• V PAPIRNICIVEVČE
Problem se razpleta
Papirnica Vevče, največji izvoznik v naši občini, se je iz več razlogov že lansko leto znašla v izgubah. Letos pa, ko so pognali nov računalniško vodeni papirni stroj in hkrati ukinili proizvodnjo na starem stroju še iz konca prejšnjega stoletja, je prišio do ukinitve nekaterih delovnih mest. Prestrukturiranje proizvodnje je prineslo s seboj tako imenovane »tehnološke viške«, obenem pa ni bilo denarja za uresničitev drugih razvoj-nih programov, kamor bi lahko prerazporedili delavce, ki zaradi modernizacije niso več imeli dela. S 1. avgustom je 156 delavcev prejelo o tem odločbe.
Delavski svet Papirnice Vevče pa je te odločbe, na katere se je 90 delavcev tudi pritožilo, 14. septembra zaradi napak v po-stopku razveljavil. Strokovnim službam je naložil, da pripravijo razvid dej in nalog, program prerazporeditev, prekvalifikacij in dokvalifikacij, pritožbe pa vrnil v obravnavo kadrovski komisiji. Vse to naj bi uredili še ta mesec, hkrati pa sprejeli tudi novo organizacijo, saj so od letošnjega leta dalje enovita delovna organizacija. Ta čas pa delavci, ki so ostali doma in ne hodijo na delo, prejemajo osnovni osebni dohodek, stimulacijo in pov-prečje norme. Ce jih v Papirnici potrebujejo,-jih o tem obvestijo dan poprej.
Ko smo se pred približno tednom dni pogovarjali z Ano Selan, vodjo kadrovsko splošnega sektorja v Papirnici Vevče, je bilo doma 17 delavcev, 12 jih je delalo v kartonažni tovarni, 11 se jih je po posebnem sporazumu zaposlilo drugje, 57 pa jih je v teh dveh mesecih vzelo knjižice in odšlo iz tovarne, med njimi tudi 27 takih, ki sicer niso dobili odločbe. Vsi drugi so delali ali bili v bolniški. Kot je zatrdila Ana Selan letos na novo niso zaposlili nobenega delavca. Nadomestili niso niti tistih, ki so odšli stran. Vzeli so le dva pripravnika, diplomirana inženirja, ki sta njihova štipendista.
V Papirnici Vevče je bila prvič uporabljena metoda za reševa-nje tehnoloških in ekonomskih viškov, ki jo je pripravila skupina 'strokovnjakov z raznih področij, ustanovljena v okviru našega izvršnega sveia. »S to meiodo smo hoteli pomagati delovnim organizacijam pri učinkovitem reševanju tega zapleienega pro-blema. Ker pa smo se zavedali, da jo bo težko uveljavit, saj predpisi niso takšni, da bi omogočali konkretne rešitve v takih primerih, smo prek občinskega sveta zveze sindikatov predlagali spremembe nekaterih zakonov. Ta model reševanja ekonomskih in tehnoloških viškov bomo predsiavili širši javnosti še v tem mesecu,« je povedal predsednik našega izvršnega sveta Miro Sotler.
D.J.