GLAS št. 92 - CENA 150 SIT Kranj, petek, 24. novembra 1995 ava predpisuje, a ne plačuje eterinarii zagrozili z opozorilno stavko # !?avav je veterinarski službi z odredbo predpisala obvezne ukrene za odkrivanje in Ptecevanje živalskih kužnih bolezni, že od julija dalje pa ji za to nic ne plačuje. lulj j_ slovenski veterinarji, ki so se številčenje živali pa bodo začeli zara i *feriT°nec ipd"3 zbrali na problemski čunavati njihovi*" -J i^rS^ v Čatežu ob Savi, so sklenili, Po podatkih rW l^t. ??e bodo več popuščali. Če jim Slovenije naj bi i A ' J'0* je odredila delati, ne bo v vo, gozdarstvo in prehrano plačalo letos UGODNI POSOJILNI POGOJI Gorenjska^ Banka Banka s posluhom • "j r - Ukrepati na |*uuri>i'ju 1.1. uiu umcjjuv na puunj(_ju uuMivauja in m»ui luaujsiu /.avuu mcu lisic, m imaju " jPJ*«'*''!! z^ravs*venega varstva živali, preprečevanja kužnih bolezni, za števil- še najmanj terjatev do republike (pri- lo^T^rsk aystvena spričevala in vete- čenje živali in izdajanje zdravstvenih bližno 2,3 milijona) terjatev. in n 0*8«nitarno nadzirati pošiljke, spričeval 443 milijonov tolarjev. Vete- (Več na 26. strani) • CZ. 1. decembrom področju t.i. čunavati njihovim lastnikom. Po podatkih Veterinarske zbornice ' ministrstvo za kmetijst-l prehrano plačalo letos veterinarski službi za izvajanje odreje- rinarski zavodi so ministrstvu do konca avgusta izstavili račune za 296 milijonov tolarjev, doslej pa so dobili plačanih le za 169 milijonov. Kot je povedal mag. Andrej Pipp, v.d. direktorja Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, nih ukrepov na področju odkrivanja in sodi kranjski zavod med tiste, ki imajo H\taVno soc^e je razsodilo ^ferenduma ne bo J^toriT8118' noven,Dra " Ustavno sodišče je soglasno iiav? ^a zanteva P° razpisu referenduma o odvzemu fcžavr Stev t'st^m' so J*n dobili po 40. členu zakona o totrpK nstvu» n» skladna z ustavo. Pobudo za zbiranje *at?lh podpisov sta dala poslanca Štefan la l? |w Marijan Poljšak. Ustavni sodniki so odločili, ItjL 1 bil odvzem državljanstev kršitev načel pravne ^vicl 111 ff°k Pose8 v zasebnostne in osebnostne l^ce Večina sodnikov je menila, da sodišče lahko t vD ere ?reJ' Preden je zbiranje podpisov končano. Bilo »Ofoj ^jf« aa sodišče lahko prepreči že samo zbiranje *°do !3iV' ^budniki zbiranja podpisov so povedali, da ne lam °£nehali in bodo dali ustavnemu sodišču v presojo 2akon o državljanstvu. • J. Košnjek Čufarjevi dnevi '95 Jesenice - Z Anouilho-vim Škrjančkom se danes, v petek, ob 19.30 v Gledališču Tone Čufar začenjajo tradicionalni le VIII. Čufarjevi dnevi. Do 1. decembra se bo na jeseniškem odru zvrstilo devet gledaliških predstav, tudi na Dovjem in v Zabreznici. Na Hruši-ci in v Kosovi graščini pa bodo otrokom igrali lutkovne predstave. Poleg domače gledališke skupine bodo na letošnjem festivalu amaterskih gledaliških skupin sodelovali tudi gledališčniki iz drugih slovenskih krajev, Italije in avstrijske Koroške. Letošnji festival se odvija v jubilejni sezoni - petdeset let Gledališča Tone Čufar -in ob 90-letnici rojstva pisatelja in dramatika Toneta Čufarja. Nocojšnja slavnostna otvoritvev se bo začela Z nagovorom dr. Matjala Kmecla. • L.M. J*da krščanskih demokratov olitve v državni zbor naj bodo že maja RvejjSrna> 24. novembra - uspehov sedanje vlade ItuH: krščanski demokrati zlicni pogledi na kliučn Uradno predlagali vsem yrjjazpis predčasnih vo- % l dr*avni zbor, ki naj bi J!AloLmaJa in ne konec leta. J«V l naj bi bila blokada in ra- i pogledi na ključna vprašanja države. O pobudi SKD so že razpravljali glavni tajniki vladnih strank, kar naj bi bilo dobro znamenje, sicer pa LDS najbolj motijo razlogi za pobu- do za predčasne volitve, Združena lista jim je doslej nasprotovala, odločala pa se bo na bližnjem kongresu, socialdemokrati so ta predčasne volitve, SLS pa se še ni opredelila. SKD poudarja, da je za ti r. A 'utri Gorenjski glas na Čepuljah !yito tu£' *ar se pn tjjjj *_o tem, kaj jim dela sive lase in bi „v J0 je prijazno sprejel Franc Hafner, ^**ton mestne občine Kranj med drugim tu<*i interese krajanov Žabnice, ^ m Jošta. Prišel bo, je 99-odstotno JUt^ika ekipa Gorenjskega glasa se bo obljubil, tudi Jože Javornik, tako rekoč dju/ 25. novembra, med 9. in 11. uro sokrajan, ki ve marsikaj o načrtih Sportni-*Mje • mudila v gostilni "Pr' Čavlarju" kov, kot glavni "ključar" občinske blagajne o v&f^J30- S krajani se bomo pogovarjali pa bo mogoče tudi povedal, ali bo kraja-tn^' ar se P" nJm zanimivega dogaja, nom prihodnje leto kapnil kakšen tolar. Skratka, snovi za pogovor bo dovolj, i občinskim možem. Naše vabimo vse, da se nam pridružijo. Za udeležence jutrišnjega klepeta ob kavi v gostilni na Čepuljah v Gorenjskem glasu pripravljamo presenečenje. • H. J. čim prejšnji sprejem proračuna, potem pa naj bi se začela procedura za nove volitve. Najenostavnejše bi bilo izglasovati nezaupnico vladi in ne-izvoliti novega mandatarja. V tem primeru bi bil predsednik republike prisiljen razpisati predčasne volitve. • J. Kosnjek Kranjska Gora - V torek je župan Jože Kotnik slovesno predal svojemu namenu nove prostore knjižnice v Kranjski Gori Po novem si bodo kranjskogorci knjige lahko izposojali dvakrat tedensko. • M.A., loto: T.D. o^UNALA/z/r, PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c 21, tel. 22 33 73 DtgBallagtc DANES j^UENI AVT0DEU^> |HELMUT TRIP0LT^> 3c?S?NEJ [CELOVEC, Sudring 341 J I GOVORIMO TUDI l^E O tel. 0043-463-35221 O VAŠ JEZIKI ^^•JSKI DELI - LUČI IN STEKLA ■ MOTORJI II IfEHJALNJKJ • DEU MOTORJEV M MENJALNIKOV • ELEKTRIČNI DEU 7. MIKLAVŽEV SEJEM na Gorenjskem sejmu v KRANJU od 30. 11. do 4. 12. '96 največja izbira daril in igrač avtomobili, blago široke porabe vsako popoldne obisk MIKLAVŽA PROST VSTOP - PROST VSTOP stran 21 Mejniki slovenske parlamentarne demokracije spin računalniški inženiring d.o.o. Programi za srednja in velika podjetja: - PLAČE s KADROVSKO EVIDENCO - OSNOVNA SREDSTVA s črtno kodo - GLAVNA KNJIGA s SALDAKONTI Predstavitev programske rešitve: OSNOVNA SREDSTVA in inventura s črtno kodo V četrtek 30.11.95 ob 13.00 v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju Tel./fax.: 064 221-481, Spin d.o.o., Rupa 23c, 64000 Kranj Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 PE1 r R Ol L UGODNO! KURILNO OUE PO NIŽJIH CENAH NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 NAROČILA SmEJEMAMO 24 UR NA DAN ESKIMO EXACT,M>S SLOVENIJA IN SVET Delovna skupnost Alpe Jadran Vrh v Mariboru Maribor, 24. novembra - Slovenija je kot predsedujoča v delovni skupnosti Alpe Jadran, najstarejši regionalni skupnosti v Evropi, organizirala v Mariboru vrh te skupnosti. Udeležili so se je predstavniki 17 članic skupnosti. Manjkala je le Emilie Romagna. Slovensko delegacijo je vodil podpredsednik vlade in minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, v torek zvečer, dan pred zasedanjem, Ja je vrh skupnosti sprejel predsednik slovenske vlade dr. anez Drnovšek. Ob tej priložnosti je izšla nova publikacija o delovni skupnosti. Protesti zoper početje karabinjerjev Vse slovenske in tudi nekatere druge organizacije v Italiji kot tudi večina slovenskih političnih strank je protestirala, ker so italijanski karabinjerji preiskali cerkev v.vasi Matajur v občini Sovodnje v Italiji, kjer že 40 let mašuje slovenski župnik Pasquale Gujon. Policija naj bi bila obveščena, da je v cerkvi orožje. Slovensko zunanje ministrstvo je zahtevalo pojasnilo italijanske strani. Mir in nasledstvo je treba ločiti Ker so iz Davtona, kjer so sprte strani ratificirale sporazum o premirju v Bosni in Hercegovini, prihajali tudi glasovi o določitvi nasledstva nekdanje Jugoslavije in delitvi njenega premoženja (hotela ga je dobiti Srbija oziroma Zvezna republika Jugoslavija, temu pa so Združene države ostro nasprotovale in bo to premoženje še naprej zamrznjeno), so tudi naši pogovori in dogovori z upniki prišli v kritično fazo. Slovenija je namreč pripravljena odplačati svoj del lociranega in alociranega dolga. Zato ie zunanji minister Zoran Thaler povabil na pogovor veleposlanike držav, članic skupine za stike, akreditirane v Sloveniji. Na pogovoru sta bila tudi zunanji minister Zoran Thaler in slovenski pogajalec za finančna sukcesijska vprašanja dr. Mojmir Mrak. Slovenija podpira mirovna prizadevanja, vendar morajo biti ta ločena od sukcesijskih vprašanj. Vsaka druga rešitev bi vnesla nove napetosti, so poudarili predstavniki Slovenije. • J. Košnjek Obvestilo! Krajane KS Zasip in prizadete občane Občine Bled obveščamo, da bo javna obravnava ob zaključku javne razgrnitve Sprememb In dopolnitev ZN Zasip S-D-12-A v sredo, 29. novembra, ob 16. uri v prostorih KS Zasip. Občina Bled Občina Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto v Uradu župana Sekretarja Občinskega sveta občine Škofja Loka pravne ali družboslovne smeri Pogoji: - izobrazba VII. ali VI. stopnje - dve leti delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit - znanje računalništva Poskusno delo 6 mesecev. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Prijave posredujte na naslov: Občina škofja Loka - Občinski svet, Poljanska c. 2, 64220 škofja Loka. Vsak teden ena srečna družina več Sreča namenjena v Podbrezje Kranj, 23. novembra 199$ - Podbrezje 137 je bil tokrat naslov, ki je nekomu, ki stanuje tam, ta teden prinesel lepo nagrado, to pa je masalni aparat VIBROSER. Srečo so imeli tokrat v drutini Kne, ki pač stanujejo na tem naslovu. V torek, ie kmalu dopoldne nas je poklicala prijazna gospa Ivanka Kne, ki je bila nad nagrado zelo presenečena, in kar verjeti ni mogla, da so jo dobili prav oni, saj, kot sama pravi, do sedaj niso še nikoli v livljenju nič zadeli. Naslednji dan smo govorili s hčerko gospe Ivanke, ravno tako prijazno sogovornico Natašo, ki je študentka na fakulteti in je bila ravno tako nad nagrado zelo presenečena. Povedala nam je, da so na časopis naročeni le vrsto let, in da ga vsi v drulini prav radi prebirajo. V imenu Gorenjskega glasa drulini Kne iz uredništva pošiljamo iskrene čestitke in jim želimo še več podobnih prijetnih presenečenj. V torek pa ne pozabite skrbno pregledati srednje strani časopisa, mogoče bo skriti naslov prav vaš! K. Stroj, L. Čolnar Minister Gaber o novi šolski zakonodaji Omogočiti čim več izbire Osnovna filozofija je omogočiti čim večjemu številu populacije izbrati takšno izobraževalno pot, ki jih bo pripeljala kar se da daleč. Zato mora šolski sistem omogočati čim vec izbire. Bled, 24. novembra - Na povabilo gorenjske LDS je v torek na Bledu o šolstvu po novem govoril minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Srečanje, ki se ga je udeležilo precejšnje število ljudi, je imelo naslov Evolucija in ne revolucija, minister pa je zbranim predvsem predstavil predvidene novosti šolske zakonodaje, ki je ta čas v zaključni fazi sprejemanja. Kot je poudaril dr. Gaber, bo bistvenih sprememb deležno predvsem osnovno šolstvo, začenši z uvajanjem devetletnega obveznega šolanja po zgledu evropskih držav, kjer je poleg Slovenije med zadnjimi, ki uveljavljajo devetletno osnovno šolo, le še sosednja Madžarska. Otroci bodo tako v prihodnje vstopali v osnovno šolo s šestimi leti starosti in jo zaključevali pri petnajstih. Devetletka bo razdeljena na tri triade; v prvi ne bo številčnega ocenjevanja, šestletni-kom pa bo v razredu, zato da jim bo vstop v šolo lažji, v pomoč vzgojiteljica. Kot je dejal minister, smo tudi pri ocenjevanju eni zadnjih v Evropi, ki še uporabljamo številčno ocenjevanje v nižjih razredih osnovnih šol. Predstavitev knjige Slovenska kronika 20. stoletja -Knjiga vseh knjig, prvi del je izšel sedaj in obravnava obdobje do leta 1941, drugi del pa bo izšel v začetku prihodnjega leta in bo predstavu obdobje do danes, Slovenska kronika 20. stoletja, je bila v torek zvečer predstavljena tudi v Kranju. V Prešernovem gledališču so o njej govorili urednik kronike dr. Marjan Drnovšek, pisatelj Rudi Šeligo in nekdanji smučarski skakalec Jože Slibar, program je povezoval in odlomke iz kronike bral Roman Končar, v kulturnem programu pa so sodelovali godalni orkester kranjske glasbene šole in glasbenik Andrej Šifrer. Knjigo je izdala Nova revija pod pokroviteljstvom Mobitela. • J. K, slika J. Furlan Nova zakonodaja bo v srednja tri leta osnovne šole prinesla kombinirano opisno m številčno ocenjevanje, samo številčno pa le v zadnjih treh razredih. Takrat naj bi imeli učenci ob določenem številu obveznih predmetov možnost poslušati tudi nekaj izbirnih. Ob tem še vedno buri duhove izbirni predmet religije in etike, ki se ga nekaten bojijo kot poskus uvajanja verouka v javne šole. Kot je dejal dr. Gaber, za to ni pretiranih bojazni, ob tem pa je seveda ključno vprašanje, kdo naj bo tisti, ki bo predmet poučeval. "Zelo resmo moramo razmišljati tudi o možnostih zasebnih šol," je še dejal minister Slavko Gaber. Za Udeležence predvsem zanimal financiranja Šolstva kalnih skupnostih ter ^ pendiranje. IzraZ»JA bojazen, da bo W£ postalo privilegij Wt%l Minister dr. Gaber j. starši, ki želijo dt^i vzgojni pristop, bližji wr mu prepričanju. V Ev*°u zasebne šole v veliki katoliške usmeritve. S* pa bo zakon določal, j so temeljni parametri. ■ morajo upoštevati ttt<" sebne šole. • M.A. Uveljavljanje pravic žrtev vojnega nasilj3 Vlaganje zahtevkov šele s prvim januarjem Ljubljana, 22. novembra - Ministrstvo za delo, socialne zadeve je na redni tiskovni konferenci Pre<^j| pred kratkim sprejete zakone o vojnih veteranih, 0 \p invalidih in zakon o žrtvah vojnega nasilja. Vsi trije t,, stopijo v veljavo in se uporabljajo z začetkom prihod™ leta. p Kot je pojasnil državni sekretar Janko S. Stušek. { vojnim invalidom z že veljavnimi odločbami pravice °°?m zakonu prevedene po uradni dolžnosti. Status voj* ^ invalida oz. civilnega invalida vojne bodo obdržali tu^jj ki so ta status uveljavili po zakonu o varstvu žrtev ^ agresije na Slovenijo v letu 1991. Invalidi bodo obdf**| doseženo skupino oziroma odstotek invalidnosti, na n% jim bo s prihodnjim letom določena višina invalidnine tudi dosedanjim uživalcem družinske invalidnine. Zakon o žrtvah vojnega nasilja je nov zakon, zato potreben ugotovitveni postopek. Ker gre za indi^^jj pravice, bo vsak, ki meni, da izpolnjuje predpisane vložil zahtevek sam ali preko pooblaščenca na upravfl1 Zahtevek se lahko vloži šele po uveljavitvi zakona, 2 J* letom torej, tiste, ki bodo prispeli pred tem datumoflVpi; zavrgli. Posamični zahteveki za uveljavljanje pravic velja za vojne veterane. Tudi zanje veljajo enaki roki & postopki kot za žrtve vojnega nasilja. • M. A. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCJ Demokratska stranka Slovenije Kratkovidna poteza Ljubljana, 24. novembra - Predsedstvo Demokratske stranke je razpravljalo o nadvse presenetljivi in celo nerazumljivi odločitvi (Vlade RS?), naj predstavniki Slovenije v Organizaciji Združenih narodov ne glasujejo za resolucijo o popolni prepovedi jedrskih poskusov v vojaške namene. To je kalkulantska poteza, ki skuša goditi Franciji, da bi nas podprla pri vključevanju v Evropsko zvezo, obenem pa skrivanje glave v pesek ob tako ključnem vprašanju, kot je uporaba jedrske energije v vojaške namene. Demokrati razumejo, da potrebuje vladna koalicija kak zunanjepolitični uspeh, vendar ne razumejo tolikšne nenačel-nosti in kratkovidnosti. • J. K. Socialdemokratska stranka Slovenije Zbor in popravilo ceste Kranj, 24. novembra - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Železniki organizira jutri, 25. novembra, ob 19. uri v kinodvorani Železniki javno tribuno s kulturnim programom. Gost tribune bo Janez Janša, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pevci zbora Šmartin iz Stražišča in Zupanove harmonikarice iz Mengša. Tržiški odbor pa je že uspešno opravil akcijo popravila ceste od Loma do Planinskega doma pod Stor-žičem, jutri, 25. novembra, ob 9. uri pa se bo začelo popravilo ceste skozi Vadiče. Ob sodelovanju krajanov Leš, Brezij ter domačinov bodo za normalen promet usposobili približno 2 kilometra ceste, delo pa bo zaključeno s slovesnostjo v domu na Brezjah nad Trži-čem. SDSS je edina stranka ki se loteva dela, ki daje otipljive in za ljudi koristne rezultate. • J.K. Liberalna demokracija Slovenije Prednosti tržiškega proračuna Tržič, 24. novembra - Liberalna demokracija Tržič je občinski upravi posredovala predlog, da naj bo proračun za leto 199^ uravnovešen, torej brez dodatnega zadolževanja, prednostnim nalogam pa naj se denar v primerjavi z letošnjim poveča za vsaj 50 odstotkov. Prednosti so nadaljevanje gradnje tržiške obvoznice s prioritetnim reševanjem problema Earkiranja v Tržiču in obnav-,anjem starega mestnega jedra; sestava in uresničevanje kvalitetnega stanovanjskega programa, ki bo zagotovil namensko rabo stanovanjskega denarja in gradnjo neprofitnih stanovanj, pri katenh bi morali imeti prednost tisti, ki sprostijo socialno stanovanje; reševanje ekoloških problemov (tudi z vpeljavo ekološke takse), predvsem sanacijo deponije v Kovorju in zgraditev čistilne Sebenjah oziroma ^ vasi; razvoj malega.*^ darstva z ustanovitvijo da za razvoj podjeli podpora projektom 20 venega doma glede zfc zdravstvene preventiv, ljudmi. Denar pa se reaj^ sme zmanjšati za &° j vanje, kulturo in Šp.01^ več rezerve pa je pri sV$ občinske uprave, P° W strankah in obnovi k*% dediščine, predvsem j ^ nih objektov. LDS je pflJj jena strokovno sode)ov > pripravi proračuna in h vem pravočasnem spj je zapisal V izjavo Pr^L:> LDS Tržič Anton Hon* J. K. Si Združena lista socialnih demokratov Jutri in v nedeljo kongres Ljubljana, 24. novembra - Združena lista soc» ^ demokratov bo imela jutri in v nedeljo v Slovenj yr svoj drugi kongres. Na njem bo sodelovalo delegatov in nad 100 gostov iz domovine in iz 1' i držav. Osrednji dogodki kongresa bodo razpraV$ sprejem Socialdemokratskega programa za SloveniJ , 0 dopolnitev statuta stranke. Na njem bo govora tu^ aktualnih gospodarskih in političnih dogodkih. • *' imm glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni Marko Valiavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Boi Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri-^ieoir, Anarej z.aiar, sieian ^argi / Lektoriranje: Marjeta vozne / roiograuja: uoraza siniK i rnprava za m^,jM>. Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefon: Oo«**,^ / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih >" P^ f Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni da stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT ___X *t'2 V Zaplet z vključevanjem begunskih otrok v osnovne šole je končno rešen tudi v Skofji Loki I Škofja Loka zadnja vključila begunce v šole ffirj s^°raj trimesečno zamudo so na škofjeloških šolah včeraj k pouku sprejeli 88 beguncev. Župan vztraja, da so kršene ustanoviteljske pravice. vjSj.^oka, 23. novembra -7*Mft U ir«Hek 80 P° vseh zapletih, Ce;«»ahko mirno igoto- ^vvk - škofjeloških ■ J n^J pa so jih vključili na "ične šole. Tako Škof rug vrop" S«' udi 0 "i* idi. H LnL »oic. lano SKOi-m da i. * UJla žalostni rekord, V L Je SOlflnJo I—______.__ 1» *V janJe beguncev uredi-i^fnja v Sloveniji, med ^juj, celo v EyT0 if saj io to dogovor iz ^'»'nabiranje ^»ih točk gunsK-!anJanje vključitve be-Oovn v 0tr0k v redne os-ne šole v redne os-naletptoulc v ^ofji Loki je «». IC1 na različne odzive: °bsof' "a razučne odzive: od tem Jai?(a župana, ki se je pri dem, jboli ^postavil, češ da Cag*?Ško na hrbtih malih litifn poceni nabira po- tiheT to*ke> do sicer boli Iti s!a Potrjevanja mnogih, vej v slovenski majhnosti, sPren manJ Prikritem in °evedavem nacionaliz Na Jesenicah so to zmogli Na Jesenicah, kjer se s pisano nacionalno sestavo prebivalstva srečujejo na vsakem koraku, so problem šolanja begunskih otrok rešili pravočasno. Kot nam je povedala občinska načelnica oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Mira Dobravec Jalen, so priprave za vključitev 113 beguncev v osnovne Šole opravili ie med počitnicami in jih v šole vpisali v rednem roku še pred začetkom šolskega leta. Bilo je sicer nekaj pripomb, ker so se odločili v Šole na Jesenicah vključiti le učence nižjih oddelkov, medtem ko se v višje oddelke morajo voziti na "okoliške" Šole v Kranjsko Goro, Mojstrano In Žirovnico. Škofjo Loko strokovna ekipa ministrstva za šolstvo in šport, ki jih je seznanila, da je prehod beguncev na osnovne šole potrebno izvesti in na osnovi podatkov, ki jih ministrstvo za šolstvo ima o stanja po šolah - koliko so popolnjeni posamezni oddelki, in dobili so tudi predlog razporeditve beguncev po šolah. Gre za skupno 88 otrok, ki naj bi jih razporedili po vseh treh osnovnih šolah v Skofji Loki. Predlog so naknadno še, glede na razmere, nekoliko korigirali, in pokazalo se je, da naj bi dobili po enega, največ dva begunca v posamezni oddelek. Vendar ta dogovor ni bil izpeljan kot odločitev, niti ni bil usklajen z ustanoviteljem - občino, zato nas to samo oddaljuje iz skupine držav, h katerim se tako radi prištevamo. Skoraj Čuti- Jub letu strpnosti, po- bl nas P° skoraJ štmh letm reklJO, ogrožene. Žalostni voJne prehitel mir, ki se |J0rd zadnjega, ki je uredil obeta» in z nJim podatek rugje beguncev, tako pripa- beS^n Ur^JJ Loki, kljub temu, da lcev. 8*$tvč begunskega centra v OdloČil je ministrov ti mu v.?jašnici to mesto ni m^ilo (kot je to na pri-iebilStoril KranJ)- Zagotovo ^da to pošteno, Kot pa Hovn ^ktanj3^ nekatere os-k0rn Pravice, zlasti otro- ajVž20pska civilizacija drugače J j re{ .aviCa do šolanja je nam-^ c a eitleljna človekova pravi- %\ Uam_ZaPisaria pravi- j v eni ^ n embneJših mednarod-o 0f ravnih listin: Konvenciji dalj0 vih Pramca"- Kako ? (»J L °d Evrope smo, kljub n Usta ?a nas je" Evropa polna f. Pridružujemo tudi v tem ?1) ru. lVr .