Bralnim značkam na rob
Informacija še ni znanje
(jm) — Strogo ravnanje glede pro-grama bralnih značk pokaže večkrat prej negativne kot pozitivne rezultate. Bralne značke niso podeljene, ker učenci niso prebrali vsega obveznega čtiva. Knjižni-čarji Knjižnice Šiška ugotavljajo, da mnogi med takimi bralci veliko berejo in večkrat celo posegajo že po zahtevnejši literaturi.
Namen bralnih značk je, da otroci čim-več berejo. Ob takih primerih, ko učenci ne upoštevajo programa, a kljub temu posegajo po knjigi, je najboljša pot, da se mentorjj stakimi bralci čimveč pogovar-jajo o prebranih knjigah.
Družbena angažiranost v umetniškem šnovanju literature, glasbe in likovne umet-nosti za otroke in mladino je tudi ena izmed sestavin, ki je v dobri literaturi zraščena z umetniško vsebino dela. Ne kaže se slepiti, da bo otrok bral kar sam od sebe, ampak je treba pri njem načrtno razvijati bralne spo-sobnosti, saj gre za intelektualno dejavnost človeka. Danes obdajajo odraščajočega ve-liko bolj »agresivni« komunikacijski sistemi, kot je knjiga Včasih prepuščamo škarje in platno za krojenje otrokove fantazije televi-ziji, kinu oziroma njenim ustvarjalcem. Ra-dovedne otroške oči in ušesa vpijajo vase vse, kar prihaja z malega zaslona in film-skega platna. Na Zvezi bralnih značk se srečujejo z glavnim problemom — bralne značke za marljivo branje — da gibanje ni-kakor noče zaživeti v srednjih šolah, med di-jaki v usmerjenem izobraževanju.
Klubi prijateljev knjige v Sloveniji in v naših republikah skrbijo za srečanja pisate-Ijev in srednješolcev. 2 otvoritvijo pionir-skega oddelka v Vodnikovi domačiji bodo organizirali tovrstna srečanja, ki bodo ver-jetno še V večji meri vplivala na mlade, da bodo posegali po knjigah.
Prav dobrodošla je morda naša domača domišljena pot pri vzgoji za bralno značko — Daj, sedi sem, bova skupaj prebrala tole za-nimivo povest. Če na noben način ne mo-remo pripraviti odraščajočega, da bi se odrekel veselju in užitku gledanja, kar prika-zuje zaslon, mu razložimo, zakaj to in ono. Usmerimo ga v drugačno razmišljanje o do-gajanju, ki ga gleda, saj se moramo zaveda-ti, da nekritično vsrkava vase vse, kar mu sporočajo ali kar vidi.
Dobro bi bilo, da bi se od časa do časa od-trgali od »najnujnejšega dela in obveznosti« in odraščajočemu najstniku poskusili dati še kaj drugega, morda popoldanski izlet v na-ravo, sem ter tja v zoološki ali botanični vrt, morda pa pravljico, ki bi jo občuteno prebra-li, takoz napolskrivnostnim glasom in najbolj klasičnim začetkom: »Nekoč je bilo ...«