating and Italian Prehistory. Archaeological Monographs of the British School at Rome 8, 25-33. BIRD, M. I. 2007, Radiocarbon dating. Charcoal. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 2950-2958. BONSALL, C., Mi. HORV AT, K. McSWEENEY , M. MASSON, T. F. G. HIGHAM, C. PICKARD, G. T. COOK 2007, Chronological and Dietary Aspects of the Human Burials from Ajdovska Cave, Slovenia. - Radiocarbon 49/2, 727-740. BRONK RAMSEY , C. 1998, Probability and dating. - Radiocarbon 40, 461-474. BUDJA, M. 1988, Moverna vas : neolitsko in eneolitsko najdišče / neolithic and eneolithic site. - Arheološki pre- gled 29, 50-55. BUDJA, M. 1990, Moverna vas: Črnomelj. - Arheološka najdišča Dolenjske. Arheo. Posebna številka izdana ob 100-letnici arheoloških raziskav v Novem mestu, str. 13- 16. BUDJA, M. 1994, Neolithic studies in Slovenia: an overview. - Atti della Società per la preistoria e protosto- ria della regione Friuli-Venezia Giulia 8, 7-28. BUDJA, M., D. MLEKUŽ 2008a, Poplavna ravnica Ižice in prazgodovinska kolišča / The Ižica floodplain and ‘pile- dwellings’ in prehistory. - Arh. vest. 59, 359-370. BUDJA, M., D. MLEKUŽ 2008b, Settlements, landsca- pe and paleoclimate dynamics on the Ižica floodplain of the Ljubljana Marshes. - Documenta Prehistorica 35, 45-54. BURR, G. S. 2007, Radiocarbon dating. Causes of Temporal variations. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 2931-2941. COOK, G. T., J van den PLICHT 2007, Radiocarbon dating. Conventional method. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 2889-2911. CULIBERG, M., Mi. HORV AT, A. ŠERCELJ 1992, Karpološke in antrakomske analize rastlinskih ostankov iz neolitske jamske nekropole Ajdovska jama. - Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 111-126. CURRIE, L. A. 2004, The Remarkable Metrological History of Radiocarbon Dating [II]. - Journal of Research of the National Institute of Standards and Technology 109/2, 185-217. ČREŠNAR, M. 2009, Rogoza pri Mariboru in njeno mesto v bronasti in starejši železni dobi Podravja. - Doktorska disertacija na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ČREŠNAR, M. 2010, Rogoza pri Mariboru. - Arheologija na avtocestah Slovenije (v tisku). ČUFAR, K., T. KORENČIČ 2006, Raziskave lesa z Resnikovega prekopa in radiokarbonsko datiranje / Investigations of Wood from Resnikov prekop and Radiocarbon Dating. - V: Velušček, A. (ur.) Resnikov pre- kop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 123-128. ČUFAR, K., B. KROMER 2004, Radiokarbonsko datira- nje kronologij širin branik s Hočevarice / Radiocarbon Sating of Tree-Ring Chronologies from Hočevarica. - V: Velušček, A. (ur.) Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An Eneolithic Pile-Dwelling in the Ljubljansko barje. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 281-285. ČUFAR, K., T. LEVANIČ, A. VELUŠČEK 1997, Dendrokronološke raziskave na koliščih Založnica in Parte. - Arh. vest. 48, 15-26. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 48 49 Arheo 26, 2009, 33-51 ČUFAR, K., A. VELUŠČEK 2004, Dendrokronologija in dendrokronološke raziskave v Sloveniji. - V: Velušček, A. (ur.) Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An Eneolithic Pile-Dwelling in the Ljubljansko barje. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 263-273. DULAR, J. 1999, Starejša, srednja in mlajša bronasta doba v Sloveniji - stanje raziskav in problemi. - Arh. vest. 50, 81-96. DULAR, J. 2008, Mihovo in severni obronki Gorjancev v prvem tisočletju pr. Kr. - Arh. vest. 59, 111-148. DULAR, J., I. ŠAVEL, S. TECCO-HVALA 2002, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5. DULAR, J., B. KRIŽ 2004, Železnodobno naselje Cvinger pri Dolenjskih Toplicah. - Arh. vest. 55, 207- 250. GASPARI, A. 2008, Bronastodobno kolišče Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju. - Arh. vest. 59, 57-89. GASPARI, A., M. MLINAR, Grob z mahairo z Mosta na Soči. Zadnje izvedbe enoreznih mečev z odklonjenim ročajem. - Arh. vest. 56, 169-186. GA VIN, D. G. 2001, Estimation of inbuilt age of the soil charcoal from fire history studies. - Radiocarbon 43, 27- 44. GUŠTIN, M. 2005, Starejša bronasta doba v Prekmurju. Horizont pramenaste (Litzen) lončenine. - Zbornik sobo- škega muzeja 8, 85-98. - Murska Sobota. GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER 2003, Grobišče sta- rejše železne dobe. - V: Prešeren, D. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, 54-59. - Ljubljana. HEDGES, R. E. M., CHEN TIEMEI, R. A. HOUSLEY , 1992, Results and methods in the radiocarbon dating of pottery. - Radiocarbon 34/3, 906-915. HAGENS, G. 2006, Testing the Limits: Radiocarbon Dating and the End of the Late Bronze Age. - Radiocarbon 48/1, 83-100. HATTÉ, C., A. J. T. JULL 2007, Radiocarbon dating. Plant Macrofossils. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 2958-2965. HORV AT, Ma., Mi. HORV AT 1984, Kostni ostanki v Ajdovski jami pri Nemški vasi. - Poročilo o raziskova- nju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 12, 29-32. HÜLS, C. M., P. M. GROOTES, M.-J. NADEAU, F. BRUHN, P. HASSELBERG, H. ERLENKEUSER 2004, AMS radiocarbon dating of iron artefacts. - Nuclear Instruments and Methods in Physics Research B223- 224, 709-715 HÜLS, C. M. 2009, Results of radiocarbon dating of samples KIA 21324 and KIA 21325. - V: Šavel, I. (ur.), Pod Kotom - jug pri Krogu. AAS 7, 137-138. JULL, A. J. T. 2007a, Dating techniques. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 453-459. JULL, A. J. T. 2007b, Radiocarbon dating. AMS Method. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 2911-2918. KERMAN, B. 2003, Kotare pri Murski Soboti. - V: Prešeren, D. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdi- ščih, 211-212. - Ljubljana. KUZMIN, Y . V . et al. 2001, Radiocarbon and thermolu- minescence dating of the pottery from the early Neolithic site of Gasya (Russian Far East): initial results. - Quaternary Science Reviews 20/5-9, 945-948. KUZMIN, Y . V ., V . M. VETROV 2007, The earliest Neolithic complex in Siberia: the Ust-Karenga 12 site and its significance for the Neolithisation process in Eurasia. - Documenta Praehistorica 34, 9-20. LANTING et al. 2001, Dating of cremated bones. - Radiocarbon 43, 249-254. LIAN, O. B. 2007, Termoluminiscence. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 1480-1491. LIBBY , W. F. 1963, Radiokarbon dating. - Annals of Internal Medicine 59/4, 566-578. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 49 50 Radiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe - slovenska perspektiva LUBŠINA-TUŠEK, M. 2008a, Zgornja Hajdina - arheo- loško najdišča Srednica. - Var. spom. 44, 316-319. LUBŠINA-TUŠEK, M. 2008b, Zavrč - arheološko naj- dišče Prodnica. - Var. spom. 44, 309-311. MAGDIČ, A. 2006, Prazgodovinska naselbina Hajndl pri Ormožu. Izkopavanje 1999/2000 - območje 2. - Diplomsko delo na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana. MARKOVIĆ, Z. 2003, O genezi i počecima licenskoke- ramičke kulture u sjevernoj Hrvatskoj. - Opuscula arc- haelogica 27, 117-150. MASON, P. 2003, Obrežje MMP. - V: Prešeren, D. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, 202-203. - Ljubljana. MICHELS, J. W. 1972, Dating methods. - Annual Review of Anthropology XY , 113-126. MLEKUŽ, D., M. BUDJA, R. AYTON, C. BONSALL 2008, "Mind the gap": Caves, radiocarbon sequences and the Mesolithic-Neolithic transition in Europe - lessons from the Mala Triglavca rockshelter site. - Geoarchaeology 23/3, 398-416. MLINAR, M. 2008, Most na Soči (Sv. Lucija) - izkopa- vanja na grobišču 2000-2002. - Magistrsko delo na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana. MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. - Röm. Germ. Forsch. 22. MURGELJ, I. 2008, Srednja bronasta doba na Dolenjskem - primer Podsmreka. - Magistrsko delo na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana. MURKO, M. 2008, Miklavž na Dravskem polju - gomil- no grobišče. - Var. spom. 44, 156-158. NAYSMITH, P. et al. 2007, A cremated bone intercom- parison study, Radiocarbon 49/2, 403-408. OBELIĆ, B. 2009, Rezultati 14 C analiz vzorcev oglja. - V: Šavel, I. (ur.), Pod Kotom - jug pri Krogu. AAS 7, 147. OLSEN, J. et al. 2008, Characterisation and blind testing of radiocarbon dating of cremated bone. - Journal of Archaeological Science 35, 791-800. REIMER, P. J. et al. 2004, INTCAL04 terrestrial radio- carbon age calibration, 0-26 cal kyr BP. - Radiocarbon 46, 1029-1058. REIMER, P. J., R. W. REIMER 2007, Radiocarbon dating. Calibration. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 2941-2950. SANKOVIČ, S. 2009, Zgodnjebronastodobne najdbe. - V: Šavel, I. (ur.), Pod Kotom - jug pri Krogu. AAS 7, 139-146. SCHARF, A., W. KRETSCHMER, T. UHL, K. KRIT- ZLER, K. HUNGER, E. PERNICKA, 2005, Radiocarbon dating of iron artefacts at the Erlangen AMS-facility. - Nuclear Instruments and Methods in Physics Research B 240, 478-482. SCOTT, E. M. 2003, The Third International Radiocarbon Intercomparison (TIRI) and the Fourth International Radiocarbon Intercomparison (FIRI), 1990-2002. Results, analyses and conclusions. - Radiocarbon 45, 135-408. SCOTT, E. M. 2007, Radicarbon dating. Source of error. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 2918-2923. STOTT, A. W. et al. 2001, Radiocarbon dating of single compounds isolated from pottery cooking vessel resi- dues. - Radiocarbon 43/3, 191-197. STRMČNIK-GULIČ, M. 2003, Pobrežje pri Mariboru. - V: Prešeren, D. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. V odnik po najdi- ščih, 206-207. - Ljubljana. STRMČNIK-GULIČ, M., M. KAJZER CAFNIK 2007, Maribor - prazgodovinska naselbina na Pobrežju. - Var. spom. 43, 133-135. SUTER, M. 2004, 25 years of AMS - a review of recent developments. - Nuclear Instruments and Methods in Physics Research B 223-224, 139-148. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 50 51 Arheo 26, 2009, 33-51 SYNAL, H-A., M. STOCKER, M. SUTER 2007, MICADAS: A new compact radiocarbon AMS system. - Nuclear Instruments and Methods in Physics Research B 259, 7-13. ŠA VEL, I. 2005, Najdišče za Raščico pri Krogu - nasel- bina kulture Somogyvár-Vinkovci. - Zbornik soboškega muzeja 8, 39-84. - Murska Sobota. ŠA VEL, I. 2008, Prazgodovinske najdbe. - V: Šavel, I., B. Kerman (ur.), Gornje njive pri Dolgi vasi, AAS 6, 18- 23. TERŽAN, B. 1999, Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. - Arh. vest. 50, 97-143. TERŽAN, B., P. TURK 2005, The Iron Age tower upon Ostri vrh. - V: Bandelli, G., E. Montagnari Kokelj (ur.), Carlo Marchesetti e i castellieri 1903-2003. Fonti e stu- dia per la storia della Venezia Giulia IX., Trieste, 339- 352. TOMANIČ-JEVREMOV , M. 1988-89, Žarno grobišče v Ormožu. - Arh. vest. 39-40, 277-322. TURK, I. 1989, Izotopske metode datiranja nekoč in danes. Temeljne aplikacije v paleolitski arheologiji in kronologiji mlajšega pleistocena. - Poročilo o raziskova- nju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 17, 53-59. TURK, P. 2003, Late Bronze Age Lowland Settlement in Central Slovenia. - V: Diachronic Settlement Studies in the Metal Ages, 109-119. - Arhus. TURK, P., V . SVETLIČIČ 2006, Kamna Gorica pri Ljubljani. - Var. spom. 42 - poročila, 56-59. van den PLICHT, J. 2007, Variations in Atmospheric 14 C. - V: Elias S. A. (ured.), Encyclopedia of Quaternary Science. - Amsterdam, 2923-2931. VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2002, Dendrokronološke raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. - Arh. vest. 53, 59-67. VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2003, Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju - naselbi- na kulture Somogyvár-Vinkovci. - Arh. vest. 54, 123- 158. VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop - sondiranje, arheološke najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvr- stitev / Resnikov prekop - Sample Trenching, Archaeological Finds, Cultural and Chronological Classification (Summary). - V: Velušček, A. (ur.) Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 19-86. WANG, Y ., R. AMUNDSON 1996, Radiocarbon Dating of Soil Organic Matter. - Quaternary Research 45, 282- 288. ZA V ATTARO, D., G. QUARTA, M. D’ELIA, L. CAL- CAGNILE 2007, Recent documents dating: An approach using radiocarbon techniques. - Forensic Science International 167, 160-162. Cresnar1:master test 3+1 2.12.2009 19:52 Page 51