-i saj so povsod po Wi Haj p' la problem že zdav-n PovJ6 otroke beguncev li v ~rrt enakopravno vključi- rif! <>b m A i K A sistem in jim celo ^obr%vul Posebno pomoč pri stroj^*evanju in materialnih trstVQ -.Ko pristojno minis-da : Pri nas končno spozna, beJe .getoizacija otrok v l^sk,h šolah po evrops-žatak Crian nedopustna, pa se ^av?6 V občmari- Urejeni prj^ Se. nikakor ne bi smelo Otkriti, da se ji na tak način Hie^ogoča izpolnjevanje S° Do r°dnin oDveznosti, ki rna*!Pstale civilizacijska nor-uernokratične Evrope, saj pogovor z ravnatelji Z odločitvijo, da naj se begunci razporedijo k pouku na rednih osnovnih šolah so bili ravnatelji šol v Skofji Loki seznanjeni v dopisu ministrstva za šolstvo konec meseca junija, v katerem pa je bilo izrecno navodilo, naj se razporeditev opravi skupaj z občinskim organom, pristojnim za šolstvo. Ves čas poletnih počitnic se na pripravah za razporeditev beguncev po šolah ni napravilo ničesar, in še 20. septembra smo ravnatelji na občini dobili zagotovilo, da se bo pouk nadaljeval v samem begunskem centru. Ravnatelji so si bili enotni v tem, da naj begunci ostanejo pri pouku v šoli v samem begunskem centru, vse dokler nismo dobili podrobnejših informacij o tem, kakšne težave in pomanjkljivosti so se pri tem pouku pokazale. Sele 24. oktobra je obiskala Ombudsman čaka odgovore Ker gre pri zapletih brez dvoma za kršenje človekovih pravic, nas je zanimalo, ali se je na to odzval varuh človekovih pravic. Njegov pomočnik Erjavec nam je povedal, da so pobudo za to sicer dobili, da pa so zahtevali pojasnila ministrstva za šolstvo, in da Še Čakajo na odgovore. Kaj si misliti ob tem, ko pozna rešitev prehiti tistega, ki je dolžan v takem primeru prispevati k takojšnji rešitvi, je na dlani. se uresničevanje še ni začelo. Na ponovnem razgovoru pri županu 8. novembra je bilo ravnateljem ponovno zagotovljeno, da so v begunskem centru dani vsi pogoji, za nadaljevanje pouka v samem centru. O dejanskem stanju pri tem je ravnatelje seznanil minister dr. Slavko Gaber v posebnem pogovoru na seminarju pretekli teden v Portorožu, in z odločno zahtevo ministrstva, da se prehod beguncev na šole mora izvesti. Tako so konec preteklega tedna stekle vse potrebne priprave za vključitev beguncev v šole, pri čemer je še največ težav z organizacijo prevozov. Odločili so se namreč, da del beguncev vključijo na podružnične šole, saj imajo oddelke prav tam najmanj zasedene. Ravnatelji: mi smo se pripravili Zlatko Košič, Ravnatelj Osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku: "Na našo šolo naj bi prišlo po zadnjih podatkih 33 begunskih otrok. Dogovorjeno je tudi, da bodo v begunskem centru otrokom zagotovili najosnovnejše učne pripomočke in opremo, učbenike naj bi si izposodili na šolah, plačali naj bi jim tudi malico. Ni pa še dogovorjeno, kako bo s plačilom določenih drugih izdatkov, ki se pojavljajo pri izvajanju šolskega programa, kot so pokrivanje stroškov za predstave, ekskurzije, šolo v naravi in podobno. Sam lahko le trdno zagotovim, da bo šola vztrajala, da se ta sredstva zagotove, in da nikakor ne pride v poštev, da bi se morebiti prelivala sredstva, ki jih v ta namen prispevajo starši naših otrok. Sicer pa moram reči, da smo se posvetovali s kolegi na šolah, kjer so begunci že vključeni, in te izkušnje kažejo, da sicer imajo v začetku nekaj problemov z jezikom, vendar se pouku sorazmerno hitro prilagodijo. Učitelji bodo seveda to morali upoštevati, se tudi nekoliko prilagoditi. Pri tem naj poudarim, da sem o tem vseskozi seznanjal učiteljski zbor, in lahko zagotovim, da s te strani ni bilo nikakršnega odpora. Bih pa so negativni odzivi na svetu staršev." Jože Peternel, ravnatelj Osnovne šole Peter Kavčič v Skofji Loki: "Na našo šolo naj bi prišlo 19 beguncev, največ v 4. in 5. razred, saj imamo tam najmanj otrok na oddelek. Zlasti nas skrbi, kako bo potekalo vključevanje v prvi razred, saj bo prav tam skoraj trimesečno zamudo verjetno najtežje nadomestiti. Naše strokovne službe že proučujejo možnost, da bi morda otroke, ki nimajo nikakršnih predznanj, vključili v pripravo na šolo -torej v malo šolo, kot so to stonli v Ajdovščini, in v prvi razred morda šele z nasledn- ffijojih kot žemlje... r lom župan je nad in? bi ministrstvo za vViVl0 U speljalo o*Ju(itev beguncev v to?0*** tole ogorčen, kri meni> *° so * tem Ptol' ustanoviteljske u/jf« ? občine do osnov-niJoi' M™*, da občina il*« le dolžnosti, min-kot ? P° da se obnaša kaVf°soluten gospodar, iti** Vnasprotju tudi z tent°n°m "e strinJa se s lal' d* so begunce šo-■ff* razdelili kot žemlje, 0bčT up0*t?er POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POMlirVOM, SPODNJA IESNICA11 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občinski odbor SDSS Radovljica prireja JAVNO TRIBUNO z naslovom "Za več demokracije v Sloveniji" in USTANOVNI SESTANEK krajevnega odbora SDSS KROPA. Gost večera bo podpredsednik SDSS g. dr. Miha Brejc, Javna tribuna bo danes, v petek, 24. 11. 1995, z začetkom ob 19. uri v sejni sobi SINDIKALNEGA DOMA v KROPI. Vljudno vabljeni! ■j Slovesnost v Topolu Proslavili bodo 40-letni-co podružnične sole. Topol, 25. novembra - Danes (petek) ob 17. uri bo v podružnični Soli v vasi Topol (Sv. Katarina) v občini Medvode slovesnost ob 40-letnici Šole. Na svečanost vabijo učenci in učitelji. Pričakujejo, da se bodo slovesnosti udeležili najvišji predstavniki, občine in ministrstva. Ribiči podpisali listino o prijateljstvu Radovljica - Ribiški družini Istra iz Buj in Radovljice sta v petek v hotelu Grajski dvor v Radovljici podpisali mednarodno listino o prijateljstvu in sodelovanju na področju športne g a ribo lov a . Slovesnosti so se udeležili tudi župan radovljiške in bujske občine, predstavniki slovenske in hrvaške ribiške zveze, ribiči obeh družin in drugi. Radovljiški ribiči so se ob tej priložnosti z gosti dogovorili o nadaljnjem sodelovanju, ki sicer traja že deset let, in o izmenjavi ribolova (v Savi in v Mirni), pokazali pa so jim tudi kroparske znamenitosti in jih povabili na lov na sulca. CZ. Kranj dobi božično drevo Kranj, 24. novembra • Prihodnji petek ob devetih dopoldne bo župnik Ciril Lazar na Jezerskem blagoslovil božično drevo, darilo domačije Ma-kek, ki bo nato s spremstvom potovalo v Kranj na Glavni trg, kjer ga bodo okrasili. Ob petih popoldne bodo na njem svečano prižgali luči, drevo bo še enkrat blagoslovil kranjski dekan Stane Zidar, slovesnost pa bodo obogatili še Edvin Fliser, otroški pevski zbor in Andre Dlumaucr z orglicami. Božično drevo bo kranjski Glavni trg krasilo ves december. Pobudnik in organizator novosti, ki naj oi tudi v Kranju postala tradicija, je glasbenik Andre Blumauer. Slavje ob 50. obletnici šole Kranj - Danes ob treh popoldne bodo v srednji elektro in strojni šoli v Kranju proslavili 50-letni jubilej. Slavnostni govorniki bodo ravnatelj šole Franc Lebar, minister za šolstvo in šport dr* Slavko Gaber, župan mestne občine Kranj Vitomir Gros in predsednik uprave Iskra holdinga, d.d., Dušan Šešok. Na svečanosti bodo podelili tudi nagrade in priznanja. H. J. IZ GORENJSKIH OBČIN Seja občinskega sveta Medvode Še vedno brez sekretarja sveta Potem ko je kandidatka v zadnjem trenutku odstopila, se je ponovno zapletlo, kdo imenuje sekretarja občinskega sveta. Medvode, 23. novembra -Pravzaprav formalnost, bi lahko rekli, je na seji v torek članom občinskega sveta vzela kar debelo poldrugo uro časa že pri tretji točki, ko so potrjevali zapisnik zadnje seje. Zato je potem po pičlih Eetih urah predsednik obcins-ega sveta Mitja Ljubeljšek sejo prekinil, razlagalec rebalansa proračuna Dušan Brekič pa je samo nemočno ugotovil, da bo do konca leta še najmanj štiri do pet sej in bo na ta način zmanjkalo tednov, da bodo v občini vse normalno oziroma, kar bi bilo, letos v občinskem svetu težko spravili pod streho. Zaplet pri zapisniku je pravzaprav povzročila ugotovitev, da je izbrana kandidatka za sekretarko občinskega sveta občine Medvode, o kateri naj bi svet odločal na seji v torek, v zadnjem trenutku umaknila prijavo. Ob tem, ko mesto sekretarja v občinski upravi sploh še ni sistematizirano, bo ponovno potreben razpis in ponovitev postopka, pri Čemer pa je v ospredje spet izstopilo vprašanje, kdo pravzaprav imenuje sekretarja, če je na plačilni listi občinske uprave: ali je to župan ali občinski svet. Zaplet, ki je v občini Medvode v primerjavi z drugimi občinami, ki so to kadrovsko vprašanje že zdavnaj rešile, postal očitno zelo pomembna formalnost, bodo zdaj skušali rešiti s salomonsko odločitvijo. V komisiji, ki bo svetu predlagala kandidata, ki bo moral znati voziti avto in se spoznati tudi na računalnik, bo poleg predsednika in obeh podpredsednikov občinskega sveta ter predsednika Kviaza tudi župan. Če pa bo to dovolj za razrešitev problema in bo občinski svet dobil sekretarja na eni prihodnjih sej, bo pokazal potek dogodkov. Saj se bo tudi (mnenja pa so, da predvsem) župan mor- al strinjati s kandidatom, da ga bo imenoval (na plačilno listo v občinski upravi). Razična mnenja, ki pa so se izšla brez zapletov in odlogov, pa so bila tudi pri predlaganih prostorskih dokumentih, za katere so nekateri ugotavljali, da so preveč parcialni in nimajo prave globalne slike o prostorskem opredeljevanju v občini. Ker je šlo za osnutke dokumentov in za opredelitev 30-dnevne javne razprave, so potem osnutke odlokov sprejeli, odločili pa so se, da se bodo na posebni seji seznanili z dolgoročno opredelitvijo prostorskega razvoja občine Medvode. Tako so sprejeli osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Gor-ičane, za Zbilje in za športni del prostora v Medvodah. Namesto osnutka pa so sprejeli odlok, ki opredeljuje predvsem promet v centru Medvod. Nadaljevanje seje v torek. * A. Žalar Izredna seja sveta mestne občine Kranj Svetniki sprejeli osnutek proračuna V predlogu proračuna za prihodnje leto, ki ga bodo sprejemali 13. decembra, je med drugim treba razčistiti, kako bo znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vplivalo na predvideno porabo Kranj, 24. novembra - Potem ko je kranjski župan na novembrski redni seji osnutek proračuna za leto 1996 umaknil z dnevnega reda, so svetniki o njem govorili na prvi izredni seji v sredo popoldne. Odbor za finance, ki je osnutek pred tem ocenil, meni, daje proračun v znesku 3,5 milijarde tolarjev realen, da pa ne upošteva predloga za znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je eden pomembnejših virov napajanja občinske blagajne. Odbor tudi priporoča predlagatelju, naj poenoti pristop v podrobnejši obrazložitvi porabe proračunske- Ša denarja po posameznih ejavnostih, drugim odborom občinskega sveta pa, naj proračun ocenijo vsak za svoje področje. ludi svetniki so na osnutek ponujenega proračuna imeli kar precej pripomb. Dr. Janez Remskar (SKD) je želel, naj predlagatelj v upošteva pripombe svetnikov SKD na proračun za leto 1995 ter poudaril, da o posameznih proračunskih postavkah odločajo svetniki m ne župan. Janez Osojnik (LDS) je imel dve konkretni pripombi; naj se v proračun za prihodnje leto vnese tudi obnova mestne Savske ceste in lokalne ceste v Britofu, ki se pogreza. Darko Zupane (LDS) pogreša razvojno vizijo občine zlasti na področju visokega šolstva ter proračunski denar za izdelavo projektov razvoja srednjega, višjega in visokega šolstva, s katerimi bi lahko Kranj kandidiral tudi za državni denar. Tudi Peter Orehar (SKD) želi v proračunu videti razvoj, pogreša podrobnejše obrazložitve pri posameznih zneskih porabe ter jasnejšo mejo med zagotovljeno proračunsko porabo in delom, ki lahko pomeni razvoj. Darinka Rakovec (za napredek Kranja) se je zavzela za občinsko denarno pomoč pri oživitvi mojstrske šole, na kar pa je Matevž Kleč (SKD) spomnil, da je bilo ob predlogu za ustanovitev te šole svetnikom jasno rečeno, da občina finančnih obveznosti ne bo imela. Proračun naj bi Eo njegovem računal tudi na ližajoča se Prešernova jubileja, 150. obletnico smrti in 200. obletnico rojstva pesnika. Glavna pripomba Andreja Babica (ZLSD) se je nanašala na osnove proračunskega priliva, med drugim na obvezujoč sklep glede znižanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sandi Ravnikar (ZLSD) je med drugim vprašal o 260 milijonih tolarjev, ki se ne- porabljeni prenašajo iz letošnjega leta, medtem ko je Edo Resman (ZLSD) želel odgovore o namenski rabi zbranih nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, načrtu uporabe stanovanjskega denarja, o kriterijih za določanje višine amortizacije šol in razpolaganju z amortizacijo kot tudi odgovor, ali v proračunu za prihodnje leto nastopajo isti porabniki kot letos in lani. Vinko Perčič (SKD) je ponovno predlagal zmanjšanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot obliko pomoči občine kranjskemu gospodarstvu, Vlasta Sagadin (Zeleni) se je zavzela za projekt ločenega zbiranja odpadkov v dveh krajevnih skupnostih, za gradnjo osrednje knjižnice, glasovala proti novim investicijam v Športne objekte in poudarila, da pogreša pre- Seja bohinjskega občinskega sveta 0 prometnem redu in turistični taksi Bohinjska Bistrica - Bo- tere predloge komisije hinjski občinski svet se bo v kmetijstvo in §0Z£*arSifj' ponedeljek sestal na enajsti osnutek pravilnika o & redni seji. Svet bo tokrat nanciranju nakupa teleL odločal o zamenjavi enega nadaljnjo rejo in P°rP^i od svetnikov, člana SDSS, v Andreja Ogrina o urejjM občinskem svetu, o odloku zemljišč na melioracijs* o delovnem področju ob- območju med Bistrico činske uprave in o premo- Laškim Rovtom. Na ofl ženjsko pravnih zadevah nem redu bo tudi p^j (nakup, menjava in najem branje odloka o kr&)e.Q zemljišč). Obravnaval bo turistični taksi, s katef1 poročilo o izvajanju konce- želijo v občini predpisa" sije po odloku o promet- vse mesece enako vl* nem in obalnem režimu ob takse in povečati nadz°r' Bohinjskem jezeru, neka- CZ. Zasedata občinska sveta Cerklje in Šenčur Cerklje, Šenčur, 24. novembra - Predlogi rebala^ ^ občinskih proračunov te dni prihajajo na dnevne red« ^ |J občinskih svetov. V ponedeljek, 2/. novembra, bodo o govorili svetniki občine Cerklje, v torek, 28. novembra. I* ^ Šenčurju. V Cerkljah bo na seji beseda tudi o realtf* ». letošnjega proračuna do novembra, župan pa bo poroča . o nedovoljenih posegih v prostor na Krvavcu in Strnio^ Šenčurju pa je na dnevnem redu kar nekaj odlokov, meo tudi osnutek o občinskih simbolih. D.Ž. M (obč ^0 Vprašanja svetnikov Svetnik ZLSD Edo Resman je predlagal (°j predlog je podprla večina svetnikov), naj župa°^j prihodnjo sejo pripravi poročilo o stanju obij0^ depozitov oziroma kreditov, tega denarja naj bi bil°j 890 milijonov tolarjev. Poročilo naj bi vsebo • natančne zneske, naslovnike, roke, obresti. Na župan Vitomir Gros odvrnil, da so ti podatki vtf*^ tajnost. Sandi Ravnikar (ZLSD) ga je vprašal, na Jf^jt predpise se opira, župan pa je odvrnil, da na tiste, k1^ pred volitvami 1990. leta sooblikoval tudi Ra^%c Dialog, v katerem je naraščala temperatura, je k° prekinil predsednik sveta Branko Grims. J> Matevž Kleč pa dejal, da svetniki SKD želijo odg%s koliko denarja je bilo iz občinske blagajne ' \ izplačanega za pogodbena in avtorska dela ljudeh' niso zaposleni v občinski upravi. (i Marjana Marolt (SKD) je na županov odgOv ji zahtevanem vračilu denarja za obnovo dvoran^ Primskovem dejala, da delo KS Primskovo d ^ pozna, ker tudi sama sodeluje v svetu, da je vesel8' j, dvorano obnavljajo, in ker je ostala v lasti krajanov, jo tudi zgradili. „; Andrej Babic (ZLSD) je vprašal, kdo bo odgovor^ nesrečo, ki se bo prejkone zgodila na Likozarjevi kjer pločnika za pešce "zmanjka". dvsem jasno opredeljene občinske prioritete. Debato o osnutku proračuna za prihodnje leto so svetniki zaokrožili s sklepom, da ga sprejemajo, in da mora predlagatelj v desetih dneh pripraviti predlog proračuna, vanj vgraditi vse pripombe iz razprave, ^ sprotnem primeru P** A pravljalcem p15^ pojasniti, zakaj se prjpt ne da upoštevati. *l J proračuna bodo sVL/ sprejemali na seji 13- °- Dra- H. Jeloy^ OPOZORILO Javno podjetje KOMUNALA Kranj opozarja vse občane, ki imajo nameščene reklamne table brez ustreznega soglasja na območju Mestne občine Kranj na javnih površinah ali objektih, da JIH TAKOJ oz. V ROKU 15 DNI ODSTRANIJO. V nasprotnem primeru bomo po sklepu Mestne občine Kranj odstranili table na stroške lastnikov. Enotna novoletna okrasitev mesta Jesenice bodo decembra bele Jesenice, 24. novembra - Komunalna direkcija Občine Jesenice jje ta teden povabila predstavnike podjetij in ustanov, Elektro voda inštalacije Ljubljana ter predstavnike Komunale, da se skupaj dogovorijo o novoletni okrasitvi mesta. Jeseničani si namreč prizadevajo, da bi bilo mesto v prazničnih in predprazničnih Po vzoru evropskih mest čim lepše urejeno, odjetje Elektrovod inštalacije Ljubljana naj bi tako z lučkami osvetlilo Gimnazijo, Čufarjev trg, kjer bo tako kot v preteklih letih stala novoletna jelka, Dolik in Kosovo graščino. Titove ceste do Železniške postaje pa letos ne bodo krasile običajne zvezde, pač pa bodo drevje ob cesti, tako kot hiše, okrasili z lučkami. Občina je k sodelovanju pri enotni okrasitvi povabilo tudi vsa jeseniška podjetja in ustanove. Manjša naj bi (prostovoljno) od prispevala od 10 do 15 tisoč, večja pa do 50 tisoč tolarjev. Kilometer varw kvalitetne razsvetljave namreč s*30^^ milijone tolarjev.Tiste, ki se bodo oo dj da sami okrasijo pročelja svojih sta pozivajo, naj to storijo v enotni keu ^f. se kasneje najlažje dopolnjuje. Op $ izvajalci javne razsvetljave opozarjaj & previdnost pri izbiri materialov in i0?**^' saj se nesreče, ki nastanejo zaradi trezne instalacije, lahko puščajo tras p posledice, tako kot letos poleti v P'13?^ nesrečo pa je vsakdo individualno °*^|| ren. Zaradi izjemno drage novoletne sitve na Jesenicah ne pričakujejo, da v^ mesto v celoti enotno osvetljeno i*'' 0\tf Predvidevajo pa, da bodo slovesen no .. | ni izgled Jesenic, s podporo podjfL ustanov, počasi dosegli že v nekaj l^j ^, IZ GORENJSKIH OBČIN ==^T0rna meja med radovljiško in bohinjsko občino Martinček je "padel" v Bohinj leJo nima težav le slovenska država, ampak tudi radovljiška občina. :0r. 0>ca - Ko so v radovl-0 ^, °Ocini končali z nazdravl-rstvo- ^ novi občini in novemu 50 Vtn m 80 vzen v ro'ce let f \ f n?ve občine, so ugotovi- ro^H0 fc? J« njihov "dojenček" 'J30'" »ih? namreč) manjši, kot skef0 ij1*« mislili. Ker je državni ^Potegnil mejo med občili Ci ?° katastru naselij, so PfVi C5 Sadovi Martinčka na UeV! Wv' 1(1 spadajo k naselju tc, h R^Rovt. "padli" v obci- 1880 so to postali gozdovi kranjske dežele oz. državni gozdovi, s katerimi je gospodarila uprava v Radovljici. Radovljiški župan Vladimir občina oz. njuna sveta. Občina je tudi predlagala komisiji za vladne službe za lokalno samoupravo, ki so mu tudi povedali, da bi ta problem še najlažje rešili, če bi se o spremembi občinske meje do-Černe se je o tem problemu že govorili obe prizadeti strani, omogočala rešitev radovljiške pogovarjal s predstavniki to je bohinjska in radovljiška ga primera. • CZ. lokalno samoupravo pri državnem zboru, naj tako dopolni zakonodajo, da bo hie unj. Zupan Vladimir -^Ib^V.utrjuje, da je t Re°^U 8 sedanJ° delitvijo n Kamni 9- . — 'vam ^ reformi Gorici. Po v letih 1850 - Moratorij na blejski zazidalni načrt Da jih ne bi bolela glava! Nov zazidalni načrt za osrednje turistično območje Bleda bodo pripravili približno v enem letu. Bled - Ko so v tedanji radovljiški občini na začetku osemdesetih let sprejemali zazidalni načrt za osrednje turistično območje Bleda, so nekateri tuji strokovnjaki opozarjali, da bo prišel čas pametnih, ki bodo preprečili gradnje novih hotelskih kolosov ob obali jezera ali v njeni bližini. Ta čas je očitno prišel. Blejski občinski svet je na nedavni seji že sprejel osnutek odloka o začasni prepovedi uresničevanja zazidalnega načrta; na seji, ki bo predvidoma ob koncu meseca, pa naj bi sprejel dokončno besedilo."Bolje je, da malo potrpimo, kot da nas potlej boli glava," je bilo slišati na seji sveta, kjer so ugotavljali, da ima Bled prenočitvenih hotelskih zmogljivosti že dovolj in da je trinajst let stari zazidalni načrt zastarel, saj predvideva pozidave, za katere na Bledu ni ne potreb m ne želja. Ali pač! Želijo si jih le nekateri investitorji, ki "mahajo" z markami in dolarji in se pri tem še sklicujejo na veljavni zazidalni načrt. Moratorij bo veljal za vse novogradnje, vse večje obnove ali izjeme pa bodo dovoljene le s soglasjem občinskega sveta. Občinske strokovne službe bodo nov zazidalni načrt pripravile približno v enem letu. • CZ. nje iini »J W ■ni A Končno nova šola v Sori tnf t'** novemDTa - Med nedavnim obiskom Gor-fraHk^ga. glasa v Sori v občini Medvode, je predsednik ^benega odbora za gradnjo nove šole Ivan Regoršek z ^voljstvom povedal, da se je pred dobrim tednom *k gradnja Šole. Ob tej priložnosti se je še posebej za d* je akcija po več kot desetih letih prizadevanj ^cno stekla, zahvalil županu občine Medvode Stani-2? ^S3^0; S°Ja»za katero pa župan pravi, da jih bo v jjjtu še nekaj časa zaradi nje glava bolela, pa, če bo vse /ig^o porogramu, bo morda že prihodnje Šolsko leto 1 sprejela učence. Grajena bo tako, da bo čez čas, l^jKrtrebno, lahko dograjena tudi v popolno osnovno .0> Ze zdaj pa so v Sori trdno odločeni, da bo šola imela J V{r^enda, 23. novembra - Sredi oktobra so v Razstavišču J1 Wn a v Kamniku odprli letošnjo 4. bienalno mednarodno 9vo otroških ekslibrisov. Posvečena je bila evropskemu Pastva narave. Organizatorji, kjer ima veliko zaslug za .lo|e ^evanje te mednarodne pobude ravnateljica Osnovne ]l3j4^omenda-Moste Marija Mojca Maleš, so letos prejeli Je v avli Osnovne šole v Komendi. Po tem pa jo bodo *w]e|P°stavili tudi v katerikoli slovenski šoli, če jo bodo kje * A. Ž :tij h-> A telovadnico. Šolo sicer gradi SCT Ljublajna. • A. Ž. Anonimni alkoholiki na Črnem vrhu Črni vrh, 24. novembra - Na Črnem vrhu nad Idrijo je bilo minuli konec tedna srečanje gibanja Anonimnih alkoholikov Slovenije, ki so se ga udeležili tudi gostje iz Italije in Avstrije. Udeleženci so si izmenjavali izkušnje, delali pa so tudi v več skupinah: skupini AA, skupini svojcev in prijateljev, skupini otrok alkoholikov in skupini staršev skupaj z otroki. AA so skupnost moških in žensk, ki si delijo medsebojne izkušnje, moč in upanje, da bi rešili skupen problem in pomagali tudi drugim alkoholikom, da bi prenehali piti. Vzdržujejo se z lastnimi prostovoljnimi prispevki. V Sloveniji je to gibanje staro šest let, na Gorenjskem pa klub AA obstaja od letos. Sestajajo se v Kranju, na Bleiweisovi 16, v prostorih Rdečega križa, vsako nedeljo ob 19. uri. Kogar zanima, kako potekajo mitingi in imajo željo po ozdravitvi, so dobrodošli med anonimci. ^slibris v šoli v Komendi Vabilo v društvo Kranj, 23. novembra - V Društvu upokojencev v Kranju, kjer so še posebno veselo slavili Martina, ki jim je mošt spremenil v vino, se pripravljajo tudi že na prihodnje leto. Vabijo vse nove upokojence, da se jim pridružijo v društvu. Ob vpisu bo vsakdo dobil izkaznico in brošuro o dogajanju v društvu prihodnje leto. • (ip) itajotroških ekslibrisov iz 90 šol. 20 šol je bilo iz Madžarske, Ve*-' slovaške, Hrvaške, Litve in ZR Jugoslavije, 70 pa iz n>je. Mednarodna žirija je potem izbrala 344 ekslibrisov ,.,j/*s,*avo, 26 za katalog in enega za naslovnico kataloga, $ jq j ^ vabilo. Na ta način so se predstavili mladi ustvarjalci V j^Jin in 57 slovenskih šol. k- "azstavišču Veronika je bila razstava do 13. novembra, 3 Pa' Skakalnice pod Krvavcem: tretjič Vihar v kozarcu vode 24. novembra - Novi most čez Tržiško Bistrico, ki je tudi***' naselje Balos z levim bregom reke, bodo danes Uje tehnično prevzeli, dograjen pa je bil že začetek tega SQp^*v Končanje gradbenih del pred rokom je direktor 8Vo- *^ič Mitja Stritih označil zaradi začetnih zamud za fcL'.*Vr8ten uspeh. Obenem je zagotovil, da je most djj'tetno narejen. Izvajalci so manj zadovoljni s finanč-jw "cinkom, saj je od 32 milijonov tolarjev plačila za ^°nbena dela le malo zaslužka. Dodatno bodo občini p^unali le izdelavo ograje in razsvetljave. Objekt, ki °d& r11' zact,t'k izgradnje mestne obvoznice, bodo svečano Pr'i 2. decembra popoldan. • Besedilo in slika: S. Saje Cerklje, 24. novembra -Zgodba o skakalnicah pod Krvavcem še vedno nima epiloga. Tokrat je novinarsko konferenco sklical Franc Čebulj, župan občine Cerklje, nanjo pa povabil tudi predsednika SSK Triglav Kranj Jožeta Javoraika, da si pojasnita morebitne resnice in neresnice v zvezi z naravnima skakalnicama na Kriški planini. Kaže, da smo vihar v kozarcu vode v zvezi s skakalnicami spet zakrivili novinarji. Franc Čebulj je svojo prijavo inšpekcijskim službam o domnevno nedovoljenih posegih na Krvavcu napisal na osnovi časopisnega članka, ki omenja gradnjo dveh skakalnic na Krvavcu. Jože Javoniik pa je nekaj hudih besed na cerkljanskega župana prav tako naslovil zaradi članka v časopisu, tokrat našem. Kaže, da smo v njem res zagrešili netočnost, ko smo domnevno gradnjo na Krvavcu povezali s SSK Triglav, Javornik na je, misleč, da je to izjavil Čebulj, slednjega obdolžil neresnice. Na današnji novinarski konferenci je Čebulj povedal, da so si inšpektorji že ogledali teren, na uradni zapisnik o ogledu pa še čaka. Neuradno je slišati, da inšpektorji niso odkrili nič nedovoljenega. Kot je dejal Čebulj, pa se je na Krvavcu na lastne oči prepričal, da delovna akcija skakalcev in pašne skupnosti ni bila tako nedolžna, kot skušajo prikazati. Dodal je še, da sicer podpira skakalni šport na tem območju (tudi sam je član SSK Triglav Kranj), vendar je na Krvavcu, ki je vir pitne vode za več tisoč prebivalcev ob vznožju, voda prednostna in bodo zato v občini strogj^ckf vsakega mor-ebitnega.xposega v prostor. K Igor Šimenc, predsednik koordinator in pooblaščenec poteka priprave skakalnic, pa nam je pisno sporočil ugotovitve inšpektorjev, ki so si na županovo intervencijo ogledali domnevno sporni teren na Kriški planini. Prometno gozdni inšpektor ugotavlja, da nedovoljenega posega v prostor ni bilo, enako inšpektorat za okolje in prostor, ki v dopisu naslovljenem na pristojno ministrstvo ugotavlja, da je bilo na Krvavcu opravljeno ie čiščenje terena. Na Šmarjetno tudi avtobusi - Kmalu bodo brez posebnih naporov na Šmarjetno goro nad Kranjem lahko vozili tudi avtobusi. Gradbinci širijo prvo serpentino, dela, ki so bila načrtovana že lani, financira mestna občina. • - Foto: T. Doki Z anketo do usmeritev za delo Mi smo pa Tržičani naj bo občinska himna Razen o simbolih občine so anketiranci odgovarjali o perečih problemih in delovanju občinske uprave. Tržič, 22. novembra - Od razposlanih 4500 anketnih vprašalnikov za vsa gospodinjstva v občini se jih je vrnilo komaj nekaj več kot 10 odstotkov. V občini so sicer pričakovali večji odziv, vseeno pa bodo rezultate na osnovi odgovorov uporabili pri bodočem delu. Medtem ko si je večina za himno izbrala pesem "Mi smo pa Tržičani", odgovori na zadnji del ankete dokazujejo, da večina prebivalcev še ne loči tržiške občinske uprave od upravne enote Tržič. "Naš namen je bil, da bi z anketo preverili usmeritev delovanja občinske uprave, obenem pa bi si postavili cilje za naprej. Pri tem je primarno poznavanje problemov m mišljenja ljudi o tem, saj je lokalna samouprava namenjena vsemu prebivalstvu. Po eni strani gre za krepitev lokalne zavesti, po drugi strani pa za prilagajanje občinske uprave novim nalogam. Ker je med 22 delavci večina novih, niso obremenjeni z vlogo občine iz preteklosti. Ugotovitve iz ankete zato želimo uporabiti kot vodilo za nadaljnje delo," je povedal tajnik občine Tomaž Mikolič o razlogih za opravljeno anketo med prebivalci tržiške občine. Vsem gospodinjstvom so razposlali kar 4500 vprašalnikov. Od teh so jih dobili nazaj 484, največ iz krajevnih skupnosti Tržič-mesto in Bistrica. Odziv je bil večji med starejšimi prebivalci, zlasti po 40. letu starosti. Sodelovalo je nekaj več moških kot žensk, prevladuje pa srednja izobraženost anketirancev. V prvem sklopu vprašanj so se anketiranci izrekali o grbu, zastavi, prazniku in himni občine. Zlasti glede slednje so bili večinoma enotni pri izbiri pesmi "Mi smo pa Tržičani". Večini je bil najbolj všeč grb iz prejšnjega stoletja, za praznik pa bi najraje imeli prvo nedeljo septembra, Šuštarsko nedeljo. Obenem se je 68 odstotkov sodelujočih izreklo za izdajanje občinskega glasila, ki naj bi bilo politično nevtralno. Med projekti občinske uprave je največ podpore dobila tržiška obvoznica, sledijo pa izgradnja centralne čistilne naprave, revitalizacija mestnega jedra in izgradnja kanalizacijskega sistema. Pri naštevanju perečih problemov so razen reševanja komunalnih m ekoloških težav postavili v ospredje izgradnjo novih stanovanj, izrazili pa so tudi zaskrbljenost zaradi propadajoče industrije, lastninjenja podjetij in nerešenih lokalnih zadev. Večina je še odgovorila, da ne uporablja mestnega prometa; dobra polovica bi spremenila navade, če bi bile zveze z domačim krajem primerne. Odgovori na zadnja štiri vprašanja so potrdili, da velika veČina Še ne loči med pristojnostmi občinske in državne uprave. Zato bodo kmalu izdali nekakšen vodič po občinskih uradih in pisarnah republiških služb v upravni enoti Tržič. Prizadevali si bodo tudi za izboljšanje odnosa zaposlenih do strank, saj niso zadovoljni le z dobro polovico pozitivnih ocen o tem. Kot je še povedal tajnik Mikolič, bodo v zahvalo za sodelovanje deset anketirancev v kratkem nagradili na javnem radijskem žrebanju. Čeprav so imeli z anketo med 50 in 60 tisočaki stroškov, delo ni bilo zaman. Rezultati bodo namreč prišli prav tako pri delu uradov kot pri pripravi proračuna in določitvi nalog za prihodnje leto. • S, Saje temu župana med drugim zavezujejo tudi sklepi julijskega občinskega sveta, ko je bila beseda o koncesiji za dopolnilno zasneževanje Krvavca. Krvavec je občutljivo področje, na katerem se stikajo mnogi interesi (tudi politični), zato bomo o njem nedvomno še veliko slišali. O skakalnicah pa le še toliko: gradnje po zagotovilih Jožeta Javornika ne bo, treningi za skakalce bodo takoj, ko bo dovolj snega, klub pa bo letošnjo zimo zaprosil Smučarsko zvezo Slovenije, da skakalnicam, ki jih je na Krvavcu "zgradila" narava, podelili status skakalnic. • D. Z. Žlebir Zlata poroka na Praprotni Polici Znova sta rekla da V soboto sta po petdesetih letih zakona Ivana in Miha Kepic iz Praprotne Police ponovno rekla da. Na njuno zlati poroki je bilo kar osemintrideset povabljenih gostov, hči in trije sinovi ter pet vnukov pa so zlatopor-očencema pripravili še posebno presenečenje. Bila sta soseda. Miha se spominja, da mu je bilo to zelo všeč, saj je moral iti k sonce. Kdor pravi, da se doma nikoli ne prepira enostavno laže. Zakon je pravzaprav kot vreme," je ugotavljal Miha, "zdaj je lepo s soncem, naslednji trenutek je lahko kakšna nevihta. A vse skupaj je precej daleč od črnine. Treba se je pogovoriti, včasih drug z drugim malo potrpeti, pa gre. Res je, da žena drži pokonci tri hišne vogale, še Ivani samo čez cesto. Ivana in Miha Kepic sta se vzela kmalu po vojni. "Bili so težki časi," se spominjata danes. "Treba je bilo zgraditi hišo, dolgo je bila pri hiši samo ena plača, prišli so otroci." Pa vendar sta vse težave uspešno prebrodila, pod varno streho svoje hiše vzgojila hči in tri sinove, otrokom sta pomagala do kruha. "Seveda pa v najinem zakonu ni bilo vedno samo posebej pomembno pa je, da zna dobro kuhati." Tudi po petdesetih letih sta zakonca Kepic drug drugemu ponovno rekla da. Svetla zlata prstana na njunih rokah sta na njuno ljubezen ponovno povezala. Prav nalašč za ohcet so njuni otroci in vnuki sestavili glasbeno skupino in zabavali kar osemintrideset povabljenih. V to, da je bilo veselo, pa verjetno ne gre dvomiti, saj se zlata poroka ne zgodi tako pogosto. U. Špehar Priznanja za urejenost kraja Naklo, 24. novembra - Danes ob 19. uri bo v nakelskem domu kulture tradicionalna akademija, med katero bo Turistično društvo Naklo podelilo priznanja za lepo urejene hiše in vrtove. V kulturnem sporedu bodo nastopili pevski zbor Dobrava, kvintet Gorenjci in kvintet Vedrina, sodelovali pa bodo tudi mladi člani društva. Za današnji dopoldan je bilo predvideno tudi odprtje novih občinskih prostorov v zadružnem domu, vendar tam še niso uspeli dokončati vseh del pri obnovi stavbe. Tako bo ob 10. uri župan občine Naklo Ivan Štular le zasadil lipo pred vrtcem Rožle v Naklem. • S. Saje Regulacija Dupeljščice Strahinj, 22. novembra - Od začetka tega meseca nadaljujejo dela pri regulaciji Dupeljščice v Strahinju. Delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja so kljub mrazu opravili že večino del pri betoniranju približno dvajset metrov dolgega kanala, ki ga bodo pozneje zasuli ter uredili razširjeno cestišče. Načrtovana dela, katerih vrednost so ocenili na 10 milijonov tolarjev, naj bi opravili v 60 delovnih dneh. Regulacijo hudourniškega potoka bodo nadaljevali najprej proti nadvozu nad avtomobilsko cesto pri Naklem, pozneje pa proti Dupljam, vendar se še dogovarjajo o izbiri med zaprto in odprto varianto regulacije v Strahinju. • S. Saje Naklo, 24. novembra - Danes dopoldan so nameravali odpreti nove občinske prostore v nakelskem zadružnem domu. Dolgo pričakovani dogodek so morali odpovedati in preložiti še za kakšen dan. Kot je razvidno s posnetka iz tega tedna, delavci še hitijo z urejanjem zunanjosti in okolice stavbe, prav tako pa še niso končana dela za Prenovo prostorov občinske uprave v prvem nadstropju, ravo gradbišče je tudi v pritličju, kjer bodo še letos odprli nov postni urad. • Besedilo in slika: S. Saje 40 let kranjske porodnišnice Kjer se začenja novo življenje.,. $ Od rojstva kranjske Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo na Gašteju je letos minil0 let. Svoj rojstni dan ustanova danes slavi z dnevom odprtih vrat. Kranj, 24. novembra - Velika umrljivost žena in zlasti novorojenčkov pri domačih porodih je tudi na Slovenskem spodbudila ustanavljanje porodnišnic S tem se je začel ukvarjati prof. dr. Pavel Lu-naček, ki je osnoval 13 slovenskih porodnišnic, za časa njegovega naslednika prof. dr. Frana Novaka pa je (med zadnjimi) nastala tudi kranjska porodnišnica. Te dni Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju slavi 40 let. Mojco smo povijali še v "štruco" 7. novembra 1955 so na Gašteju slovesno odprli zelo skromno opremljeno porodnišnico, ki je imela z zasilnimi ležišči vred le 36 postelj, spočetka samo dva, kasneje pa tri zdravnike in prav toliko babic, sestrska dela pa so opravljale otroške negovalke. Do novega leta je tam prijokalo na svet 130 novorojenčkov, prva med njimi pa je bila Mojca Počkaj, poročena Vindiš. Njena mama Francka Počkaj, ki je na Gašteju poldrugo leto zatem rodila tudi sina Matjaža, leta 1970 pa že v sedanji porodnišnici tretjerojenko Marušo, se dogodkov okoli znamenitega prvega rojstva spominja z dobršno mero humorja. Počkajevi so živeli na Labor-ah v neposredni soseščini porodnišnice in so tako opazovali tudi vrvež ob slovesni otvoritvi. Francka se spominja, da je bila otvoritev na nedeljo, in ko sta šla tisti dan z možem Božom mimo, se je pošalil, češ to se morajo bodoče matere tolči po trebuhu, katera bo prva rodila v novi porodnišnici. Tiste dni je pričakovala svoje prvo rojstvo, vendar si ni mislila, da bo ravno ona prva mama na Gašteju. "Tisto nedeljo smo z dobro večerjo slavili mamin rojstni dan. Ponoči sem se slabo počutila in za to krivila preobilno jedačo. Mama pa je uganila pravo in Boža spodbudila, naj gre kar iskat babico. Naslednjega dne me je prišla iskat babica Jelena Ribnikar in me pod roko peljala v porodnišnico, popoldne ob štirih pa se je že rodila naša Mojca. V tistih časih smo še hudo skromno živeli. Plenice sem za prva dva otroka šivala sama iz barhanta. Prala sem na roke v vodi, ki smo jo morali najprej navleči iz šterne. Žehta je trajala kar tri dni. Kakor je bilo tedaj v veljavi, sem Mojco s povoji povijala še v tesno štruco. Kakšen je bil porod, komajda še vem, poleg babice se spominjam le še porodničarja dr. Igorja Vetra, ki me je pozneje vselej nagovarjal z "naša prva mama". Ob rojstvu so me obiskali in bogato obdarovali predstavniki tedanje občine, prišel je sam kranjski župan Vinko Hafner. Prinesli so mi velikanski šopek, torto, vino, blago, čeveljčke, dobila sem dve hranilni knjižici, sestre pa so mi pripeljale tudi otroški voziček." Mojci je bilo ob slovesnosti le nerodno O slovesnem dogodku je 12. novembra 1955 poročal tudi Glas, ki je objavil fotografijo mame in novorojenke. Ponoven zapis o prvorojenki z Gašteja pa zasledimo 11. novembra 1970, ko je kranjska porodnišnica proslavljala 15-letnico in je na slovesnost povabila tudi dijakinjo trgovske šole Mojco Počkaj. Na sliki je s prim. dr. Igorjem Vetrom, ki mu daruje šopek, Mojci pa je njen porodničar dom, ko so se v Kranju n trojčki. Ko je opravila s*1 poklicno dolžnost v po** sobi, pa ni pozabila n* zine, ki so na vsem dobile tri nove člane, tefjj je pri občinah, podjetji drugih dobrotnikih v$( poskrbela za obdarov teh družin. Ni je bilo ' tU* 3» N>lf Mojca Počkaj, z mamico Francko, prvorojenka leta 1955, po petnajstih letih - na Franca Perdana s primarijem dr. Igorjem Vetrom in danes kot Mojca Vindiš izročil torto v obliki knjige. Mojca Počkaj, poročena Vindiš, danes tudi sama že mama 15-letnega sina in leto dni mlajše hčerke, se seveda spominja le slednjega dogodka. "Ne vem, kaj mi je tedaj pomenilo povabilo ob obletnici ustanove, ki je enako stara kot jaz. Kot 15-letno deklico me je bilo najbrž malce sram, kakor mi je bilo nerodno, ko sem isto leto dobila mlajšo sestro Marušo, pa domala do konca mamine nosečnosti o tem nisem nič vedela. Takrat smo bili otroci teh let precej neuki, družinski pogovori se pač niso veliko sukali okoli spolnosti in rojstev. Tudi ne vem, da bi v družinskem krogu prav veliko obujali spomine na moje rojstvo ah tarnali nad tem, kako težko smo živeli v mojih najrosnejših letih. Spominjam se samo prijetnega, igre polnega otroštva in tega, da mi je mama vedno sešila kaj lepega, ker sem bila pač prvorojenka in tudi v širšem sorodstvu prvi otrok," danes razmišlja gaštejska prvorojenka Mojca. Mojca že nekaj let živi v Breznici in dela na Jesenicah, vendar svojih dveh otrok ni rodila na Jesenicah, temveč v kranjski porodnišnici. Sin Jure se je rodil leta 1980, ko je bilo Mojci in porodnišnici 25 let, in natihoma je pričakovala, da se je bodo spomnili ob srebrnem jubileju. Tedaj se je niso, zato pa jo po 25 letih spet vabijo na slovesnost. njej začel zdaj že pokojni dr. Igor Veter, za njim sta prišla dr. Vida Košmelj in dr. Srečko Rainer. Dr. Vida Košmelj, ki je porodnišnici ostala zvesta vse do upokojitve pred petimi leti in se še danes ni docela ločila od nje, nam je natresla prgišče grenkih, pa tudi hu-mornih spominov na začetke porodništva v Kranju: "V novo kranjsko porodnišnico sem bila poslana 13. novembra 1955 kot speciali-zantka ljubljanske klinike. Nič rada nisem šla v Kranj, ki sem ga še v gimnazijskih letih spoznala v slabi luči. Prva leta so bila res težka. Zdravniki in ostalo osebje porodnišnice smo delali v razmerah, ki jih lahko primerjamo le s partizanskimi bolnišnicami. Opremljenost je bila pod kritiko, operacijska oprema narejena iz stare kopalnice, ljubljanska klinika Ea naj je dala instrumentarij, i ga je sama odpisala. Pri operacijah nam je svetila stosvečna žarnica. Otročnice smo iz porodne sobe v prvem nadstropju po zavitih stopnicah nosili v bolniške sobe v pritljičju, pri čemer je našim drobcenim sestram (nekdanjim otroškim negovalkam) na gladkem parketu velikokrat spodrsnilo. Prva leta smo delali trije zdravniki in tri babice, tako da smo tudi zaradi naše maloštevilčne sestave morali velikokrat im-rpvizirati. Nekoč se je tudi zgodilo, da sem bila v odsotnosti ostalih dveh zdravnikov in vseh babic sama deset dni v vlogi zdravnice in babice, in da sem se pod težo odgovornosti skoraj zrušila. Čeprav so bile razmere res neznosne (prvega pol leta, ko sem tudi stanovala v podstrešni sestrski sobi na Gašteju niti nisem imela svoje postelje), pa imam osebje v spominu kot pridno, predano in pripravljeno, da se kaj nauči." Dr. Vida Košmelj je prisostvovala tudi štirim poro- prositi v njihov prid, MJ j^gc tudi ni imela pomisle11 J p; kadar je prosila za por<^ *ve i nico. , Sodobna opremljenost* e b( a malo rojstev Razmere v kranjski PoIJ mšnici so se v štirih dro °»lej tjih opazno sprem^ Ogr{ Ustanova je danes soo°[ i v opremljena in ženam oW \ ča varen porod, pa tudi* zahtevne ginekološke niških sob smo naletj' ^ Marijo Rant iz Železni^ Francko Planine iz Mac' j \ ziblje že petič, tokrat ^ Žana, Francka pa Je ;< ta: novembra povila že s yjj sedmega otroka, sina .j^ ^ Obema mamicama ob srečnem dogodku, ta pa veljajo tudi k; Bolnišnici za ginekologa \f\ porodništvo. • D. Z. Dr. Vida Košmelj Razmere kot v partizanih... Prva kranjska porodnišnica na Gašteju (šele leta 1965 se e preselila v današnjo stav-o) pa budi spomine tudi tedanjemu osebju. Prvi je v AKTUALNO ROP o problematiki lastninjenja Skladi zbrali preveč certifikatov k Ruskim certifikatom bodo veljavnost podaljšali do septembra ali decembra prihodnje leto Jj J^ka, 24. novembra J^nje se je prevesilo v JQcno fazo> vendar pa »anje drugih soglasij Jpocasi, zato bo potre-i^pešek, saj se bodo sicer fio zavlekli *Ja konca je na 8en,lI|arju o 'Q sklada za razvoj, *hn certifikatom bodo i. ,°st podaljšali za več (*K '?ta' ne bodo pa jih ^j?11*!!, saj jih je v investi-jj* skladih ze zdaj preveč, ih ?1.narii o lastninjenju, ki ^Pravlja Emil Milan 'ta'-So vseleJ aktualni, saj rjje odloči pač takrat, ko ^re dovolj problemov, je poskrbel Tone ^ -.tavni sekretar za priborak' se nanJ° brez ^t0^.najbolje spozna, tako ^ !W Jno pa je tudi tokrat e*' ^ Dr^1 ° najbolj aktualni S!emi in nakazal nji- agencija za trg vrednostnih papirjev nekon-trolirano izdajala dovoljenja za ustanavljanje novih pooblaščenih družb. Njihovi skladi so tako zbrali približno polovico certi- K £ŠSepr državne^premcienja pa nameravajo uvesti notranjemu konkurenčni trg, ki pa ne bo obvezen, ljudje pa bi tam lahko ponudili delnice podjetij, ki niso šla skozi javno prodajo. Privatizacija rešitve. binaciji z brezplačno razdelitvijo do pomembnih upravl-jalskih deležev prihajajo predvsem managerske ekipe in se takoj vzpostavi jasna lastninska struktura. Lastniki znotraj podjetij pa so pogosto zelo nestrpni med seboj, dostikrat se obračajo name, kako je mogoče, da se investicijskih skladi obnašajo tako nemogoče, toda njihov interes je pač delež na dobičku in s tem , seveda tudi zniževanje plače, i 4»3^S08lasie pa ima približ- Je dejal Rop. Podjetij. Za Gorenjsko Na drugi strani so tudi zelo Mtt^lno, da je sorazmerno velika gotovinska vplačila, ki Aj^jetij že dobilo drugo imajo značaj investicije. V ^ jgb v leto 1998 ,#11 oj{t. nciJa za privatizacijo je Isiil Ci od°brila dobrih 900 i(P l\ m°v lastninjenja podje-V obdelavi jih ima 500, daj delnic, slabša podjetja jih verjetno ne bodo zbrala dovolj, zato so so skladom letos omogočili, da sodelujejo na javnih prodajah. Po prvih izkušnjah vplačujejo dokaj velike zneske in kljub presežkom tako uspejo pridobiti znatne lastninske deleže. Kmečka družba je denimo tako prišla do 10-odstotnega lastninskega deleža v nekem mariborskem podjetju, ker bo verjetno še šla v nakup delnic, utegne prevzeti to podjetje. Prodaja delnic tujcem bo odprta s 5. decembrom Po treh letih omejitev se bo 5. decembra iztekel rok in tujci bodo lahko kupovali delnice investicijskih družb in skladov. Za podjetja, ki imajo občutek, da so privatizacijo s podcenjenimi delnicami dobro izpeljali, zdaj obstaja ^^n^d^gr^ani^h UJ^J^>e^lu^W « tujci pokupijo .^lOg^. v obdelavi in prvega J si jJ^Ja še nimajo, kar kaže, N? na Gorenjskem več fo/^rnov kot drugod. Agensa v obdelavi 65 progra-'astninjenja z Gorenjske, Vnetij je dobilo prvo |CTe, 44 pa drugo so-|Se> le eno gorenjsko pod-Je preneseno v g *a razvoj. rtjf £o šlo tako naprej, bo pju^Ja vse programe odo-l^^le novembra prihodnje teri ob polovičnem popustu prišli do delnic, ki jih bodo zanesljivo lahko prodali po nominalni ceni, kar pomeni, da bodo njihovi kapitalski dobički veliki. Sicer pa ocenjujejo, da bodo ljudje hitro prodali le 6 do 9 odstotkov delnic, obdržali jih bodo zlasti tisti, ki so postali notranji lastniki. Hitreje jih bodo prodajali tisti, ki so jih za certifikate zamenjali v javni prodaji ali v M^topkipabodolčone* investicijskih skladih, saj so K« t decembra 1998, je b°lj preračunljivi in njihova .A Tone Rop. Stvari se pričakovanja so večja. iyaJaJ° predvsem pri prido- %[ drugega soglasja, saj Kmalu združitev agencije lo t k^ec lej.oSn.Jc§a leta za privatizacijo in sklada n ,c 410 podjetij, čeprav * w • * f^topke lastninjenja zaArazvoJ Agencija za privatizacijo že pripravlja pospešek za 50 do 100 podjetij, ki naj bi jih hitro spravili do drugega soglasja in nato registracije, kar naj bi potekalo neodvisno od podjetij. Tudi tako, da bi šli v poravnave z denacionaliza-cijskimi upravičenci. Prihodnji mesec bodo začeli pripravljati zakon o združitvi agencije za privatizacijo in Pripravljen je zakon o privatizaciji državnega premoženja, zapleti so po Ropovih besedah precejšnji, morda ga bo vlada sprejela že ta teden in poslala v parlament. Zapleti so seveda razumljvi, sta ta vmes tudi dve banki, dokončno bo omogočena privatizacija letališča, luke, telefonije (ozadje zadnjih afer je prav privatizacija), možna bo tudi privatizacija zavodov. Nobene potrebe ni po izdaji novih certifikatov, saj jih je dovolj. Po različnih poteh se je namreč doslej že izgubilo približno 100 milijonov last-ninjenu namenjenega družbenega premoženja. Več kot 50 podjetjem so namreč potrdili zadolžnice, sorazmerni delež je seveda dobil tudi pokojninski sklad. Podjetja so aktivno zmanjšala z izločanjem zemljišč in gozdov, zmanjšalo se je zaradi denacionalizacije, podjetja so kar 24 milijard tolarjev namenila za dolgoročne rezervacije za ekološke investicije, izločila so poslovno nepotrebna sredstva. Poseben problem pa bo nastal pri privatizaciji bank in zavarovalnic, saj bo prišlo do dvojne zanke in izločiti bo potrebno investicijske sklade, ki so jih ustanovile, saj bodo sicer Ljubljanska in Mariborska banka ter Zavarovalnica Triglav kupovali same sebe. • M. Volčjak njihove delnice v skladih in se tako pridejo do pomembnega lastninskega deleža. Prodaja delnic je nasploh problematična, saj še vedno ni obdavčena, čeprav je že predsednik vlade o tem tudi pismeno že pobaral finančnega ministra. Evropske države imajo to zelo jasno urejeno, razlike med davkom na dolgoročni in kratkoročni kapitalski dobiček so tudi stoodstotne. V Franciji je denimo davek na kratkoročni kapitalski dobiček 34- do 40-odstoten, na dolgoročnega pa lt^$7no^^kXnlič. Število tistih, ki si izposojajo knjige, narašča. Tfodi v Kranjski Gori je Po Ropovih besedah pri nas vse pripravljeno na vključitev v računalniško mrežo, ki bo omogočala Ob dnevu Ljudskih univerz Učenje na vsakem koraku Ljubljana, 24. novembra - Na letošnjem tretjem srečanju predstavnikov ljudskih univerz Slovenije, lokalnih skupnosti in pristojnih na državni ravni, so govorili predvsem o pomenu, ki ga ima izobraževanje odraslih za lokalni razvoj. Spregovorili pa so tudi o vlogi in nalogah občin pri spodbujanju lokalnega razvoja in vlogi izobraževanja in učenja odraslih pri tem. Po uvodni predstavitvi dejavnosti ljudskih univerz in predavanju o strategiji vseživljenjskosti učenja so prireditelju organizirali omizje na temo pomen izobraževanja odraslih za lokalni razvoj. Na omizju so sodelovali župani treh slovenskih občin: Cerknega, Gornje Radgone in Novega mesta, predstavniki stroke ter oblasti. Kot pravi dr. Zoran Jelene, lahko precej zanesljivo rečemo, da se je po vse svetu izobraževanje odraslih v nekaj zadnjih desetletjih zelo razvilo, kljub temu da nikjer ni uživalo tolikšne sistemske podpore držav, kot je je imelo izobraževanje otrok in mladine. "Pomemben premik k sodobnim strategijam razvoja izobraževanja in s tem k sprejetju koncepta in strategije vseživljenjskega učenja bi naredili le tedaj, če bi v sistemu izobraževanja jasno razpoznali dve temeljni področji: začetno in nadaljevalno, njuno povezovanje in kompatibilnost pa uveljavili s konceptom vseživljenjskega učenja. Takšno splošno in načelno izhodišče zahteva, da se obe področji pravno, s tem pa tudi sistemsko in materialno dosledno obravnava enakopravno. Naša običajna praksa, ki prevladuje tudi pri zdajšnji pripravi zakonov, je, da najprej zakonsko opredelimo izobraževanje otrok in mladine, po tem pa na tej podlagi prirejamo ali prilagajamo izobraŽevanje ali učenje za odrasle. S tem je izobraževanje odraslih že od vsega začetka v neenakopravnem položaju, ki ga s kasnejšim 'friziranjem' besedil ne moremo več popraviti." Leta 2000 bo 97 odstotkov svetovnih informacij oz znanja ustvarjenih v času od našega rojstva naprej. - 20 odstotkov znanja v inženirsko - tehničnih poklicih vsako leto zastari. - 66 odstotkov tehnologij, ki bodo obvladovale življenje sedanjih generacij, še ni izumljenih. - Samo dva odstotka delovne sile se letno obnovi s svežim dotokom iz šol. - Približno 70 odstotkov sedanje zaposlene generacije bo tako delalo še leta 2005 -Posameznik naj bi v prihodnje v svojem življenju zamenjal nekaj poklicev in ne le nekaj delovnih mest. Kot je dejal Janez Podobnik, župan občine Cerkno, je občina poleg teritorialno - politične enote tudi skupnost ljudi, ki želi živeti kvalitetno. Poudaril je pomen t. i. civilne družbe tudi na lokalni ravni, kjer imajo svoje mesto krožki, družtva in podobne neformalne oblike izobraževanja. Župan Novega Mesta Franc Kancilja je pri tem opozoril na problem manjših novo nastalih občin, ki nimajo tradicij društev, krožkov in ljudskih univerz. Rešitev zanje vidi v regijskem povezovanju, za začetek v okviru področja bivših občin. • M.A. Kranjskogorska knjižnica v novih prostorih Knjižnica postaja informacijsko središče zaključilo približno Mpjetij. Vladni pospešek ■'rfc n§ £ikuiemo pre- tlSeh?je večie podjetje je . Je> ki zaradi iN?** i \!\ttt{ manjša podjetja pil :*ec dobrih 900 odobre- »itv še nima sicer revizije potrjenega pa ostajajo ffi ^r°gramov je že dovolj ♦ >e$k*a oceno, da bodo v l ,I«.M1 r»r,^:_." _____i_j____u ^*^vli ćm i u središču bo zato delovanje časom že napovedal. Najprej malih in srednjih podjetij. Do 'iitffclr^.ih svetov, skupščin so nameravali njihovo veljav- 600 delničarjev naj bi po ya.rJev, statuti in podobni Javnih podjetjih pa bo 40 a razpršena, zato se ^.ubadali predvsem z Jem ravnotežja. £° katov, kar je Tone Rop pred razmišljajo o uvedbi 50-od stotne davčne stopnje na kapitalski dobiček, če bi ljudje delnice prodali v roku pol do enega leta. Zaprta in javna podjetja Zakon o prevzemih je pripravljen za drugo branje, bistvena sprememba je možnost prevzemanja in združevanja podjetij s pomočjo zamenjave delnic. V zakon o privatizaciji skladovih podjetij so vključili družbe pooblaščenke, ki bodo vsekakor postale zelo pomembne, saj bodo omogočale enostavnejše upravljanje hitrejši dostop do podatkov. Kranjska Gora, 24. novem- so knjige, tudi zaradi pros- bra - Kranjskogorski župan torske stiske, preselili na več Jože Kotnik je v torek predal kot petdeset kvadratnih me- svojemu namenu nove pros- trov površine športno poslov- tore knjižnice v Kranjski nega centra v Kranjski Gori. Stiudi bo hitro delnice vj0vinska vplačila znašajo Kfn° 3 milijarde tolarjev, J j. .tretjina je velikih, kjer ^Javljajo pomembni za-Sjj lastniki, več kot dve I bl. Pa je razpršenih vpla-Pdj^f!.. majhnih in srednjih te*. Jalski značaj, saj v kom t^jV^ imajo ta vplačila nost podaljšati do 1. novembra prihodnje leto, kar pa bi bilo že kar simbolično, če bi "umrli" na dan mrtvih, zato lahko pričakujemo, da jo bodo do septembra ali decembra, vsekakor pa za več kot pol leta. Tako bodo imeli dovolj časa, da bi sklad oziroma agencija prevzela podjetja, preverila razmere in v teh podjetjih ohranil lastninske certifikate. Skladi zbrali polovico certifikatov Investicijski skladi so zbrali preveč certifikatov, saj je hitrem postopku (brez gotovinskih vplačil) ustanovilo družbo pooblaščenko, ki bi imela le 10 do 20 delničarjev, kar bi ustvarilo pogoje za družbo z omejeno odgovornostjo. To bi bila t.i. zaprta podjetja, ki bi izpadla iz določil o prevzemih podjetij. V drugi skupini pa bi bila javna podjetja, ki morajo pri prodajah delnic imeti soglasje agencije za trg vrednostnih papirjev. Z delnicami javnih oziroma odprtih podjetij bi trgovali na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Za zaprta podjetja Gori. Podružnico osrednje knjižnice z Jesenic so tja preselili iz prostorov Ljudskega doma. Prostore, kjer je bila knjižnica, so sicer pred nekaj leti obnovili, ko pa so pred kratkim po denacionalizaciji prišli nazaj v roke bivšim lastnikom, Kot je povedala ravnateljica občinske knjižnice Jesenice Cvetka Martinčič, je za nove police zaenkrat sicer zmanjkalo denarja, v času, ko je bila knjižnica zaprta, pa fonda 7 tisoč knjig niso le premestili v nove prostore, temveč so celotno bazo vnesli tudi v računalnik ter knjige opremili s črtnimi kodami. Tako bodo lahko tudi kranjskogorsko knjižnico, ko bo denar za nakup računalnika, vključili v v informacijsko mrežo. Funkcija ustanove bo tako v prihodnje ne le v razvedrilu in kulturi, temveč tudi, kar je v zadnjem času še kako pomembno, učinkovit dostop do potrebnih informacij. Knjižnica, ki je bila do sedaj odprta le enkrat tedensko, bo po novem odprta ob ponedeljkih od 16. do 19. ure in ob petkih od 17. do 20. Takrat predvsem zaradi počitnikar-jev, ki prihajajo v knjižnico ob koncih tedna in so imeli doslej težave z vračanjem knjig. Kot nam je povedala Cvetka Martinčič, bo knjižnico, kamor je do sedaj ob ponedeljkih prihajalo po trideset obiskovalcev, ki so si izposodili povprečno po sto knjig, še vedno vodila Vera Dulmin ob pomoči Anice Arh. Sicer pa obisk knjižnice v splošnem narašča in obiskovalce bo prav gotovo razveselilo dejstvo, da bodo po novem knjige lažje našli v na novo urejenem avtorskem in naslovnem katalogu. • M.A., foto: Tina Doki GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V Kosovi graščini sta odprti razstavi Ajdna nad Potoki - Arheološka izkopavanja 1994 in rekonstrukcija v letu 1995 ter razstava ob 20-letnici Glasbene mladine Jesenice. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike akad. kipar Vlado Stjepić. V galeriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled prvi del črno-belih fotografij društvene razstave Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja fotografije dr. Tomai Kunst. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja Peter Jovanovlč. V Knjižnici Ivana Tavčarja je odprta fotografska razstava ob 10-letnici Foto kino kluba A. Ažbe. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja fotografije Po ulicah Varšave fotograf Janez Pipan. Isti avtor razstavlja Fotozapise '95 tudi v avli Gorenjske banke na Kapucinskem trgu. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Rodovniki rodbine Dobrin. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Martinovo z Vinarstvom Krapet PESMI 0 JEZIKU Kranj, 24. novembra - Ta teden je pri založbi M&N izšla knjiga pisateljice Berte Golob in ilustratorja Marjana Mančka Slovnica, odčarana čarovnica. Namenjena je šolarjem pri pouku slovenskega jezika v nižjih razredih osnovne sole. Knjigo sestavlja dvaindvajset pesmi, ki otroku omogočajo, da motivirano pristopi k obravnavi posameznih slovničnih kategorij. Ne nadomešča jezikovne vadnice, lahko pa je učinkovito dopolnilo pri pouku. Kot je na predstavitvi povedala Berta Golob, je namen knjige ta, da bi otroci lažje razumeli pojme in strukture, ki so lahko zelo zapleteni. Svoj pravi smisel pa delo doseže, ko se ob njej pogovarjata odrasli m otrok. Marjan Manček, ilustrator, pravi, da je bilo risati stvari, kot so ednina, dvojina, samostalnik, zanj poseben izziv. Z Berto Golob sta skupaj pripravila že pet knjig, sicer pa sta sodelovca tudi v marskikateri reviji za otroke. * M.A. IN MEMORIAM ANDREJ PAVLOVEC Zapustil nas je, ne da bi se poslovil, ne da bi se odpočil od dolge poti, ki ga je kot mladega umetnostnega zgodovinarja pripeljala v Škofjo Loko. Bil je entuziast v svojem poklicu in dolgoletnem ravnateljevanju. V njem ni nikoli iskal - podobno kot njegov oče slikar France Pavlovec • gmomih koristi, več mu je pomenila prijetna zavest dobro opravljenega dela. Razvoj muzejske in galerijske dejavnosti v Skofji Loki je tesno povezan z njegovim imenom. Muzejske zbirke, ki so bile vse do 1959 razstavljene v Puštalskem gradu, so s prenosom na Loški grad prav po zaslugi Andreja Pavlovca zaživele novo življenje. Obogaten z galerijsko dejavnostjo in prvim muzejem na prostem v Sloveniji je Loški muzej postal ena najprivlačnejših in najbolj obiskanih ustanov te vrste pri nas ter cilj neštetih šolskih in drugih skupin. Škofja Loka in njen muzej sta se pojavila v vseh domačih in tujih vodnikih. V galerijskih prostorih na Loškem gradu so se vrstile razstave uglednih naših in tujih ustvarjalcev. V času Praške pomladi so v Loko prihajali številni češki umetniki in našli v Andreju Pavlovcu še danes nepozabnega sogovornika. V letih, ko so se mnoge galerije pritoževale nad obiskom razstav, so se otvoritev na Loškem gradu udeleževale trume obiskovalcev iz vse Slovenije. Razvoj likovnega življenja se na Loškem ni ustavil pri poklicnih umetnikih. Ob tradicionalni Veliki Groharjevi likovni koloniji, ki jo je dolga leta vodil in usmerjal Andrej Pavlovec, je na njegovo pobudo zaživela tudi Mala Groharjeva kolonija s predstavitvami del naših najmlajših. Svoje znanje in izkušnje je Andrej Pavlovec posredoval tudi mnogim samorastniškim skupinam in posameznikom in postal njihov spremljevalec ter mentor. Komaj katera likovna kolonija je minila brez njegove navzočnosti. Ob številnih likovnih srečanjih, razstavah in drugih prireditvah, v stalnem stiku z ustvarjalci se je Andrej Pavlovec razvil v enega tistih likovnih kritikov, ki zna odkriti v umetniku tiste oblikovne in vsebinske vrednote, ki mnogokrat ostajajo zakrite in včasih tudi za vedno pokopane. Tako je mnogim, posebej mladim umetnikom omogočil njihov prvi in uspešni javni nastop. Delež pokojnega Andreja Pavlovca pri razvoju muzejske in galerijske dejavnosti ter likovne kritike v gorenjskem in širšem slovenskem prostoru deloma osvetljujejo nagrade, ki jih je prejel, dokončno pa bo njegovo delo ocenil čas. Z Andrejem Pavlovcem smo zgubili prijatelja, strokovnjaka in sodelavca, predvsem pa nesebičnega, za pomoč vedno pripravljenega človeka. • Cene Avguštin Novi koncertni programi na Gorenjskem Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj Sobota mati^ja Ivricovna skupina LUFTi ZAČARANA LADJA sobota, 25. novembra 1995, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču TELE-TV Kranj O L GLAS VSE VEC DOBRE GLASBE Kranj - Že lani so se na Osnovni šoli Franceta Prešerna preko celega šolskega leta odvijali koncerti, na kate nastopali priznani glasbeni umetniki. Koncerti, bilo jih je devet, so se odvijali v večnamenski šolski dvoraaV drugega primernejšega prostora šola seveda nima. Prav zaradi omejenosti s prostorom, je prof. Ninoslav * program sestavljal večinoma s solistično zase dbo. 1 Letošnji program se je začel minuli torek, v dvoranici pa sta nastopila flavtist Davor Bušič in pianistka Nina Kovačič. "Koncerti, ki jih pripravljam na šoli Franceta Prešerna, so predvsem namenjeni učencem, da bi se spoznali z dobro glasbo in dobrimi izvajalci," je povedal Ninoslav Veber, ki je na šoli poučuje glasbeni pouk. "Vendar pa se je izkazalo, da pridejo na koncerte večinoma starši učencev, kar je seveda tudi prav. Koncerti so seveda odprti prav za vse, ki radi poslušajo flasbo in tudi vstopnine ni. udi v tem šolskem letu se bo zvrstilo tja do poletja devet koncertov z zanimivim glasbenim programom in zanimivimi izvajalci. Na naslednjem koncertu 11. decembra bo nastopil Cjuartet Tartini, kasneje pa tudi solist na trobenti Stanko Ar-nold, pianistka Irena Koblar in drugi." Prof. Veber, se je iz Sarajeva, kjer je bil direktor Filharmonije in violinist v več orkestrih, odselil pred tremi leti. Lani se je zaposlil na kranjski osnovni šoli Franceta Prešerna s polovičnim delovnim časom, ves preostali čas - igra tudi v komornem orkestru Sloveni-cum pod vodstvom Uroša La-jovica, pa namenja organiziranju koncertne dejavnosti po Sloveniji. "Pri tem ni kakšnih posebnih težav, saj so bili glasbeni stiki še pred vojno v Bosni zelo živahni in so segali daleč čez meje nekdanje države. Veliko je ansamblov in dobrih glasbenikov, le povabiti jih je treba. Ko sem na primer za prihodnje leto na 2. Poletni festival na Bled povabil pianistko Dubravko Tomšič, je takoj pristala," je razlagal zdaj že dokončen program blejskih večerov komorne glasbe prof. Veber, ki je bil Kranj - Na prvem koncertu v novi sezoni sta na OŠ France program, ki bi ga Prešeren minuli torek nastopila pianistka Nina Kovačič in flavtist Davor Bušič. tega, da bi Bled po?^ tudi po svoji kvalitetni^ ponudbi, bomo pnpra^'*i* Poletnega festivala s KOJj, ^ ^ glasbo tudi - prvič vi zgodovini - več poletn»« ^ u: benih šol. Tečaje oziroj1^ fcf j za študente glasbenih a* ..j ^ in dijake srednjih glasuj »il0 bodo vodili Stanko AnJJ i ^. trobento, Branimir SloK8,'jj Wjl boljši evropski pozavn* -J *L ka Očič-Trkulin bo irjelJ,l UQ orglanja, violinsko 3°'°T|< vodil prof. FrischenslagJ' i. J tor Akademije za &?pf?l Dunaju. Najboljši učenji Bf/0 slerjevega tekmovanja, ^ j pLr ti in pianisti se bodo J m pripravljali na Bledu j,^* zaključku tečaja prirej - <> koncert skupaj z mentol j Profesor Veber je kot&V ni producent vsekakor K W<) program, ki bi ga z $ J«* rokama radi sprejeli v v Qi KURNIKOVA PRIZNANJA Tržič - S koncertom narodnih, ponarodelih in zimzelenih melodij v izvedbi Joži Kališnik, mezzosopran, ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča se bo danes, v petek, ob 19. uri v prostorih OŠ Bistrica začela slovesnost ob podelitvi letošnjih občinskih kulturnih priznanj. Predsednica ZKO Tržič Mira Kramarič bo podelila srebrne Kurnikove plakete Janezu Slaparju, Klarisi Jovano-vič in Venu Dolencu ter cerkvenemu pevskemu zboru Ignacij Hladnik. Bronasto plaketo bodo prejeli člani literarne delavnice na OŠ Bistrica, posebni Kurnikovi priznanji za dolgoletno delo pri Folklorni skupini Karavanke pa Nuša Perko in Ludvik Perko. Podelili bodo še dve srebrni Kurnikovi znački Alešu Tišlerju in Vitu Primožiču. Bronasti znački Petri Zupančič in Aljoši Uzarju za delo v FS Karavanke pa bodo podelili na prvi prireditvi društva. Na prireditvi v OŠ Bistrica bo govoril tržiški župan Pavel Rupar, prireditev pa bosta vodila Bojana Kališnik-Sušnik in Tone Ftičar. • Boris Kuburič glasbeni producent tudi za letošnji blejski program. Ljubitelji glasbe so najbrž opazili, da se je letos dokaj spremenila glasbena ponudba Bleda. Ob drugih glasbenih programih je potekal v župnijski cerkvi, na otoku in v Festivalni dvorani še program dvajsetih koncertov - celo brez vstopnine, saj je stroške pokrivalo Turistično društvo Bled. Program je bil brez dvoma odmeven, zato je tudi za naslednjo sezono od maja do sredine septembra program 25 koncertov že skoraj povsem nared. Med povabljenimi so znani glasbeniki, kot so violon-čelist Miloš Mlejnik, trobentač Stanko Arnold, duo Hudnik, Matej Sare in harfistka Nico-violist Aleksandar Milošev, pia- letta Sanzin, violinist Romeo nist A. Kornienko, trobentač Drucker in čembalistka Netka Stanko Praprotnik, pianistka Petkova in drugi. Ob njih pa Dubravka Tomšič- Srebotnjak, tudi ansambli kot so Slovenski harfistka Mojca Zlobko, oboist kvintet trobil, Modern string trio iz Sankt Petersburga, Tro-bilni kvartet Gallus, Ouartet Tartini in drugi. "Skupaj s Turističnim društvom Bled, Občino Bled in drugimi, ki jim je veliko do Si Prof. Ninoslav Veber slovenskem . problemi seveda so, ^i., r glede tega lanski k0«1' J»o program nikakor ni bil p j M) čen, daleč od tega, leW*J J.jt naj bi bil še kvalitetnejši-"J JOfn pa se bo blejska g1^ jCu sezona začela že v ap * * oi gostovanjem nesporno H TO šega romantičnega PeL| roisk zbora na svetu - A*a $j %ri pevski zbor Glinka # p*ti Petersburga. JJR^ j "Zbor seveda ne bo Djf^p, le na Bledu, pač pa bos i ^ imenovano velikonoču^ Jtoji beno turnejo nastopil ?Jf^kj najstih koncertih po ' jjPnja in Avstriji; razen Bleda, ^ l jane tudi v Tržiču in * j Loki. Glasbena dejavjj seveda nekaj, kar pr^L nima zaključka in zaceli jY pred časom sem pripr3 ^ t. f>rogram tradicionalneg3^ Ml etnega koncerta na , ^jj Oc, Nastopil bo simfoničnj ster RTV Slovenije pod vom Miroslava Hom^j solisti naj omenim/1^ Vasilija Meljnikova inJ$ sopranistko Katjo Mar*j • Lei Met**® foto: Tin«1 KONCERT JENKOVE GLAJj! Na slavnostnem koncertu ob 160-letnici rojstva slov* skladatelja Davorina Jenka (1835-1914), ta se je rod'; 160.1eti v bližnjih Dvorjah, so v Cerkljah na Gor*«| Eripravili slavnostni koncert. V telovadnici osnov«1 j ►avorina Jenka je izzvenela prava "Davorijanka", panslavizmu imenovali podobne prireditve. Mladinske, j in moške zbore Davorina Jenka in Andreja Vavkna so p*M mladinski pevski zbor osnovne šole, komorni moški P^v*wi> "Davorina Jenka", ter cerkvena zbora "Andreja Va jj dekliški in mešani; vodili so jih zborovodje -dirigenti Ir0*, in Damijan Močnik, samospeve in edini dvospev pa so prjj in igrali še sopranistka Barbara Tišler, tenorist Marjan * pianist Andrej Jare. ^ Med drugimi so izzveneli na posnetku Slavnostna u -* zbori NAPREJ ZASTAVA SLAVE, NA GROBEH, Si SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV Škofja Loka - Danes, v petek, in jutri, v soboto, poteka v Skofji Loki dvodnevno srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki jih tradicionalno pripravlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Prireditev, ki bo potekala ob sodelovanju ZKO Škofja Loka, se bo začela danes, v petek zvečer ob 19.30 uri z glasbeno-literarnim večerom v Miklovi hiši in ob 21. uri nadaljevalo z nastopom folklorne skupine Tehnik iz škofje Loke in družabnim srečanjem v hotelu Transturist. Jutri, v soboto, ob 10. uri bo na Loškem gradu pogovor z režiserjem Mirzom Idrizovičem, popoldne pa se bodo avtorji, katerih literarne prispevke je pregledovala žirija, srečali še v Miklovi hiši in v hotelu Transturist. Na letošnje že 17. srečanje se je Zvezi kulturnih organizacij Slovenije prijavilo 42 avtorjev, ki so na razpis poslali svoje pesmi in in kratko prozo v sedmih jezikih. Ob tej priložnosti bo izšel tudi zbornik, za katerega je žirija Marjan Pungartnik, Marko Kravos, Ladislav Varga, dr. Dragi Štefanija, Vesna Kondrič Horvat in Zdravko Duša odbrala najzanimivejše prispevke. • L.M. ar je kot zborovodja na Dunaju, v Pančevu in Beog1^ lirigent Narodnega gledališča v Beogradu dosegel 2* J no kariero. Njegov opus je edinstven, zanimiv in en ^ Med drugimi so izzveneli na posnetku Slavnostna zoori NAPREJ ZASTAVA SLAVE, NA GROBEH, V%a zaključni ZBOR CIGANOV iz opere VRAČARA. " Jenko je v svojem bogatem opusu zapustil enakovred6^ tako slovenski kot srbski romantični glasbi. Na poh ^ šolanja nikoli ni dosegel poklicnega, glasbenega profesion i vendar je kot zborovodja na Dunaju^v Pančevu in Beogr^jj kot diri vredno den tako za slovensko kot ža srbsko romantično &- * omenimo samo to, da je med prvimi komponiral številn 3 samospeve, dve-, tri- in četverospeve (a cappella ali s kla• J da je edinstveni avtor v svetovnem merilu, ki je nap a nacionalni himni (Slovencem Naprej in Srbom Bože P f smo morda le obrobno vpogledali v Jenkovo ustvarjalno* • a v Beogradu je Jenko razvil bogato glasbeno dejavno«■i.j avtor glasbe za okoli 90 iger srbskih in drugih pis^jciA VRAČARA je tako prva srbska opereta, opera PI^* yjjj BOŽENA pa prva srbska opera. Jenko pa je enaK ^ pomembne tudi za razvoj slovenske romantične glasr>c'iC(il Cerkljah je povezoval Mito Trefalt, ki je z vpogledom v življenje m delo razkril predvsem manskatero novo ane kateri tudi dosedanji strokovnjaki zanje Še niso vedel«- d tevilna publika od blizu in daleč pa je bogato nagradila J izvajalce. V tem domači ljubiteljski zbori niso nič kaj zao poklicnimi glasbeniki. • F. K. J^đifcar v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji wa vrana lačni ne verjame pikati . i,$?*\ NOVAK, sekretar h Si. jj^uskega odbora sindi Jjelavcev tekstilne in J Hi *Jf°'predelovalne indus CPr)p0veduJe, kakšne poti S VkJ8lJd^at' da bi Pan°8a" i ^ h Je ]avih nekaJ deset i! ^bfti avcem» pomagali k ItjjTtoe krize, ki se zadniia iJtodi stopnjuje. Njihovim Ti- %> i* sIednJ«č pnsluh- yH HStrstvo. ?a gosp?" I WTw>vp eJavnosn m 8_P"jelo a«1 delavcev iz tekstilne in usnjarske panoge že tretji vladi dopovedujejo, v kakšni v teh dveh industrijskih vejah zaposleni delavci. ^en6 Pred'°8e kratkoročnih ZdaJ Pa Predlogi •r,1* ^laStit 1 bolj bojijo za ^Pkr te^° Jost°Jno i" £an ili p lesitjp? leta se kriza ni ton«- • *n usnjarski industriji v W|Uje- Sindikat delavcev, & Ce ?ih x Jeh dveh Pa,n°-$ %e Večkrat opozarjal na si) j>re? Probleme. Vlada je sicer 4 JUrta , nekaj ukrepov, da bi i C °lajšala položaj, tako .Htt0 P s subvencijami za po<( J^oli Rožnike, vendar ,o«|l|0|j J*voznike, vendar pa \i\ \ i Malenkostni popravki še , % ii|JaJeJo rezultatov. Panogi ?° bremenijo obresti m w *e obremenitve. Sindikati najt hJ^pozarjajo še na dodaten •vi Kem' namreč 80 odstotkov 'M K, kc delovne sile, zaradi *Ce ie več bolniških odsot-1 v breme podjetij, za kar niso priznani nikakršni o i jjfcr delam v sindikatih, že i* j L« vladi dopovedujemo, v krizi sta tekstil in .Ugarska industrija. Nekajk- rat je naš odbor sam priredil protestne shode, nekajkrat smo jih v okviru Zveze svobodnih sindikatov, vendar se doslej ni dosti spremenilo. Plače so nizke, ponekod zaostajajo celo več kot pet odstotkov za kolektivno pogodbo, regrese za dopuste izplačujejo z zaostankom (na prste ene roke lahko preštejemo podjetja, ki so letošnje regrese že izplačala), ljudje pa še kar potrpežljivo prenašajo tako stanje, ker se bolj bojijo, da bodo izgubili delo, kot pa da bi vztrajali pri dostojnih plačah in pravicah, ki izhajajo iz dela," pravi sekretarka Branka Novak.. "V zadnjih nekaj letih smo namreč v tekstilni industriji izgubili 12 tisoč delovnih mest, kar je za naše malo nacionalno gospodarstvo ka-tasrofalna izguba, zlasti še fdem kratkoročnih ukrepov v*i ^'Strstvo za gospodarske dejavnosti ie oktobra izdelalo i iMmJp0. stanja, oblike pomoči in predloge za izboljšanje ''Mdi1? Podjetij v teh panogah. Kljub velikemu krčenju c!l\#fSr>v«e sile nW^¥ne sile pa za preostale zaposlene ni nič bolje. ^■m^fP^otno, plače močno zaostajajo za povprečjem v to!?Wr#> Pa tudi dogovore iz kolektivne pogodbe lovijo cof v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji .a. Tj tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je ^Mt^p ker pa sta obe panogi tudi izrazita neto izvoznika, 'mm Vs^btt koZi- Od *990> ^ar Je ^riia občutnejša, pa II kp\^no^no zmanjšalo tU(H število zaposlenih. Tekstil je J iw . ^ tlS0^ delovnih mest, usnjarsko-predelovalna - e8a dohodka glede na delovno intenzivnost panog, W (t*0**10 znižanje obremenitve plač na evropske standarde Potoesto 45 odstotkov le 38 odstotkov). Država naj csvOJ t, T^ga tudi pri reševanju posledic odvzetega premoženja a[c* pJ^' Jugoslaviji, s katerimi so se financirali nakupi P^i0^enia in se *e vedno plačujejo obresti. V tem smislu i kv f>aJ° bodisi izdajo državnih obveznic v breme n^i ^QhL^a dolga, bodisi dolgoročni depozit prek poslovnih jjtjij fa** bodisi pretvorbo kratkoročnih bančnih Kreditov v xcfia%fa$?ročne. Eden od ukrepov naj bi bila tudi dokapitali-gvimjpj*1/« slovenske izvozne družbe v smislu povečanja >'$ J PohVne8a kapitala za financiranje izvoza blaga široke Pr^l lo nle' Med predlogi je tudi sprememba zakona o st.^|^/?^iA Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz >{' Ji ft3 v/estrukturiranja dolgov. Država pa naj bi ob zakonu fifl ^Carjnskih tarifah sprejela tudi podzakonske akte o [Skj '-urinski zaščiti pred nelojalno konkurenco. Kratkoročni ■o^j \Je.P bi bil tudi uvedba taks za uvoz končnih tekstilnih in VW gorskih izdelkov. •KjA brfcdlagani so tudi dolgoročni ukrepi, saj v panogah •Wv\Mt»Lakujejo, da bo država ponudila rešitev za okoli 40 tisoč fmfSlnih ... m usnjarskih delavcev, če v teh dveh delovno enzivnih panogah ne vidi več perspektive. zato, ker se izguba teh zaposlitev ne konča z neko drugo zaposlitvijo, temveč na zavodu za zaposlovanje, v najboljšem primeru pa z upokojitvijo." Zaposleni v tekstilni industriji že lep čas životarijo z nizkimi plačami, saj so neprestano pod pristikom, ali bodo ohraniti delovno mesto. Zato so pripravljeni potrpeti tudi velike obremenitve. Dogaja se, da jim norme napenjajo prek vsake razumne mere, tako da delavci prihajajo na delo več ur prej, da so kos zahtevam. Nič čudnega, da se zrušijo in da je zaradi tega vse več bolniških. Ko se v tekstilni industriji zmanjšuje število zaposlenih, pa hkrati preostali zaposleni niso nič na boljšem. Celo na slabšem: proizvodni programi ostajajo enaki ali se celo povečujejo, število delavcev je manjše, nanje pa vedno večji pritiski Na videz je s plačami zaposlenih zadoščeno minimumom iz kolektivne pogodbe, vendar na ta račun, da delodajalci ukinjajo razne dodatke In jih štejejo kar v osnovo plače. Tako položaj delavcev nI prav nič boljši, čeprav formalno plače ne zaostajajo za zahtevami kolektivne pogodbe. Država naj podpre tekstilno in usnjarsko industrijo "Ministrstvo za gospodarske dejavnosti smo zdaj vendarle uspeh prepričati, da se je začelo ukvarjati s problemi dveh panog. Izdelalo je analizo stanja in predloge ukrepov za izboljšanje položaja tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, in sicer na podlagi naših predlogov. Naš sindikat ocenjuje, da so ukrepi najmanj, kar je treba storiti za ti dve industrijski veji, gre le za zahteve po takih pogojih gospodarjenja, ki jih imajo naši konkurenti v Evropi," pravi Branka Novak. "Analiza z omenjenimi predlogi ukrepov pa je zanekrat dokument enega samega ministrstva. Moral bo še na medresorsko usklajevanje nekaj ministrstev, preden bo stvar sprejeta in se bo začela uresničevati." V sindikatih pa ne mislijo samo čakati, kako se bo o dokumentu, pomembnem za delavce v tekstilni in usnjarsko-predelovalni panogi, odločila oblast. Branka Novak pravi, da so svoje predloge poslali tudi vsem parlamentarnim strankam. Ukrepi, ki gredo v prid zaposlenim v dveh kritičnih panogah, namreč potegnejo za seboj spremembe nekaterih zakonov, slednji pa nastajajo ravno v garlamentu. Zaenkrat še ni ilo odziva nanje, računajo pa na to, da je morda komu v strankah do 40 tisoč v tekstilni stroki zaposlenih delavcev. Ali pa se bo spet potrdil znani rek: sita vrana lačni ne verjame. V dokumentu, ki analizira njihov položaj, so jasno dali vedeti, da je vprašljivih nadaljnjih 20 tisoč delovnih mest, če ti predlogi ne bodo sprejeti. V najslabšem primeru, da Slovenija nemara res ne potrebuje delovno intenzivnih panog in je resnično odveč več deset tisoč delavcev, zapo- slenih v njih, pa sindikati vendarle pričakujejo od države, naj izdela strategijo, kam s toliko ljudmi. Prepričani pa so, da je bolje v tekstilno industrijo usmeriti nekaj državnih sredstev, kot pa tvegati tolikšno množico brezposelnih na cesti. Navsezadnje si država lahko na ta način kupi socialni mir. vpliv te stanovske organizacije je omejen zgolj na stvari, ki zadevajo plače, delovna razmerja in s tem povezane pravice. Pač pa skuša sindikat izkoristiti vse legalne poti, da vprašanja v zvezi s tem naslovi na prave ljudi. Pritisk na OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO gospodarsko ministrstvo in na vlado, naj država stori kaj za rešitev zaposlenih v tekstilni in usnjarski stroki, je že eden od načinov. Kdaj bo dal rezultate, pa je odvisno od pogajalske spretnosti sindikatov. Država je vzela v zaščito že kar nekaj panog, ki se ji zdijo pomembne. To so denimo železarne, banke, luka, zadnje čase TAM, pravi Branka Novak, medtem ko je lahko do 40 tisoč zaposlenih v tekstilni industriji nonšalantno hladna. Ravno iz delovno intenzivnih panog se državni proračun najbolj polni, zato bi se lahko tja tudi kaj vrnilo. Sindikat je v zvezi s krizo zaposlenih v tekstilni in usnjarski industriji že nekajkrat pripravil protestno zborovanje. Čeprav nemara ljudi, zaposlene v teh dejavnostih, mineva potrpljenje, se je Republiški odbor sindikata tek-stilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije tokrat odločil poskusiti najprej po poti, ki so uveljavljene v vseh demokratičnih državah. Opogumljni zaradi odziva prvega ministrstva zdaj od pogajanj z vlado pričakujejo, da se bo odzvala klicu v stiski. Če se ne bo, jim še vedno ostanejo druga sredstva sindikalnega boja. Bati se je le, da bi ljudje ne vzeli stvari v svoje roke, če bi sindikati na svoj mirni in strpni način ničesar ne dosegli. Ljudje nemara od sindikata pričakujejo, da bo reševal tudi vprašanja, ki zadevajo poslovno politiko, vendar to ni mogoče niti v podjetjih niti na ravni države. Žal v sindikatu niso vsemogočni in tudi Konferenca gorenjskih svobodnih sindikatov V sredo, 29. novembra, bo v Sindikalnem Izobraževalnem centru v Radovljici konferenca Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko. Na konferenci bodo najprej sprejeli poslovnik o delu konference ZSSS in izvolili verifikacijsko in volilno komisijo. Zatem bo vodstvo gorenjskih svobodnih sindikatov zgoščeno poročalo o delu območne organizacije za minulo mandatno obdobje (1991 - 1995). Obeta se tudi razrešitev sveta območne organizacije in nadzornega odbora, sprejem pravil območne organizacije in volitve sekretarja območja ter nadzornega odbora. Po novih pravilih organiziranja območje namreč ne bo imelo več predsednika, temveč le sekretarja. Za to funkcijo kandidira dosedanja sekretarka Milena Sitar, Na tokratni konferenci pa bodo imenovati še druge sekretarje območja. Izobraževalni seminar za sindikaliste Delavsko delničarstvo v gospodarskih družbah V Sindikalnem izobraževalnem centru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Radovljici bo 11. in 12. decembra seminar na temo Sindikati in delavsko delničarstvo v gospodraskih družbah. Zvrstile se bodo naslednje teme: delničarstvo zaposlenih, lastniška kultura zaposlenih, organiziranje notranjih delničarjev, notranji trg delnic, izobraževanjen in komuniciranje v podjetju v lasti zaposlenih, naloge sindikata pri organiziranju in delovanju notranjih delničarjev, abeceda delničarstva, abeceda računovodstva. Prijave na seminar na izpolnjeni prijavnici sprejemajo na naslovu ZSSS, Dalmatinova 4, Ljubljana, do 30. novembra, dodatne informacije pa lahko dobite pri Vandi Rešeta, telefon 061/316-489. Milena Sitar Delodajalci najprej klestijo pri delovnih mestih Tudi na Gorenjskem skoraj ni tekstilne ali obutvene tovarne, U bi ne bila v stiski. Najbolj vroča je še vedno Planika, katere usoda je v dobrinji meri odvisna od ukrepov, kakršne ponuja ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Medtem se je zapletlo v čevljarni Ratitovec, polom pa je že prej doživelo nekaj gorenjskih podjetij iz dveh delovno intenzivnih panog. Tudi na Gorenjskem so tekstilni in usnjarski delavci še nadvse potrpežljivi, saj morajo ponekod na borne plače čakati mesec, dva, s stavko pa opozorijo na svojo stisko le tedaj, ko že nimajo več drugega izhoda, pravi sekretarka območne organizacije ZSSS za Gorenjsko Milena Sitar. Sindikat vselej poskuša iskati druge rešitve, čeprav velja prepričanje, da je potrpežljivost delavcev včasih že neznosno podaljšuje agonijo. Tudi v gorenjskih tekstilnih tovarnah je "poniknilo" mnogo delovnih mest. Delodajalci so se pri sanaciji podjetjih namreč zatekali najprej k zmanjševanju števila delavcev. Po stečajih in obnovi proizvodnje v nekaterih pod- jetjih (denimo BPT Tržič) so bili prvotni problemi nekoliko omiljeni. Tudi stečaj denimo Polbca v Žireh se ni končal tako hudo, kot je bilo sprva videti, saj je bližina velike in uspešne Alpine rešila vsaj nekaj delovnih mest, meni Milena Sitar. "Huje je v okoljih, kjer so možnosti zaposlitve pretežno ženske delovne sile okrnjene. Tako ne vidimo možnosti denimo za delavke iz Brez-nice, če ostanejo brez zaposlitve. Podobno je z delavkami iz Ratitovca, medtem ko bodo moško delovno silo iz te tovarne že prekvalificirali in zaposlili v katerem od podjetij v Železnikih, ki potrebuje delavce. Na enake težave lahko računamo v Tržiču, kjer imajo delavke manj možnosti, da spet najdejo zaposlitev, če pride do poloma v kateri od tekstilnih ali usnjarskih podjetij." V različnih okoljih imajo do takih in podobnih problemov tudi zelo različen pristop. Izkušnje gorenjskih sindikalistov kažejo, da imajo v oddelkih za gospodarstvo pri upravnih enotah ponekod posluh, drugje spet popolnoma brezbrižen odnos do gospodarskih in eksistenčnih težav podjetij. V škofjeloški občini denimo, večinoma skrbno spremljajo poslovanje in v okviru svojih pristojnosti pomagajo, kjer se da, bodisi s svetovanjem, s stiki z ministrstvi, skladi, tudi s kadri... "Sami po sebi taki ukrepi sicer ne rešijo krize, pomagajo pa jo prebroditi ob pomoči drugih prijemov," meni Milena Sitar. "Pač pa takšen odnos pogrešam na primer v Tržiču, kjer je položaj gospodarstva slab. Mislim, da občinskim oblastem ne sme biti vseeno, ali bodo njihovi delavci zaposleni in si zagotavljali normalno življenje, ah pa bodo nastali problemi, povezani z brezposelnostjo." GSPORT LOCKNER 9020 CELOVEC - CENTER ALTER PLATZ 25 SMUČI RSCHER VACUM PLASMA EDE + OKOVJE SALOMON 877 EQUIPE namesto đ\ r)OC 6.490-ATS O.O^O neto (bruto 3.990.-) SNOVVBOARD X-CUSE PRAGON FREESTVUE FREERIDING - BOARD, Z VEZMI "SOFT že od ATS 2.492 neto (bruto 2.990.-) SMUČARSKA OBl£KA do -IJO% PANCERJI do -50% SUPER CENE III AEG VRTALNI STROJ S KLADIVOM AEG-SB-E-500-R S KOVČKOM, PRAKTIČEN, KOMPAKTEN, MOTOR 500 VV, BREZSTOPENJSKO STOPNJEVANJE HITROSTI, TEK LEVO/DESNO, ZA 0 D013 mm namesto ats 1.490 samo ATS 665." neto (bruto 798.-) 399* ELEKTRONSKA VBODNA ŽAGA "MEISER-CRAFF 350VV, 0-3000 POMIKOV/MIN., NAJVEČJA MOČ: les 55 mm, kovina 6 mm, z žago in priključkom za sesalec, DNO POMIČNO DO 45, POTRJENA TUV/GS/CE namesto I ooo ats 599.- samo ATS 333." neto (bruto 399.-) AEG - VV5L-600 KOTNA BRUSILICA, 600VV, ZELO PLOŠČATA POGONSKA GLAVA, VARNOSTNO STIKALO, TUDI ZA LEVIČARJE, DODATNO DRŽALO, 0115 mm namesto gge ats 998.- samo ATS 000.- neto (bruto 798.-) Ikg - IELO - IZVIJAČEV 13 -18 RAZLIČNIH IZVIJAČEV namesto Qty ats 279.- samo ATS o J.- neto (bruto 99.-) baufflax 56-krat v Avstriji BEUAK/VILLACH, Maria Gailer Strasse 28 CELOVEC/KLAGENFURT, Sudring DOBRO POČUTJE, SPROSTITEV, M VSAKEM KORAKE NEKAJ PRIVLAČNEGA.« TO JE CELOVEC - MESTO, S KATERIM ČLOVEK RAD SKLENE PRIJATELJS^ Zmaj, simbol najjužnejšega avstrijskega deželnega glavnega mesta je znamenitost. Na kraju, kjer je bil premagan, je zraslo mesto. To pripoveduje legenda. Danes je zmaj miroljuben, fotogenične spomenik. Zmajev, ki bi bruhali ogenj, ni več, zato pa je mesto očarljivo. Njegovi prebivalci so znali na prijeten način vtkati tradicijo v svoj življenjski slog. Že cesar Franc Jožef je rad obiskoval Celovec, navdušen nad njegovimi muzeji. Zlasti mu je bil pri srcu Deželni muzej. Ne samo zaradi številnih umetniških zakladov, pač pa tudi zaradi nagačene-ga vojaškega psa z imenom Prohaska, spremljevalca slavnega maršala Radetzkv-ja, po katerem ima ime svetovno znana koračnica. V Celovcu je več kot dovolj zanimivosti. Na primer razkošne zgodovinske zgradbe v mestnem središču. Srečali se boste z redkimi oblikami stavbarstva iz konca srednjega in začetka novega veka: z arhitekturo manierizma in historizma. Razen tega je v Celovcu približno petdeset romantičnih arkadnih dvorišč, več kot dvajset gradov in več cerkva in samostanov. Brez skrbi si privoščite raziskovanje, to mesto si kaže pobliže in podrobneje ogledati. Celovec, to je tudi srečanje s kulturo in umetnostjo, s tradicijo in sedanjostjo, z ubranostjo in življenjsko silo ter s prijaznimi prebivalci. JBf mm CELOVEC Burggasse 23, Tel.: 0043-463-57991 KEYBOARDS, SYNTHE8IZER - VAMAHA, IBANEZ, CVENCA, TECHNICS. ROLANO, OJAČEVALCI - ZVOČNIKI, MIKROFONI, KITARE - KONCERTNE In ELEKTRIČNE - YAMAHA BLOK FLAVTE - MOECK FLAVTE - Y AM AH \ ARIA, ČvENC^pO1 A. BUFETCfl^'j VELIKA IZBIRA - NIZKE CENE'GOVORIMO SLOVENJ SPECIAUST za KONTAKTNE LEČE SVETOVANJE v SLOVENŠČINI ELEKTRONSKA KONTROLA VID* Progressiv life S s «Chtj SEN- CE LOVEC - CENTER, Kramergasse 2 Tel.: 0043-463-51-12-76 UUBEU Kje beljak 1 V CENTER CELOVEC/KLAGENFURT, VOLKERMARKTER STRASSE $ Tel.: 0043-463-32182 PARKSCHEIN **** Benutzung gebuhrenpflichtiger Kurzparkzonen L..—'RAT DER ^DESHAUPTSTADT E027896 KAKO JE S PARKIRANJEM V CELOVCU i Kot v vseh večjih krajih in predvsem v mestih, je tudi v Celovcu težko najti prost parkirni prostor. Mestne oblasti na več načinov skušajo obvladovati red na območju ožjega središča mesta, kjer je pomanjkanje parkirnih prostorov največje. Posebej vas opozarjamo na površine in zasebne parkirne prostore, kjer je znak z narisanim "pajkom". S teh površin in seveda, kjer je s parkiranjem oviran promet, stalno in tudi zelo hitro odvažajo vozila. Verjemite nam, da to zagotovo ni cenejše kot pri nas, kot večina stvari, zaradi katerih Celovec še posebej radi obiskujemo. V ožjem središču mesta ste verjetno že kdaj parkirali na parkirnih prostorih, zaznamovanih z modro črto in z označbo na tabli "GE- pj?ie zgleda parkirni listič, na katerem ob začetku parkiranja označite datum in čas in ga Ji JJp na vidnem mestu na polici nad armaturno ploščo. Lističi so naprodaj v vseh trafikah flj^.No na vseh parkirnih površinah označenih z modro črno in napisom "Geblihrenp-<*"9" za čas, označen na lističu. BUHRENPFLICHTIG" -zavezano pristojbini. Za parkiranje na teh prostorih je mestna uprava uvedla tako imenovane "PARKSCHEINE" - parkirne lističe. Te dobite v vsaki trafiki in v posebnih avtomatih. Parkirni listič je pravzaprav parkirnina. Na voljo so vam trije različni in sicer za 30, 60 in 90 minut. Kazen za parkiranje brez-parkirnih lističev je od 100 do 300 šilingov. Vsekakor se splača priskrbeti si nekaj parkirnih lističev, saj so v Celovcu v primerjavi z drugimi deželnimi glavnimi mesti najcenejši (npr. Gradec ima trikrat dražje). 1VERKAUF - VERLE1H - SERVICE A-9020 KLAGENRJRT VltLACHER RING 50 TEL (0463) 56 8 95 HAVEKOST AVTOMATI CELOVEC VILLAGHER RING 59 Tel.: 0043-463-56895 ■ BILJARD ■ PIKADO ■ VIDEO ■ FLIPPER ■ POD. OPREMA NHAV9 platz v začetku stoletja POSOJILNICA -BANK KREDITBANK A-9020 Celovcc/Klagenfurt Bahnhofstrasse 1 tel.: 0043-463/57356 o ZVEZA BANK A-9010 Celovcc/Klagenfurt Paulitschgasse 5-7 tel.: 0043-463/512365 Vaš partner za vsa denarna vprašanja v Avstriji! ^. —mms- mm mmmmmmmmmmmmmm mm«*, mm*, mm m mmmmmmmmmmmmm ' Watz. danes glavni trg Celovca, rezerviran samo za peke in i bogato trgovsko ponudbo iS JSo n \ Gorenjskim glasom obiskalo Celovec skoraj 1000 naših bralcev. Naslednje leto C Prn OD,etll'co našin izletov v koroško prestolnico in z upravo Celovca pripravljamo ^ Gn?*01 "le^0^ Gornja slika je z zadnjega izleta v začetku novembra, ko smo obiskali ^sposvetsko polje. Foto: A. Mali 4x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 bodeng. 22 St. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Mana ■ Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 Wolf$berg Packerstr. 2x Špital Obersdorferstr. 4-5 vlllacherstr. 106 Hofer ATS ČOKOLADNI MEDENJAKI, 500 g....................................19,90 NURNBERŠKI0BLATNI MEDENJAKI, 600 g..................39,90 Č0K0LADICA Z MARCIPANOM, 100 g.............................7,90 POLNJENI MEDENJAKI V OBLIKI SRCA, 150 g................7,90 ADVENTNI KOLEDAR, polnjen, 75 g..................................7,90 MIKLAVŽ, 150 g..................................................................9,90 MIKLAVŽ IN PARKUI, 80 g................................................7,90 FIGURICE IZ PLIŠA, polnjene s sladkarijami, 1 kos.......59,90 JEDILNA ČOKOLADA BELLA, 400 g..............................14,90 MLEČNA ČOKOLADA BELLA, 100 g.................................3,90 MARCIPAN0VA MASA za oblikovanje, 200 g.................14,90 LEŠNIK0VA JEDRCA 500 g..........................................21,90 MANDELJNI, (jedrca ali zmleti), 100 g................................9,90 PLAVI MAK, 350 g..............................................................7,90 KOKOSOVA MOKA 250 g..............................................3,90 ALU-F0LIJA 20 metrov...................................................14,90 PAPIR ZA ZAVIJANJE, 30 metrov....................................14,90 ZOBNA ŠČETKA JESS, 1 kos............................................7,90 ZOBNA PASTA DENT0FIT, 100 ml.....................................7,90 ŠAMPON CLIVIA (različne vrste), 200 ml........................12,90 KIDS - TEKOČE OTROŠKO MILO, 500 ml......................19,90 ADRIANA - TEKOČE MILO, 750 ml.................................19,90 MILO (FEE ALI CLIVIA), 150 g............................................4,90 VATIRANE PALČKE za ušesa (cresta) - 200 kosov.............9,90 ČISTILO s kisom ali nevtralno, 1 liter.............................14,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO Pogovor ob življenjskem jubileju Staneta Dolanca V šestih letih sem bil le sedemkrat v Ljubljani Zaradi tehnične napake je v torkovi številki izpadel del intervjuja. Opravičujemo se spoštovanemu sogovorniku Stanetu Dolancu, avtorici Darinki Sedej in bralcem. Tokrat objavljamo del intervjuja, ki je izpadel. Uredništvo S Titom sem preživel enajst let Katerega življenjskega obdobja se v življenju najraje spominjate? Dolanc: »Najrajši se spominjam svo- 1'ih mladih fantovskih let, let po vojni, :o sem bil star devetnajst, dvajset let.« Kaj pa beograjska službena leta? Dolanc: »Kar dvajset let sem preživel v Beogradu in v tem obdobju je bilo veliko lepih, a tudi zelo težkih trenutkov, še posebej v zadnjih letih.« Zakaj? Dolanc: »Tedaj sem začel spoznavati prave in težke probleme tedanje države. Tedanji koncept ni ustrezal nobeni republiki, niti Crni gori ne.« Kardeljev koncept? Dolanc: »Kardelj je bil pameten človek, ki je prav gotovo napravil veliko dobrega, a tudi veliko napak. Po mojem mnenju so njegove misli prehitro dozorevale, prehitro je uveljavljal sistem, ki v praksi ni deloval in prišlo je do tega, do česar je prišlo.« Kaj pa Tito? Dolanc: »S Titom sem preživel enajst let. Bil je eden največjih politikov svojega časa, a bil je samo človek - s svojimi dobrimi lastnostmi in napakami, ki so bile nekatere na žalost hude. Bil je dober državnik, še posebej izvrsten vojaški strateg, kar je pokazal v NOB. Cenim in spoštujem njegov odnos, ki ga je pokazal do Stalina leta 1948, kajti če se Stalinu ne bi uprl, bi nam bilo zelo hudo. Spoznali bi, kaj je res pravi stalinizem. In prav neumno se mi zdi, ko poslušam, kaj da je bil in kaj da je vse delal: naj se sedanji kritiki kar spomnijo, koliko državnikov in kateri so prišli na njegov pogreb! Če bi bil tak, kakršnega danes prikazujejo, tujih državnikov zanesljivo ne bi bilo. Sam sem spremljal prevoz krste s posmrtnimi ostanki od Ljubljane do Beograda in tega, kar sem videl ob 600 kilometrov dolgi železniški progi ne bom nikoli pozabil. Takšna žalost naroda ob izgubi predsednika ni mogla biti igrana.« Kaj pa drugi državniki? Dolanc: »Spoznal sem veliko državnikov, ki so v svetu veliko pomenih. Med njimi sem imel iskrene prijatelje: španskega sekretarja partije Carilla, Willyja Brandta, denimo. Pa Berlinger-ja in druge. Prav z Brandtom sva bila izjemno dobra prijatelja.« Šef afriške države je ja črn, ne pa bel! Med voditelji evropskih partij verjetno niste doživeli takega osebnega odklonilnega odnosa? Dolanc: »Ha! Sovjetski voditelj Leo-nid Brežnjev me m nikoli maral. Ko smo se sestali na konferenci evropskih partij v Berlinu leta 1976, je nekega popoldneva Brežnjev predlagal, da se z nami sestane. Brežnjev je, mimogrede, prihajal iz tistih predelov Sovjetske zveze, kjer so pač govorili v svojem narečju in v govoru črko »o« izgovorili z »a«. Tako je Brežnjev v pogovoru Tita vedno naslavljal: Tita, Tita, namesto Tito, Tito! Malo komično ga je bilo seveda poslušati, ko je klical Ti, Tita, Tita... In na tem srečanju se je obrnil na Tita in mu dejal: »Veš, kaj se govori v Rusiji? Da si ti formiral novo KPJ v Kijevu!« Očital mu je, da je Tito ustanovil partijo, ki so jo vodili naši infonnbirojci in zaradi katere smo bili s Sovjeti v nenehnih prepirih. Rusi so se začeli krohotati od smena, daje namreč to partijo ustanovil Tito. Sam pa sem Brežnjevu dejal, da hoče s temi očitki doseči spor med Titom in nami. Dobro smo vedeli, da so to partijo ustanovili Sovjeti, ki so v Jugoslaviji hoteli ustvariti neko peto kolono. Nikoli nam niso ne pozabili in ne odpustih. Obmo-jem nastopu je Brežnjev pobesnel in s prstom pokazal name: »Vidiš Tita, on ne ljubi Sovjetski sojuz!« Tito je bil nekaj časa tiho, nato pa mi je kratko dejal: »Nadaljuj!« Seveda se je ustvarilo silno moreče vzdušje. Namestnik Brežnjeva, Kirilenko, je vpil, da smo jim zabodli nož v hrbet, a dosegli smo vsaj to, da so v Pravdi nato objavili, da oni nimajo s to partijo nič.« Verjetno se spominjate rudi drugih humornih situacij v svoji dolgoletni politični karieri! Dolanc: »Seveda! Ko sem na nekem zasedanju evropskih komunističnih partij sedel poleg visokega italijanskega funkcionarja Pajeta, je prišel za govorniški oder sekretar partije San Marina. V svojem nagovoru je tako žolčno udrihal po Rusih, da se je kar kadilo. Pa mi na uho zašepeta italijanski funckionar: »Ti, a vidiš ti tegale! Toliko članov partije ima kot vaša Črna gora generalov, pa takole govori!« Kaj pa v Beogradu? Dolanc: »Ko sem bil v predsedstvu, je bil predsednik predsedstva Vlahovič m nekega dne smo pričakovali obisk Predsednika vlade neke afriške države, redsednik predsedstva je odšel na letališče, da ga sprejme z vsemi častmi in protokolom. Letalo je prihajalo iz Bukarešte in iz letala je prišel šef protokola ter našemu predsedniku najprej predstavil nekega romunskega funkcionarja. Vlahovič je tega Romuna ročno prijel pod roko in povedel k častni straži, prepričan, da je sprejel tistega predsednika vlade, ki ga je šel čakat. Ko sta bila že na začetku defileja, ga je prešinilo: saj predsednik vlade afriške države vendarle ja ne more biti bele polti!?! Mora biti črn, ne pa bel! Ob tem spodrsljaju smo se veliko nasmejali, predsednik pa je bil ob naših zbadljivkah in smehu zelo prizadet in užaljen.« So vas šale in vici na vaš račun prizadeli? Dolanc: »Nanje se nisem nikoli oziral, kot se nisem oziral na žaljivke in žaljivo pisanje. V življenju nisem nikoli na kakršenkoli način ovadil ali prijavil nobenega novinarja ali kogarkoli drugega. Pa so mi večkrat prigovarjali, a tega nisem nikoh storil. Le Kardelj mi je nekoč dejal: »Ne jemlji ničesar v mar, za dobrim konjem se vedno praši.« A tega nikar ne zapišite!« V dvajsetih letih nisem vzel niti ene dnevnice Kakšen življenjski standard ste imeli, ko ste bili v Beogradu? Dolanc: »Stanoval sem v dvosobnem stanovanju v bloku in sem si, razen ob torkih, sam pripravljal hrano. Ob torkih sem vsa ta leta hodil na večerjo skupaj z vsemi Slovenci, ki so živeli v Beogradu, v slovenski klub, kjer nam je kuhar pripravljal slovenske jedi in slovenske večerje. Tako je bilo vseh dvajset let, le redko sem jedel v kakšni restavraciji.« Kakšna je bila tedaj vaša plača? Dolanc: »V Sloveniji so imeli v predsedstvu vedno višje plače kot v Beogradu. Dve leti, preden sem se upokojil, smo slovenski funkcionarji v Beogradu začeli prejemati slovenski dodatek! Ni bil visok, a sprožil je silno nejevoljo med tistimi funkcionarji, ki so prihajali iz drugih republik in niso prejemali nobenega dodatka. Plače so bile relativno nizke. Komisija, ki je spremljala plače, jih nikoli ni hotela povišati. Vedno je veljalo načelo: kaj bo dejal delavski razred?« Minister Voljč med gorenjskimi direktorji v klubu Dvor Velikih porabnikov denarja v zdravstvu je vedno več Gorenjci smo na bolniški manj kot drugod po Sloveniji. Široko socialn0,, zakonodajo bo potrebno spremeniti in poostriti tudi pri nas. Število populi ki zahteva največ denarja v zdravstvu, narašča. strani razmeroma visok Življe5!i Preddvor - Novembrski klubski dan so gorenjski direktorji, člani kluba Dvor, tokrat namenili srečanju z ministrom za zdravstvo je bil lani v občini Velenje povprečni odstotek bolniške 7,9, v občini Piran pa 3,3. "Te številke je moč razložiti le s sociološkim standard, ki se kaže v tem. j povprečna higiena slovefl'^ Življenja na visoki " ' ravni- Božidarjem Voljčem. Z njim so se pristopom vedenjskega vzorca, kar tega medicina zna vodit ^-x°\ da v naštetih občinah bolezni, tako da tudi s kf0 J pogovarjali predvsem ob problemih obolelosti delavcev, zdravljenja in bolniškega upokojevanja. Med delodajalci namreč narašča prepričanje, da je bolniški staž ur oziroma odstotka domačega bruto proizvoda. Minister opozarja na potrebo po spremembni zakonodaje s področja zdravstvenega in socialnega zavarovanja, kar je posledica dejstva, da se rame rje med zaposlenimi ni nezaposlenimi (upokojenimi) ča število populacije, ki z^ pomeni, da v naštetih občinah bolezni, tako da tudi s vedenjski vzorec ni tak, da bi se boleznijo ljudje doživijo os# j bolniška lahko podpirala, v drugih let. Vse to pa stane. St, pa je. V času prejšnje države kroničnih bolnikov se tuC^|^ Slovenci praktično nismo poznali čuje, kajti starost je obdobjfj prevelik strošek, saj so zaradi tega nezaposlenosti, zdaj se vrti okoli 13 kroničnih bolezni naenkrat, v preteklem letu izgubili kar 12 odstotkov, ob tem, da smo jo že tisoč delovnih ur oziroma 1,5 nekaj znižali. Menim, da smo v tistih časih, ko je bilo najbolj pomembno, da smo imeli zaposlene ljudi, te zaposlovali ne glede na to, ali je bilapotreba po zaposlovanju v naročilih, delu... V vseh evropskih državah se je tako razvil stopnja. Ob tem pa bo po^j \ poseben sistem dela, ki se kaže v največ denarja v zdravstvu- -ra zanj pa prispevajo tisti, ki d' " Tako smo prišli v začaran ga bo verjetno lahko ?te t4 samo dobra gospodarska rasf sekala, in seveda dobra natajj^ razmisliti še o podaljšanju ^ neprestano spreminja v korist slabi izkoriščenosti delovnega časa, dobe, a ne tako, da bi ta L slednjih. zlasti na področju javnih služb, vplival na zmanjšane mo*. Zdaj, ko so ekonomski kazalci zaposlovanja mladih. To p8 poslovanja postali pomembnejši, ni, da bomo morali, če bomo ». ko je bitka za kruh bistveno trša, ta problem rešiti, v slove. kot je bila včasih, nam pa ta stil družbi ustvariti več delovnih dela nekako ne ustreza. Veliko Drugače se bomo ujeli v ?\ ljudi preprosto ne more po tride- demografsko in časovno za°*% setih letih spremeniti načina svoje- se je to zgodilo že mnogim p ga dela, in to je prav gotovo eden dom pred nami od pomembnih vzrokov za številne odhode v bolniško," pravi minister Voljč. Srečanja z gorenjskimi direktorji se je skupaj z ministrom Voljčem udeležil tudi predstavnik ZPIZ-a, ki je povedal, da je v Sloveniji trenutno 770.000 pokojninsko zavarovanih. Upokojencev 454.000. od teh 250.000 starostnih upokojencev, 95.000 invalidskih in 81 družinskih upokojencev. Za pokojninsko zavarovanje gre 4,3 odstotka bruto slovenskega proizvoda. 1 upokojenec na 1,7 zaposlenega. Pokojninska doba povprečno ne doseže trideset let. Navzdol so jo potisnili tudi novi zakoni iz leta 1992, ko je bil omogočen množičen odkup let, tehnološki viški, dokup študija. Včasih, sto let nazaj, si*0 imeli tudi osemdesettetfi'j, ampak jih je bilo bl*fy malo. Danes vam pa že " vsaka ženska živi osetfi let. Največ 'poškodb na delu' se zgodi na poti tja ali nazaj Sicer pa je vzrok za to, da je pri nas več delavcev v bolniškem stažu kot drugje v Evropi, tudi v izjemno široki socialni zakonodaji, ki je še _T .. v. . . v, t, dedič tistega gledanja na delavca, Najtežje je, ko Se clove* ki smo ga imeli v prejšnjem odloČi, da ne DO več del^f To se kaže predvsem V Goreniske direktorje so i^M obdobju. To se kaže pred višini nadomestil in v dejstvu, da Gorenjske direktorje so i^^ ministra Voljča seveda Ste trajanje nadomestila praktično ni vprašanja. Najprej jih je z^i saSfftSSS =°.E?tS ^^JL^l Kot je v uvodnem nagovoru minister Voljč, je med mlajšimi zaposlenimi več takšnih, ki odidejo na bolniški staž kot med tistimi, ki so že dalj časa zaposleni, kar je svojevrsten fenomen, nerazložljiv z le medicinskimi predpostavkami. Poleg bolezni ah poškodbe, in ta oblika ni sporna, so za delodajalce v tem smislu mnogokrat problematične tudi mlade ženske, ki so na to kislo njihovem mnenju namenom8 A jabolko kmalu ugrizniti in se s kazljivo ravnajo v škodo poCl problemom spopasti tako v parla- *— J- ------:- •--«-*«•"»•■ mentu kot v javnosti: nadomestila bomo morah znižati. Za začetek številne razloge za stoodstotno nadomestilo v času bolniške. Eden od njih je poškodba na delu. Prav poškodbe v tej kategoriji se na tem, da odobravajo bolnišk0' . po prepričanju delodajal^ upravičena. Minister meni, ^ najbolje, če pristojne sli?* t podjetju mesečno razdeli)0^ datke o odsotnosti z dela g'6.1 vzroke, in tako ugotovijo, samem delu dogodijo zelo malok- tisto, kar delavce (ne) upra^ porodniški ali pa noseče. Kot je ^t, saj podjetja pazijo na varnost sili proč od dela. Kar pa ^ klui ^J^VumTu «~ -J! svojih delavcev pri samem delu v konkretnih ugovorov na J| podjetju. Na poti na delo oziroma z zdravnikov, se je možno obr^ dejal minister Voljč, je pri nas namreč prišlo tako daleč, da je že nosečnost postala bolezen. Zelo pomemben v kolaču vse bolniške je čas, ko ljudje čakajo na oceno invalidske komisije. To se včasih f>otegne neznansko dolgo, celo eto, dve ali več. Potem pa seveda tista bolniška, ki delodajalce najbolj jezi, to je tako imenovana lažna bolniška, ko nekomu zdravniki verjamejo, da je bolan, v resnici ima pa povsem kakšne druge posle in interese. "Odkar smo postali samostojna država in nam je nezaposlenost začela naraščati oziroma so nekatera podjetja dobila interes, da so delavci, ki jih ne potrebujejo več, namesto da bi jih odpustili, na bolniški nad trideset dni in potem Zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje bolniško. " V kranjski regiji najmanjši odstotek odsotnosti z dela Iz bolezenski razlogov je bilo tako lani izgubljenih skoraj 13 milijonov delovnih dni, to je 5,3 odstotka vseh. Dnevno torej ni delalo več kot 41 tisoč delavcev. Najvišji odstotek odsotnosti z dela tn pnstojne instance: na ko zbornico v primeru, da m strokovne napake (in tfl»y poudarja, da je zdravo1 | mnenje, da je nekdo b°* $ temu ni tako, prav gotovo &d narave si vlade lahko dovolijo na napaka), na pristojno JJ samo v prvih dveh letih po voht- —i----—„,„,;h 1 vah. Stvari so pa že več ali manj pripravljene." pravi minister Voljč. dela pa se zgodi največ 'poškodb na delu'. Na tem področju tako načrtujemo spremembe, ni pa pričakovati, da bi bilo to možno Že v letu 1996, za katerega vemo, da je volilno leto. Spremembe te Veliko ljudji bi rado delalo dlje, ker imajo veliko življenjskih izkušenj in znanja, pa morajo včasih morajo z občutkom, da v najbolj vitalnem obdobju vsega življenja so nasilno upokojeni. In če gledate, kako ljudje odhajajo iz naših podjetij v penzije -tričetrtine je na smrt užaljenih in pravijo: nikoli več ne bom prestopil praga te ustanove. trstvo v primeru upravnih vj in seveda na Zavod za zdrav* zavarovanje Slovenije, ko denar. Glede na to, da je Slovenija je dežela mladih upokojencev Prav tako nerazveseljiv za gospodarstvo je podatek, da je odsto- poudaril, da gre pri P0^ odstotnosti z dela predvs^ sociološko obliko vedenjski«11 cev delavcev, je direktorje *BI malo, kaj je ministrstvo st0\jv< to, da bi se takšen (nega^ vzorec spremenil. Ministe* je povedal, da je v naci°N projekt zdravstvene inform^ vključen tudi projekt "bolni^ se ukvarja s tovrstno problen) V zvezi s tem je v načrtu tod? povezovanje z zdravniki, času študija brez konkretni vh tičnih navodil o tem, kako se odločati za bolniško, ^**J predstavlja trošenje druŽ^ ^ denarja. Direktorji so P1^ opozorili na problem tistin j-a je bil v občinah Velenje, Črnomelj, tek upokojencev s polno"delovno cev, ki bi se radi čim prej up J Hrastnik, Kočevje, Metlika, Cer- dobo je v absolutni manjšini. Ker in prenehali z delom kot ten ^ knica, Radlje ob Dravi. Najnižji pa dela ni se delavce spodbuja v presežki. Odločijo se, da ne \£ je v občinah Lenart, Gornja Rad- predčasno upokojevanje, s tem več delali in samo še čakajo, gona, Škofja Loka Sežana, Nova ruši razmerje med zaposlenimi in kako jim bo uspelo priti do P[4 Gorica in Piran. Regionalno gleda- upokojenimi, ob tem, da število S tistimi, pravijo, je najtezj ^ no, je bilo najmanj odsotnosti z starih Ijhudi absolutno in relativno bene volje in interesa P dela na kranjskem območju, največ hitro narašča ."Po eni strani im- nimajo več, odveč je vsa* pa na celjskem, pri čemer velja, da mamo nizko nataliteto, po drugi pričevanje. • M. AhačiČ no 4 r05Ž K' alil« ive: jO i ril", ti in j a mi ^ Tanja Pečnik - Štefe V zasebni ordinaciji ni dolgotrajnega čakanja I zasebni specialistični ordinaciji za ultrazvok pri dr. Tanji Pečnik -*? Gorenjskem odločili za zasebno prakso, je tudi dr. ko - A PECNIK - ŠTEFE, specialistka radiologinja. Potem 1 J* dvajset let delala na Golniku, zadnje desetletje na ^zvoku, je od 1. oktobra letos uradno na svojem. Na talcev 2 v Kranju je opremila svojo ambulanto, v ^*ri se dnevno izmenja več kot ducat pacientov. 1 Prvih sedem let svoje medi- . kariere je dr. Tanja Pečnik lan? ^e'a'a v splošni ambu-ji te V ^ranJa Splošna medicina U 2aradi neposrednega stika z EJ še ve°no blizu- od tod v ^?°'alizacijo pa jo je gnalo Ejdi kalvarije, ki jo mora fj^rajati splošni zdravnik, od Cr*h obiskov, dežurstev, nemiri voženj do mrliških ogle-Wj' Jehnična žilica jo je vodila v idealizacijo radiologije, zadnje ^jjsetletje pa se je ukvarjala z Kra • Vocno diagnostiko. Na l*njskem je bila menda prva, trek '6 ^arjala z ultrazvokom *&uha in spodnjega dela koša. E* diagnostiko teh delov se « i!arJa tudi v zasebni ambulan-■ •Kjer v veliki meri prihaja do v«a tudi njena splošna žilica. Zdravnik v zasebni praksi, čeprav je specializiran, je hkrati tudi splošni zdravnik, ki mora videti pacienta kot celoto. "Bolniki namreč tudi sami pridejo do mene. Povedo, kakšne težave imajo, jaz pa vzamem njihovo anamnezo, kot je to navada pri splošnih zdravnikih, potem pa opravim tudi specialistični pregled. Včasih se zgodi, da bolniki pri težavah z želodcem pričakujejo, da jim bom le z ultrazvokom določila diagnozo, vendar jim moram v takih primerih povedati, da so pred ultrazvokom potrebne še druge preiskave in da brez gastroskopije ne gre. Če pri ultrazvočnem pregledu kaj najdem, pacienta že z izvidi pošljem k njegovemu izbranemu zdravniku, ki je pooblaščen za izdajanje receptov in napotnic, ta pa ga potem lahko pošlje naprej. Samoplačniki pri meni za ultrazvočni pregled plačajo 3.500 tolarjev. To je cena, ki jo je za tovrstne storitve določil zavod za zdravstveno zavarovanje. Zdravniki sicer lahko ceno oblikujemo tudi po svoje, vendar jaz ne želim bogateti na račun ljudi, ki imajo težave z zdravjem." Del pacientov pa, kot rečeno, prihaja k dr. Tanji Pečnik - Stefe z napotnico splošnega zdravnika, v Kranju sicer ni edina za ultrazvočno diagnotiko, svojega specialista ima tudi zdravstveni dom. Ob dolgih čakalnih dobah v javnem zdravstvu pa je zasebni zdravnik dobrodošla "okrepitev". "Ko sem sklepala pogodbo z zavarovalnico, sem se obvezala, da pri meni ne bo dolgotrajnega čakanja. Čakalna doba naj bi trajala od sedem do deset dni. Za zdaj mi še uspe, da je pacient, ki se naroči danes, pojutrišnjem že na vrsti, v nujnih primerih pa celo isti dan. Vendar je povpraševanje veliko in ne vem, koliko časa mi bo še uspelo, da se držim teh pravil." Kar nekaj časa je trajalo, da je od zdravstvenih oblasti dobila vsa potrebna dovoljenja za zasebno prakso. Pogodbo je sklenila tudi z zdravstveno zavarovalnico, ki je odkupila polovico njenega programa, kar pomeni, da bo na stroške zavarovalnice letno pregledala kakih 1300 pacientov. Ostali bodo samoplačniki. Povejmo še, da dr. Stefetova ordinira vsak torek, sredo in petek dopoldne, ob ponedeljkih in četrtkih pa popoldne. Na pregled se pacienti lahko naročijo tudi po telefonu 331 -369. Gostišče Grmač v Podbrezju PESTER IZBOR JEDI ZA VSAKOGAR Slastne jedi iz krušne peči, domača slovenska kuhinja, morske in zelenjavne jedi, malice in nedeljska kosila, trinajst vrst pizze. V prijaznem okolju gostilne Grmač bo vsak našel tisto, kar mu je najljubše. Leto je okrog, kar so v Podbrezju odprli prijetno gostišče Grmač. Mnogi ste se že prepričali, da je zaradi prijetnega ambienta, prijazne postrežbe, predvsem pa odlične hrane, prav gotovo vredno vašega obiska. Za tiste, ki se še odločate, kam na kosilo ali večerjo, pa nekaj posebnosti z bogatega in pestrega jedilnika gostilne Grmač, ki bo prav gotovo privabil številne sladokusce. Prav slednjim ponujajo odlične hišne jedi, kot so zrezek Grmač, Bedančev kotlet, pa ajdove štruklje z orehi in sirove s pehtranom. Prav tako vam bodo z veseljem postregli s slastnimi jedrni iz krušne peči - s pečenko, kračo, ali slovensko narodno kuhinjo. Marsikdo je že pozabil na tržiško boržolo in bakalco z žlinkrofi, ki so jo pripravljale naše babice. V gostišču Grmač poznajo stare slovenske recepte in po njih pripravijo okusne jedi za vse, ki so ljubitelji prave domače kuhinje. Seveda vam bodo po želji postregli tudi z morsko kuhinjo, s škampi in kalamari, pa z zelenjavnimi jedrni, med katerimi je posebnost prav gotovo okusna jed z indijskimi začimbami - zelenjavna masala s sojinimi zrezki. Ne pozabljajo tudi na številne ljubitelje pizze. Kar trinajst različnih vrst jih pripravijo v krušni peči. Zato vam bo v prijetnem okolju gostišča, opremljenega v staroslovens-kem kmečkem stilu, gotovo lepo. Ob odlični hrani vam bodo postregli tudi z okusnim mladi domačim vinom, kar je razlog več za obisk gostišča Gramč. Tudi za večje zaključene družbe, za katere imajo pripravljen poseben prostor, ki sprejme do petintrideset, celo petdeset ljudi: ob porokah, krstih, birmah in družabnih srečanjih. Ker se bliža novo leto, že sedaj sprejemajo rezervacije za novoletni program. Najdaljšo noč boste pri njih lahko praznovali ob živi glasbi, mesto pa si lahko rezervirate po telefonu 731-500. Sicer pa vas bodo veseli tudi ob običajnih, nepraznič-nih dneh. Gostišče je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 23. ure, ob sobotah od 12. do 24 in ob nedeljah od 11. do 22. ure. Pripravljajo tudi malice in nedeljska družinska kosila. 8 (D > s O) w 2 A E o > o C 3 J* 0) +-> 4) o. rt ti II » o o co « >o c n (9 n ca > O eo _ o - C tO © S li 8 ■o *S & o = #11 Pil |.W Z.M Sefa — EP 2! o xf 5 t: .■E o 11 1 CD > i č jO _ CO iS XJ . O C II >N > 'E 1 O) tO xj 3 - 1 •= « C tO ili* ći 20.2. *jE> to $ '© »Ero r 3TT) tD 3 V) jS CO CD c mM v) _ to c c O > .CD o. 2 «._ o a « c S. O. )r « 3 3 O »O 2.2 7- C •— O cd c o tli « C •c iž t? o. a= -i l CO C O) O N =• •1=. CD > > E 9 lil co co co cg o to C C C DC O. 3 < g -i i a Ž UJ C0 C CD CD (D £££ E — rj) O CD .3 O. TO >C tO 3 > O C o « CO ^ n e o a 3 i § o •e o S 1 c ~ co > cT3JCO CD C E o o '3 >o J1&*ii % E .E > iS 9 r— _ co__ri KI 81 II lili ft C0 C c o > II C O) 3 {O Sel C CD 43 E 3 CD 5 I "S ififtsl X) Q. C tO tO to Oxo "O CC to c DC a o. if tO "o C > O *1 t= tD - P tO "O > co % £ 2 ,S O). - £ "C J= O) o a o™ ? ^Eff^co ® o«»i 8« 15« i-^ 5) E COT3 O O x5 E c g g ti _, os Is nO s.°> II xj c oŠ •e o cn ca 8 Ji aH O N tO g rt ® E CD i|85 - ■- CD £ 2>Ž S 35 3 čo ^ .rt c cp_ © "~ '3 CD m 8 rt c rt o lis O) "D N w mmm- — :=.C-Q CD iE i co y II P rt O .c I!8 ep JS. CD C O CD ca il _ D) 3 3 o > O CD tO -g o.-£o: ffl CT m 2 3-^E »o 9-0 2 > o 3 E o « o «,xi a>N O N O 3T3 cd ^5 c/5 O C ® . ni rt — to 2 oo S"0- 8 lil S Ki < o s s UJ • c £ CD 1 S o 05 il*8j| llffl skIi .© > > f«oSN T3U 5. CD P tO CD N rt O «11 O rt > o ?5 i? II t in iti rt ■= f i=T3 tO c t . J _ "D CD (/) >^e2>° CD IJU c w XI "Z O. o .E 2 O CD C > CD 8|| CD i=- ® « .£ ^ N <0 C _ w cnc CD ._ 0)JC O - tO C C J n D a S > to tD © o ocr nw - ? «'-s 6>2 o c rt ■ ^ T3 — O fJl sli '■fllillf 2 mmIaI ifliS? to ^¥ t« c .. to to ~ CD > s I 1o ^ « 3 ta r- tO.tD E kj _ CO 1^ ^ £ cd m O^T- 8 °? C0 — < > o m o CD «(«• Nn rt OC _0 j) co X) SO.? Q w < Z cŽ < O = Z d m UJ 5 <3 S CD o S rt 1 co ra »O rt . C O rt **■ KJ 5) • w io Ct (j) Z h~ . »J "D cm c® to . r*- :=« co ^ o rtCO"^ co co lo^ c cn co o ©CM rt J>i • LL .Slio o) c ' c 2cok3 O CC X) CDCOO O < O i UJ z -J o Q CO o? O CO j co O o > o n co o XI O c E » N ca" > rt «o rt NI 4 cn rt UJ m »o o —j o a UJ z KO O CO nT S o "D ro X) ro h_ o o. ro > o Xj CO:c ro o >" o ro X) 2 O CL = 3 ta o f! 8 ro =r C > rt ■82 11 a> rt C "Z* OO to x> rt $ to > rt n fil O o > a> 11 2° 8.S o?2 k3 E E ro •o o* rt c E .3 O E"> rt ™ c DC 5 S Ečsgrt rt — m ;c «2 ž"« 2 N E S E 2 > co 31 « n COkO* X> CJ) 8 i C) co" XI is li " o. c j= o — tO "OONa>0 Ni i i O č O C co C rt © rt CD X) > rt Sod ro oo lil II > o 2 Eo rt to' o a v O) « 39 XI JL © X) čT ca co O © O-KJ 3 © = 5 co o = UJ z •o co o m cc o © 8 8 2 :=. © it .15 O o € «.« o>E^ B "o ^2 to C .rt, ^ >o ~ o ® >N >0 IC cn o ro ^> rt o. ro c to3 © N ;| O CD ._ li p. o ro-§ © tox:5 ^ .2.2 o5 o "§ to © E -iN N v ° h O S c _ tn -Cl^S rt > S e e > cn lf «-* m rt © o rt to 81 to^ Ig ta B > rt *8 ■G-G CD O) Eg = o §1 o- cn £ N E o xj "o E ro o li* ^ © ©" S Er C © o ro -n o-o- "°.E > o « cl rt C rt >o to .2. o Z ^ o 9 o © ■* © C © ©^ cn €|| OO a © X) 2 3 I o -o rt CC X) O -9 O Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, Škofja Loka STE SE ZAGLEDALI V PHILIPS ? TV sprejemniki, videorekorderji in akustični aparati priznanega izdelovalca so na voljo po izjemno ugodnih cenah. do 10% popusta pri nakupu z gotovino nakup na več čekov brez obresti od 20.11. do 5.12. Loka BC Železniki, Loka BC Medvode UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP (ff? DOBRE GUK6EM "GIDOR", obrtno podjetje p.o. Gorenja vas 81 v stečaju 64224 Gorenja vas na podlagi SKLEPA OKROŽNEGA SODIŠČA V KRANJU opr. štev. St 15/94 z dne 10.11. 1995 ponovno objavlja prodajo z zbiranjem PONUDB I. Naprodaj je bremen prosta nepremičnina - kovačnica v Poljanah, pare. štev. 24/2 in 349/2 z zemljiščem v skupni izmeri 413 m2, vpisano pod vložek štev. 358 K.O. Dobje po najnižji ceni SIT 11.575.000.- II. Prednost pri nakupu nepremičnine bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. III. Ponudniki naj v pisni obliki ponudbe navedejo: nepremičnino, ceno in plačilne pogoje. Ponudbi je treba predložiti dokazilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od najnižje cene. Ponudbo lahko oddajo pravne osebe s sedežem v RS in fizične osebe, državljani RS. Rok za plačilo kupnine je 15 oni po sklenitvi pogodbe. IV. Pisne ponudbe pošljite na naslov: "GIDOR", p.o., Gorenja vas, v stečaju, v 10 dneh po objavi v poltedniku GORENJSKI GLAS Kranj, z oznako "PONUDBA NE ODPIRAJ". Varščino vplačajte na tiro račun "GIDOR", p.o., Gorenja vas, v stečaju, na štev. 51510-690-90532, ali na blagajni podjetja. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 12 dneh po končanem zbiranju ponudb. V. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 10 dneh po prejemu obvestila o izbiri, sicer bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali kot skesnino. IV. Izročitev in prenos pravice uporabe oz. lastništva se na kupca prenese po plačilu celotne kupnine. VII. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva, plača kupec. VIII. Uspeli ponudnik oz. kupec mora s stečajnim dolžnikom skleniti najemno pogodbo za brezplačen najem potrebnih prostorov v kovačnici pare. štev. 24/2 za določen čas za skladiščenje premičnega premoženja steč. dolžnika do odprodaje, oz. do konca stečajnega postopka. IX. Navedena nepremičnina je naprodja po načelu "VIDENO -KUPLJENO". Ogled nepremičnine in informacije so mogoče v času zbiranja ponudb in sicer vsak delavnik od & do 12. ure ali po telefonu na štev. 064/681-479 pri stečajnem upravitelju. Medicinska kozmetika ROMANA KLEINDIENST višja fizioterapevtka in dipl. kozmetičarka KLAROM, d.o.o. 64260 B!ed^d"^ova 11 podjetje za medicinsko kozmetiko, tel" 064/77 675 trgovino in zastopstvo mobitel: 0609 612 519 • KLA&IČNA IN &PECIALM NEGA OftPAZA IN TELE&A • NEGA PD05LEMATIČNE KOŽE MLADOSTNIKOV • NEGA PCOTI GUBAM IN (SUHI IZ6U&N1 KOŽI • APOMATEDAPUA • MYOLIr*r OBRAZA IN TELE6A • VAJE ZA KPEPITEV OBPAZNIH MI&IC • ELEKTPOATIMULACUA • POMOČ PPI HUJMNJU Z APAPATI IN PPEPAPATI • POČNA LIMfNA DPENAŽA • RAZLIČNE MASAŽE - ZDRAVSTVENE IN PELAK6ACUSKE • ANTICELULITNA TEPAPIJA • OBLOGE ZA ČIŠČENJE OPGANIZMA Z ALGAMI IN ETEPIČNIM1 OLJI • BODY WPAPP1NG • EPILACUA. DEPILACUA PRI NAS UPORABLJAMO VRHUNSKE PREPARATE NA BAZI SADNIH KISLIN, ALG, ZEUŠČNIH EKSTRAKTOV IN PRAVIH ETERIČNIH OLJ. Informacije in naročila vsak delavnik od 7.30 do 8.30, in od 14. do 15. ure, po tel.: 064 77 675 0 Srednja elektro in strojna šola Kranj Srednja elektro in strojna šola Kranj praznuje svoj 50. jubilej. Ob tej priložnosti smo v šoli pripravili zbornik. V zborniku boste na skoraj 130 straneh A 4 formata lahko našli: • pregled zgodovine Srednje elektro in strojne šole Kranj, • opis dela na šoli, • več kot 30 barvnih in črno-belih fotografij iz nekdanjega in sedanjega življenja šole, • usmeritve za prihodnost Srednje elektro in strojne šole Kranj, • spisek vseh nekdaj in sedaj zaposlenih na šoli,. • sezname vse dijakov, ki so obiskovali šolo. Zbornik lahko naročite po telefonu na številki 064/211-567 ali nam pošljete izpolnjeno naročilnico na naslov: Srednje elektro in strojna šola Kranj, Kidričeva cesta 55, 64000 Kranj. Naročam ......... izv. zbornika Srednje elektro in strojne šole Kranj. Ceno zbornika 1000 SIT in stroške poštnine bom plačal po povzetju. Zbornik mi pošljite na naslov: Ime in priimek: Ulica:.............. Pošta: Podpis: N« to p p cr iS« „ CD CD m w —* 8; arfftt 13 »i ■o ro* 3 TJ 1IS << » —co Jo OO o. ~> o 1 Ili II »tal 3» Ig" fJEJr* (DO) 3 cr_ K. c.V-Cl II&I N (D a> 3 04 < O. S7 W o CD 3 3 8 3 3 < TJ O (/> O fD lit OD) 3 -• 3 N« w ca' TJ 8 sil cr 3 & C> O -T* ro o« CD 3 3 N< O 3 "P m O o z m ? D) Ilf CD ~. — CD O > Iffl J.C701 » < O Pf III O O o fie|3 Ifl N crS c?0 MB - NAKLO, d.o.o. Toma Zupana 16 64202 Naklo razpisujemo prosto delovno mesto KOMERCIALISTA - prodaja rezilnega in merilnega Od kandidata pričakujemo: - poznavanje prodajnega asortimana - Kreativnost in odgovornost pri delu - komunikativnost oz. smisel za delo z ljudmi - fleksibilnost in samostojnost pri delu - izpit B-kategorije - zaželeno znanje vsaj enega od svetovnih jezikov Izobrazba: - kovinarska šola s končano srednjo ekonomsko ali strojno »o|g - strojni tehnik s prakso in smislom za prodajo - strojni tehnik z ekonomsko ali strojno fakulteto i. stopnje Delovno mesto je za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 m«s* Možnost nastopa dela takoj oz. po dogovoru. Prednost pri izbiri imajo mlajši kandidati. Podjetje vam nudi: - stimulativni OD - kreativno delo - izobraževanje Pisne prijave pričakujemo v 10 dneh po objavi na zgornji nasK^' ORIGINAL PRALNE KROGLICE „ SOVIJOLIČASTE FURMAN 50% PRIHRANEK PRALNEGA PRAŠKA. ZA ENAK UČINEK PRANJA NAROČILA PO TELEFONU:(062) 771'63 č BEVARSTVO MAJER V_J ČREVARSTVO MAJER Goričica 1c pri Ihanu, 61230 Domžal« Tel./fax: 061/722-263 Ponovno lahko dobite vse vrste naravnih črev, umetni^ ovitkov, mrežic, kalofonijo na ljubljanski tržnici. V novo odPJ trgovini v Ihanu pa poleg ostalega dobite še nože in liste P žago iz programa Dick, mesarske predpasnike, vse vrst« začimb, aditive TKI Hrastnik. Letos pa smo še posebej dobro založeni tudi s svinjski'"' mehurji in govejimi dankami. Posebni popusti za trgovine. Pridite in se prepričajte! ||*| ič }&s?3g£3£p a> d> rjr 3 2. cd oo ilf 1 w O w O In IS Ilf 0 tj o Odi li? 1 M m 3- B a o M* TJ O-a S SI B U g W L Ja2 3 »s 5T R » o W ®t? % Q O. ■ 3 o> S- c Z. SJ«N n illK, If lili f> I ff «111 I* n S- 8. R' 3 m v) o Sffif 3 •=: "A 3. 8 5? o < 5-051 * 3*3 N' O (fl C » O C> —(5 cr cn lis si Sil * I* H J TJ S N - i Ww 3 £1 l»gVa < (A O. O CD tU ' D) 3JC9< ^.2 t o I* u i j CD < • O m' TJ ~ o a 3 TJ o o a i < C o Z O« Z m O O 5 o a> m SI* P «5 TJ O N O. jO« o < 3 5. o » o 3. TJ 3 3 o ^3' nrj 1 00 5' w o I? S« 2 *■ 03 {o fi> 0 « o g" S Cfl R O- CD 3 i? i i žil 3 CO' |»f »I O 0) 3 c - c j S- f n- D> 0> ®CO O E 3- ii 3 £ 3 Itlff 5:©' O« 1% -M"§.0!& tj 3 cr« N O X 5> o r" cr o S 2 W •=: O S" o M s5 is TJ ff 3 g P c FFft S ! C •5= GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK ^strijsko-slovensko-hrvaška naveza izdelovalcev kamene volne Termo in Heraklit večinska solastnika Termike v Novem Marofu Wjeloški Termo je skupaj z avstrijskim Heraklitom odkupila 56 odstotkov delnic Urnike iz Novega Marofa na Hrvaškem f & Loka, 24. novembra - Škofjeloš- ^varna izolacijskih materialov Ter-10 avstrijski holding Heraklit sta tetnbra letos od malih delničarje jJlP'la 56 odstotkov delnic edine f j^ke tovarne kamene volne Termika •xiC°Vem Mar0IU« Večinska solastnika bik v prihodnjih dveh letih v posodo-. v hrvaške tovarne vložila 15 milijo-•tv ^9X\ *Prek kapitalskega wvoza j>a pričakujejo tudi bistveno večjo trm na hrvaškem trgu» 0<* koder z110 danes predvsem uvaža surovine. 7J;0fjeloški Termo in hrvaška Termika pj*veda dobro poznata, saj ju povezuje (jjpjstletno sodelovanje; obe tovami sta J1 1 ^Jekdaj proizvodna tozda ljubljanske .J^ke. Razdružili so se leta 1989, ko sta j*y°dna tozda šla na svoje, z razpa-J p0y Jugoslovanskega trga je sodelovanje oL ^ usahilo. Obe tovarni pa sta $preniu občasne stike, ki so zdaj s v ^embo lastninske strukture prerasli kvaliteto. ^ izvoza kapitala na hrvaški trg WlJm° danes izvaža 80 odstotkov \ u0v' v nuc*i krizi P° razPadu jugoslo-5a skega trga smo se v zadnjih letih ujeli Ipf* vjg r°pskem trgu, kjer pa ie konkurenca P u ^etya, zato se vse bolj oziroma na *e % ne in južne trge. S Hrvaško poslovnikov nikoli nismo prekinili, saj tam oJ Kupujemo kar 70 odstotkov vseh tonili surovin, zelo malo pa tja prodaja .Na hrvaški tre bomo zato z našimi t^'ki skušali prodreti prek izvoza kapi-jjr' je na tiskovni konferenci povedal J\ °r škofjeloškega Terma Janez De-v£ Vabljiv je seveda zaradi gradbeništ-C se bo po umiritvi razmer tam brez (jj^a razcvetelo, pa tudi ladjedelništva, nie Prav tako velik porabnik izolacijskih »l^alov, ladjedelničarji nekdanje Jugo-J)e pa so bili tretji na svetu. tov a kapitalsko povezavo s hrvaško \ti^ so se °dl°čiu' skupaj s avstrijskim ^sp i tom» s katerim sodelujejo že dve ta,.etji. Heraklit v Termu namreč S,le Kameno volno, ki jo vgrajuje v znane pod imenom sendvič; na O straneh je namreč lesna volna &eJCl P3 kamena. Tehtali smo, naj Wh V P.ose^ sami ali skupaj z Avstrijci, loti ^gi so nam svetovali, naj se ga iys|^? skupaj, saj je tako varnost zaradi ju na zakonodaje večja, saj se pri nas kj0 .hrvaškem zakoni še hitro spremin-'Je dejal Deželak. Termika v Novem Marofu ima 200 zaposlenih, ki bodo delo obdržali. Letna proizvodnja znaša 20 tisoč ton, kar predstavlja polovico proizvodnje v Termo Škofja Loka. Investicija v višini 15 miljonov mark v prihodnjih dveh letih bo proizvodnjo povečala na 25 tisoč ton, izdelki pa bodo kvalitetnejši. Avstrijska delniška družba Heraklit holding je vodilni evropski proizvajalec gradbenih in izolacijskih materialov in gradiv za tesnjen je. Letos bo imela 4,5 milijarde šilingov prometa, podjetja ima v mnogih državah, V Termiki v Novem Marofu so že imeli skupščino delničarjev in izvolili novo upravo in nadzorni svet mešanega podjetja. Upravo sestavljajo trije direktorji, Škofjeloški Termo je tja poslal Romana Dolenca, dosedanjega obratovodja v Bodovljah. Nadzorni svet bo dve leti vodil generalni direktor Heraklita Rudolf Kanzi, podpredsednik pa bo generalni direktor Termo Janez Deželak, čez dve leti bosta funkciji zamenjata. ^On?0 bo tako na nrvaški trS lanko ^Urn z vsemi svojimi izdelki, tam O0 tržiti tako kot v Avstriji in nič je Jega, pravi Deželak. Velika prednost Novecla> da se tovarni v Skofji Loki in v 01 Marofu dobro poznata, zato bodo »e reJ skušali optimirati proizvodnjo, da %i °i?0 vsi de*an ysega, temveč vsak h w kar je ugodnejše. Avstrijski partner Ofg°° seveda obema omogal prednosti v5 niziranega evropskega trga. ^uice odkupili od malih delničarjev Ki $[* odkupu delnic Termike Novi Marof z težav, saj nam je ministrstvo za "Ce izdalo soglasje samo v višini Na tiskovni konfernci so spregovorili (od leve proti desni): pravnica Zvonka Košir, dosedanji obratovodja v Bodovljah in zdaj član uprave Termike Novi Marof Roman Dolenc, vodja projekta nakupa delnic Termike in vodja komercialne službe v škofjeloškem Termu Jure Smolej ter generalni direktor škofjeloškega Terma in podpredsednik nadzornega sveta Termike Novi Marof Janez Deželak. • Foto: Jurij Furlan polovico Termo, polovico Heraklit. Bo to dokapitalizacija ali posojilo, še ni odločeno, v primeru dokapitalizaciie se bo lastninski delež obeh družbenikov s 56-povečal na 80- do 90-odstotnega. Večino delnic so odkupili od malih delničarjev, to so bili predvsem zaposleni in njihovi družinski člani, ki so se dokaj hitro odločili za prodajo svojih delnic. Večji popust bi verjetno dosegli, če bi kupili delnice hrvaškega privatizacijskega fonda, vendar je zadovoljstvo zaposlenih za nas zelo pomembno, prvi Smolej. Posel so speljali prek hrvaške bro-kerske hiše IFC, pri plačilu pa so morali ujeti 9. september, ko bi mali delničarji morali v hrvaški privatizacijski fond vplačati preostale obroke. Dotlej so namreč plačali prvi in del drugega obroka, če ne bi preostalih, bi lastnik postal privatizacijski fond. Namesto malih delničarjev sta to napravila Termo in Heraklit, ki sta hkrati delavcem vrnila vplačane obroke. Praktično je to pomenilo, da sta morala denar nakazati na 380 hranilnih knjižic, zaposleni in njihovi svojci so dobili od 4 do 9 tisoč mark, v povprečju približno 7 tisoč mark. Za ljudi to seveda niso majhni zneski, saj se povprečna plača na Hrvaškem zdaj suče pri 300 markah, medtem ko v Termiki zaslužijo približno 500 mark. Zadovoljstvo zaposlenih je zategadelj razumljivo, saj so zdaj v gotovini dobili, kar so jim prej odtegnili pri plačah. Žlebaki po japonski tehnologiji Termo Škofja Loka je imel lani 51,2 milijona mark prometa, izvoz je imel v prodaji 77-odstotni delež. Letos je tovarna polno zasedena, promet bo večji, dobiček pa ne, saj se na evropskem trgu odvija neizprosna bitka za cene, pravi direktor Deželak. Zadovoljni bodo že, če ne bodo izgubili svojih strank, saj je vzhodna konkurenca vse večja. Sicer pa je po Deželakovih besedah potrebno k prometu Terma prišteti še približno 10 milijonov mark, kolikor s prevozom njihovih izdelkov zaslužijo prevozniki. Pred kratkim so od škofjeloškega podjetja LIO kupili proizvodno halo, kjer bodo predvidoma izdelovali predelne stene. Za drugačno širitev namreč na Trati ni možnosti, saj ni na razpolago zemljišč, tudi brezposelnost je v Skofji Loki sorazmerno manjša. V načrtu pa imajo investicijo v izdelavo žlebakov za izolacijo najrazličnejših cevovodov. O tem intenzivni razgovori potekajo z Japonci, izdelali naj bi jih 3 do 4 tisoč ton letno in tako promet povečali za 10 do 12 milijonov mark. Proizvodni postopek bi bil povsem avtomatiziran, zaposlili bi le 10 do 15 ljudi, uporabili pa bi tudi ostanke kamene volne, ki jih zda odvažajo na odpad. • M. Volčjak lanskega dobička, zato je zdaj delež Terma 22,5-odstoten, delež Heraklita pa 33,5-odstoten, skupaj pa imamo torej 56-odstotni delež. Nekai naših delnic ima tako trenutno še Heraklit, ko bomo dobili soglasje ministrstva za finance, jih bomo odkupili in bosta solastniška deleža enaka, je povedal Jure Smolej, ki v Termu vodi ta projekt, sicer pa je direktor komercialnega sektorja. Osnovni kapital Termike Novi Marof znaša 12,6 milijona mark, 56 odstotkov delnic pa so odkupili za manj kot 6 milijonov mark, saj so dobili popust. Zavezali so se, da bodo v prihodnjih dveh letih investirali 15 milijonov mark, Večji pomen je potrebno dati poklicnim in strokovnim šolam Na Gorenjskem v dveh letih razpisali 66 učnih mest za poklicno izobraževanje Kranj, 23. novembra - Na posvetovanju o novi vlogi gospodarskih družb in Gospodarske zbornice Slovenije o poklicnem strokovnem izobraževanju, ki ga je včeraj organizirala GZS OZ Kranj, so predstavili vlogo šole in gospodarske družbe na področju poklicnega izobraževanja, izobraževanje po višjih in visokošolskih programih in podali informacije o pridobivanju kvalifikacij v certifikatnem sistemu. Marija Tome iz Službe za izobraževanje pri GZS je povedala, da potreb-no posebno pozornost nameniti razvoju višjih in strokovnih šol, saj v podjetjih ugotavljajo, da tehniki, ki končajo štiriletno srednjo šolo, ne ustrezajo povečanim zahtevam dela. V zadnjih dveh šolskih letih je bilo na Gorenjskem objavljenih 66 učnih mest, ki jih je razpisalo devet podjetij, je še povedala Tometova. V zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki je pripravljen za tretje branje v parlamentu, so zato vključene višje strokovne Šole. Pomemben del programov teh šol pa bo predstavljal praktičen del, ki se bo izvajal pri delodajalcu in ne bo smel biti manjši od tretjine obsega programa. Zato bo v zakonodaji o poklicnem in strokovnem izobraževanju poudarjeno vključevanje gospodarstva v načrtovanje izobraževanja, izdelavo nomenklatur in opisov poklicev ter njegova vloga pri izvajanju praktičnega dela izobraževanja. V razpisu za vpis v 1. letnik srednjih šol za šolsko leto 1996/97, ki bo objavljen februarja 1996, bodo objavili tudi učna mesta, ki jih bodo ponudila podjetja učencem prvih letnikov triletnih programov poklicnega izobraževanja, ki so prilagojeni za periodično organizacijo pouka. Za te programe je značilen večji obseg praktičnega pouka, ki naj bi omogočil dobro usposabljanje in pridobitev delovnih izkušenj ter spretnosti za opravljanje poklica. Pri vpisu v šolo morajo starši oziroma zakoniti zastopnik učenca, šola in podjetje skleniti pogodbo o izobraževanju. Preden pa učenec to pogodbo podpiše, ga je podjetje dolžno seznaniti s potekom in pogoji dela v podjetju. To seznanjanje lahko traja največ pet delovnih dni, pri tem pa je učencu potrebno zagotoviti ustrezne informacije, mu dati pojasnila in mu omogočiti opazovanje delovnega procesa. Učencem v času praktičnega pouka v podjetju pripada tudi nagrada po ustrezni kolektivni pogodbi, ne glede na to, ali učenec prejema štipendijo ali ne. Podjetje lahko sklene pogodbo o izobraževanje, če ima za učno mesto ustrezne kadrovske in materialne pogoje - izobraževalec mora imeti najmanj triletno poklicno šolo ustrezne stroke, pet let delovnih izkušenj ter pedagoško - andragoška znanja. Učno mesto mora biti opremljeno tudi z ustrezno opremo, stroji in napravami. • P.O. Objavili rezultate akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista Med izletniškimi kraji na prvem mestu Kamnik Ljubljana, 24. novembra - Na ponedeljkovi novinarski konferenci Turistične zveze Slovenije so predstavili rezultate tradicionalne akcije Moja dežela - lepa, čista in urejena, v okviru katere so letos obiskali 115 krajev in ustanov. V kategoriji večjih mest je najlepše urejeno Velenje, med srednjimi in manjšimi mesti so to Domžale, med izrazito turističnimi kraji Portorož, med turističnimi kraji Ptuj, med kraji s predhodnim turizmom Brežice, v katergoriji izletniških krajev pa je prvo mesto pripadlo Kamniku. V okviru te akcije so med sabo tekmovali še hribovski kraji, gasilski domovi, večje in manjše vojašnice (med večjimi je zmagala vojašnica Kranj), policijske postaje, trgovine Mercator, planinski domovi, železniške postaje, kmetije, bencinske črpalke, večja in manjša zdravilišča, šole in industrijski obrati. Nagrade najboljšimi bodo podelili danes v Portorožu. Na novinarski konferenci TZS je sodeloval tudi Milan Pavliha iz Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki je novinarje seznanil z javnimi deli na področju turizma in povedal, da se število programov, ki velikokrat prerastejo v razvojne programe kraja ali regije, vsako leto povečuje. Letos je bilo programov javnih del s področja turizma 242, kar je za dvanajst več kot lani. Vanje pa je bilo letos vključenih 1565 ljudi, kar je tretjina vseh udeležencev javnih del. Med letošnjimi programi je Pavliha omenil posredovanje turističnih informacij, delo turističnih servisov, izdelavo raziskav in analiz s področja turizma, in predstavil prvi primer javnega dela v Sloveniji s široko zastavljenim konceptom v podjetju Alp Peca iz Črne na Koroškem, ki naj bi pomagal pri razvoju Mežiške doline. Pri javnih delih v turizmu sodeluje okoli 60 turističnih društev. Za prihodnje leto pa že prihajajo pobude za programe javnih del v zvezi z urejanjem kolesarskih stez, železniških objektov in gozdnega prostora. Programi javnih del za leto 1996 bodo v sredstvih javnega obveščanja razpisani 30. novembra, dan kasneje pa tudi v Uradnem listu. Pavliha je dejal, da bodo prednost imeli tisti programi, ki se bodo navezovali na krajevne razvojne pobude. Republiški zavod za zaposlovanje pa se z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve dogovarja tudi o spremembi statusa udeležencev javnih del. • P.O. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Vf ur k tu #4 NA ŠTIRIH KOLESIH Spomladi prihaja citroen saxo » Lastninjenje druge slovenske naftne družbe Tudi Istrabenz v javni prodaji Francoski Citroen bo po dolgih pričakovanjih spomladi, natančneje na avtomobilskem salonu marca v Ženevi uradno predstavil novinca v najmanjšem avtomobilskem razredu. Citroen saxo bo avtomobil, ki se bo uvrstil ob bok modelu AX, ki bo še naprej ostal v proizvodnji, s 3,72 metra zunanje dolžine pa je blizu tudi Renaultovemu cliu, Fordovi fiesti, Fiatovemu puntu in Oplovi corsi. V začetku prodaje februarja prihodnje leto bo saxo na voljo v tri vratni karoserijski izvedbi in s štirimi bencinskimi motorji s prostorninami 1,0 litra (50 KM), 1,1 litra (60 KM), 1,4 litra (75 KM) in 1,6 litra (90 KM). Ko bodo nekaj kasneje ponudili še 1,6-litrski bencinski štirivaljnik s 16 ventili (120 KM) in 1,5-litrski dizelski motor, bo saxo eden od avtomobilov z največjo izbiro pogonskih agregatov v svojem razredu. Poleg serijske bo pri saxu na voljo tudi vrsta dodatne opreme, od volana s servoojačevalnikom zavornega dodatka ABS, zračnih varnostnih vreč za voznika in sovoznika, do električnega pogona stranskih stekel, osrednje ključavnice in elektronske blokade motorja, lahkih platišč in drugih dodatkov. • M.G. Uspešna prodaja mercedesa E Že v prvih petih mesecih po uvedbi novega Mercedesovega modela E se je za različne izvedbe te limuzine odločilo več kot 100.000 kupcev, po predstavitvi na Japonskem in v ZDA pa pričakujejo še porast naročil. Skupno naj bi v prihodnjem letu naredili četrt milijona mercedesov E, več kot polovica kupcev pa se odloča za različico elegance. • M.G. novembra - V tem tednu se je začel postopek lastninskega preoblikovanja naftne družbe Istrabenz, ki je bila kot delniška družba v mešani lastnini, vendar samo z domačim kapitalom ustanovljena sredi leta 1991. Celotni kapital Istrabenza, izračunan po predpisanih merilih, je na prvi dan leta 1993 znašal skoraj 6,8 milijarde tolarjev, od tega rezerve predstavljajo 1,6 milijarde. Za rezerve so se v Istrabenzu, ki vsa leta svojega obstoja posluje z dobičkom in nikoli ni najel nobenega kredita, odločili že pred začetkom postopka lastninjenja, tako da za lastninjenje ostaja slabih 5,2 milijarde tolarjev. Od lanskega decembra, ko so predali prvi program lastninjenja, so v Istrabenzu naredili najmanj 15 različnih otvoritvenih bilanc, kar je posledica različnih cenitev posameznih cenilcev. Delež fizičnih oseb, ki so lastnice Istrabenza iz leta 1991, znaša 0,36 odstotka, delež Republike Slovenije pa 13,33 odstotka. Do tega državnega deleža je prišlo s podržavljenjem skladišč in podzemnih rezervoarjev na bencinskih servisih že pred leti, kar je po mnenju vodstva Istrabenza absurdno, pred nedavnim pa je država ponudila, da slednje spremeni v lastninski delež družbe. Pri lastninjenju Istrabenza, v okviru katerega sta tudi družbi OMV Istra in OMV Istra Umag, bo potekalo na tri načine. Z interno razdelitvijo delnic bodo olastninili skoraj 900 milijonov tolarjev ali 20 odstotkov družbenega kapitala, z notranjim odkupom, 1,11 milijarde ali četrtino kapitala, ter z javno prodajo za gotovino in certifikate 2,45 milijarde oziroma preostanek. Vendar pa bo za certifikate namenjen le manjši del, dobrih 670 milijonov tolarjev, več kot 1,78 milijarde tolarjev pa bo namenjenih gotovinski prodaji delnic. Vpisna mesta za certifikate bodo v poslovalnicah Splošne banke Koper in Dolenjske banke (ki ima poslovalnico tudi v Ljubljani), za gotovinski nakup delnic pa bo več vpisnih mest, med drugim tudi v Gorenjski banki Kranj. Javna prodaja se bo predvidoma začela 18. decembra. Pri Istrabenzu poudarjajo, da so se do vrha podjetij po ustvarjenem dobičku prebili predvsem zaradi pravilne razvojne strategije, v katero sodi tudi gradnja novih bencinskih servisov, letos so jih odprli že osem, do konca leta pa jih bodo še šest, med drugim tudi v Skofji Loki. • M. G. MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Na avtomatskem telefonskem odzivniku 98-23 se kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem z.8^ Ljubljana, neprekinjeno, podnevi in ponoči, "vrtijo" tu ^ sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. Cene so zanj ^ za pridelovalce, za potrošnike pa predvsem zato, da ji" primerjajo s cenami, ki veljajo v trgovinah in na tržnicah. * koleraba 60 - 75 * por 180 - 200 * endivija 80 -110 * hruške 110 -180 * jesenska jabolka 50 60 80-90 180 - 240 65-80 25-35 200 - 250 70-100 80 * repa * rdeča pesa * cvetača * korenje * krompir * peteršilj * ohrovt * kitajsko zelje * zelje v glavah * zimska jabolka * jagode * brokoli * čebula * hren * brstični ohrovt * radič * kisla repa * šampinjoni * česen * špinača 850 180-$ 40 'f 300 ■% 150-1 150 -P Občinski regres za nakup telet? Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Bohinj, ki J0, občinski svetnik in kmetijski svetovalec Dušan Jovič, PT.e<7& občinskemu svetu, da bi občina sofinancirala nakup telei privez lastnih telet) za nadaljnjo rejo s 15 tisoč tolarji in da ^ sofinanciranje sprejela posebni pravilnik. Občinski svet bo 0 in o vseh ostalih predlogih odločal na ponedeljkovi seji. ^ i ---->—----1 c$v\ ^lo Komisija tudi predlaga, da bi občina 70-odstotno sofinafl * ., \ - 1,5 milijona tolar)« analize vzorcev zemlje in krme, zagotovila dokončno plačilo agromelioracijskih del na območju D°^T\t prispevala 782 tisoč tolarjev za nakup laboratorijske 0Pj/(jsH{ui kranjski območni enoti Veterinarskega zavoda Slovenije (3l6 tolarjev za milkoscan in 466 tisoč za fossomatic). Predlag8 j sofinanciranje pregleda molznih strojev v znesku 140 m tolarjev, regresiranje obrestne mere za letošnje investicij kredite v kmetijstvu in povečanje proračunskih sredste pospeševanje kmetijstva. Ford na Internetu V svetovno računalniško omrežje Internet, ki ga uporablja že okoli 30 milijonov ljudi, se je med slovenskimi uvozniki in distributerji vozil prvo vključilo podjetje Summit Motors Ljubljana, ki pri nas zastopa znamko Ford. Uporabnikom interneta so tako na voljo informacije o servisno prodajni mreži in povezavah s Fordom v svetu, ter opisi modelov ceniki ankete in podobno. • M.G. VELIKA NAGRADNA IGRA - CORRADO, GORENJSKI GLAS, RADIO KRANJ Ko boste zbrali 9 od objavljeni 12 kuponov, jih zalepite na dopisnico ali na kupon iz revije HiFi Journal ter jih vse skupaj pošljite na naslov: Corrado, Vodopivčeva 2, 64000 Kranj, najpozneje do 10. januarja 1996. Javno žrebanje bo 16. januarja, v oddaji "Dober Zvok" na Radiu Kranj! 100 nagrad, v skupni vrednosti 10.000 DEM! NAGRADNI KUPON OTlofon accuracy in sound U v, za pospeševanje kmetijstva. Posojila namenja za izgradflj% 'isa obnovo gospodarskih poslopij in njihovih pomožnih objekte . H z ' na kmetijah, za w> %t Posojila za pospeševanje kmetijstva Mengeška občina razpisuje za sedem milijonov tolarjev P^' i nosneševanie kmetiistva. Posoiila namenia za izeradflJ , stavb za potrebe dopolnilnih dejavnosti na opreme, ki bi jo vgradili v opreme, ki ui jo vgrauui v ie siavuc, la mtKup UF* -#M namakanje in odvodnjavanje ter za nakup kmetijskih in g°*.+ zemljišč. Doba vračanja posojila je tri leta, obrestna mera p8 ^ odstotkov. Priprava vozila na zimo Zima je praktično že potrkala na vrata, kljub temu pa še ni prepozno za nekatera opravila, ki vam lahko prihranijo marsikatero nevšečnost v hladnejših dnevih. Povprečen voznik danes svojemu jeklenemu konjičku ne posveča več toliko časa kot pred leti. Nekaj zaradi vse večje zaposlenosti, nekaj pa tudi na račun novih tehničnih rešitev na vozilih, ki ne zahtevajo več tako pogostih vzdrževalnih posegov. No, nekaj preventive bo vsekakor dobrodošle. Akumulator: brez njega ne gre, zato bo prav, če opravimo pregled zunanjosti (priključki, kleme, morebitne razpoke) in seveda stanja elektrolita v celicah. Če je akumulator že zelo star ali pri zagonu hitro opeša, ne bo odveč obisk najbližjega serviserja. Če diagnoza ne bo obetavna, bo verjetno pravilna odločitev, da si še pred zimo omislite novega (ko bo popolnoma odpovedal bo prepozno). Hladilni sistem: v hladilnem sistemu vozila sme v zimskem času biti le antifriz (že pripravljen za uporabo). Priporočamo, da ta ostane v sistemu preko celega leta, saj tega ščiti tudi pred korozijo. Ko pa ta zaščita s časom pada, moramo antifriz najkasneje po treh letih (oz. po navodilu proizvajalca motorja) zamenjati. Sistem za dovod goriva: bencinski motorji ne zahtevajo posebnih vzdrževalnih ukrepov. Zato pa morajo lastniki dieselskih motorjev obvezno opraviti pregled filtrov za gorivo in iz njih izpustiti morebitno izločeno vodo in umazanijo, po potrebi pa filter v celoti zamenjati. Površnost pri tem opravilu se že pri prvem resnejšem mrazu lahko zelo maščuje. Mazalni sistem motorja: motorno °!L menjamo po šteivlu prevoženih km, ki II predpiše proizvajalec motorja. Če preov devamo, da nas bo to doletelo sredi zitf' bo vsekakor bolj primerno, če se bomo1 menjavo odločili na spomlad (če pri tem n bomo bistveno prekoračili predpisani števila km). „ ^ Čiščenje vetrobranskega stekla: pomembno je, da imamo v posodi *J čiščenje vetrobranskega stekla zadostuj količino vode, ki ji je primešano sredstvo, preprečuje zmrzovanje (ponavadi vseb^l tudi dodatek za boljše čiščenje). V zimsk0no času moramo temu posvetiti še poseb'L pozornost, saj je vidljivost v tem času * sicer precej slaba. Zavorni sistem: Pri kontroli nivoja *j vorne tekočine moramo paziti, da sistf čim manj izpostavljamo vlagi. Tekočina I zelo hidroskopna in zato zelo rada na sopjj veže vodo. Kaj pomeni voda v zavorne sistemu, pa verjetno ni potrebno P°^*e poudarjati. Če zavorne tekočine, ki jo irna v vozilu že dlje časa niste menjali PnP,,jj očamo, da ob prvi priložnosti opravite tu meritev vrelišča (AMZS, boljše servis^. "tudi delavnice). To se namreč zaradi prisotno5,, vode znižuje, zaradi č zavorno tekočino po c i znižuje, zaradi česar moramo . tekočino po določenem 03',: zamenjati v celoti.Opozoriti smo vas le na najpomembnejša preventivna op^ij la. Seveda pa vam bodo tudi drugi o (lak, tesnila, tečaji vrat idr.) ze ki i? vozila (lak, tesnila, tečaji vrat hvaležni za kanček pozornosti. Vsa sredstva in pripomočke, ™ boste pri pripravi vozila na zimo raP ne bo težko najti. Dobite jih na najb" jem Petrolovem servisu. Slovenska naftna družba 2# 23« bil ve m« ti* t vreme Vt^menoslovcl nam napovedujejo, da se bo lepo ^me obdržalo do sobote, v nedeljo pa se J° ie pooblačilo in lahko pričakujemo ^ nekaj padavin. Lunine spremembe {kr/e u sredo mlq/ nastopa ob 16.43, **> do nasiedn/e spremembe položaja lune, Jci bo j> sredo ob 7.28, po HerschJouem vremenskem **uču vreme lepo. ODLGAT Siva pot, kva pa drucga *WA GLASBENA AKCIJA *«lo ^flS se sPe* lotimo kakšne raziskovalne prirej' .^er se 17 glavnem ukvarjamo z glasbo in njej %*daJočimi zadevami, bo tudi naša akcija glasbeno Dej,/"1 smo izbirali najpopularnejšega slovenskega pevca. Z : Pjemočjo sije ta laskavi naziv pridobil veseli Štajer'c sf| ^ ^V'pic". N« začetku letošnjega leta smo s skupnimi tos/T P°*skali uspešnico petdesetletja. Nenadkriljiva je (w.ato i*w osfa/a Poletna noč. Tokrat bomo z vašo pomočjo, h g e poslušalke in dragoceni poslušalci, poiskali slovens-)*San*bel, ki se bo okitil z dragoceno lovoriko najbolj popj^mo yarnega slovenskega ansambla. rst prepuščamo vam. Sto ljudi - sto okusov, sto H^cev - dvesto mnenj! lu^mis/ife o svojih ljubljencih do prihodnjič, ko vam hd^i0 G°renjskem glasu in na Radiu Triglav zaupali vse ^bnosti! "^SKAVA JE V TEKU ^'Zospodična, kako imate /letnega otročička. "PlPraŠati se sme, kako mu je pa ime?" p^travazaborava!" ^otravazaborava ? " ^fadno res ime, čigav pa je Plavatravazaborava?" 86 zdaj ne ve, drug teden bo šele - razprava!" «3L -f en. mrazek zna biti žlehtno-Ne zato, da bi pikal v c '5? in lička, ampak stisne *stiŠČa in napravi drsalnice in *° rekoč po tradiciji nagaja PfQv tistim, ki celo leto uvajajo p°*i njemu grozne preventivne j*rePe. Cestarjem, seveda, ki p s* dali ob prvem zmrzalnem \°)<*vu letošnje zime spet -prej*netiH. hJt°ga preseneti zima? Cest-*°*!užbb! toffkole za hec bi jemal ^"ijska poročila, kako da so ji dan, ob nastopu prvega ffltoobnega mrazka, odzvali ffiovorni, če ne bi bil sam Zaročno voda ali ne! Najhuje je bilo od sedme ure naprej, ko se je promet prebudil - zastoji in kolone, v noben hribček se ni moglo. Magistralka je bila ena sama kolona vozil. No - najbolj prebrisani domačini so ubirali stranske ceste, v prepričanju, da bodo obšli nezaslišane zastoje na magistralki. nekaj časa hvalili nebo in zemljo, da so sploh srečno pristali, kjer so pač pristali. Vsi seveda niso imeli te sreče: marsikoga je zavijugalo in en bližnji primerek je v zgodnjih urah že plačal svojo ceno, saj ga je poledica vrgla na streho. Vozniki so nemočno zrli v jasno nebo, pričakujoč, da bo sonce ogrelo cestišče. In se --• veno v pasti prve resne ladice v tej zimi Kdo da je Pol' ^° so bili °b em sami i,.:edički skozi Jesenice neka-zastoji? Cestarji so jasno no izjavili za javnost — takole: mi bomo počili >!*rni fielP^L5*10 ,*/avi''1' za Javnost od' takole: mi bomo počili lq smeha, da smo mi krivi! j*r je naša stvar, da skozi p0Sen*ce voda !hxesti Pa ruistane poledica? hn če nas nihče ne obvesti, tudi POs*Pamo ne.. ,Jasno kot pasulj! Ko na ffiistralki stoti voznik v ko-i^Pogrunta, da je na poledici "da ne more ne naprej in ne *a./» izvolijo posipati! ^adeva je v resnici izgledala Mrazek je pokazal svoje v° e v jutranjih urah in stisnil ^»Ponavljam, vse ceste, ne *'e«e na to, ali po njih teče Tema tedna Glosa Pridemo pozno, posipamo grozno Ob prvi letošnji večji poledici na Gorenjskem je bil totalen kaos in zmeda in spet se je potrdilo, da je lahko samo vsak sam sebi dober komunalec. Pridemo pozno -posipamo grozno! Ti so šele padli v godljo, kajti tudi na stranskih cestah ne gre brez hribčkov! V poledeneli pasti ene izmed obvoznic bi bilo prav zabavno, če ne bi bilo tragično: vsak, ki se je srečno prebil čez poledeneli hrib, se je nato moral zaustaviti, kajti v naslednjo vzpetino se ni moglo. Tako je stalo v dolini obvoznice več kot dvajset avtomobilov, njihovi nemočni vozniki pa so kar začeli na licu mesta zavedati, da je bilo vedno geslo slovenskih komunalcev: nebo je poledico dalo, nebo bo poledico tudi vzelo. Ko so začeli že rahlo obupovati, je kot tank prihrumel cestni posipalec in jih tako rekoč sredi mesta rešil vsega hudega. Počutje: medtem ko so se ujeti v past počutili tako kot pozablienčki sredi visokogorskega Vršiča, ne pa sredi mesta, so po odrešitvi hvaležno zadihali. Vzemite to v pouk in na znanje, da je vsak sebi -komunalec. Ni važno ali ste si glavni ali lokalni cestar, vsi smo si sami sebi zimska služba. Tistim, ki so v tej poledici padali kot klade po pločnikih, naj bo tudi jasno, da so si sami sebi komunalni gospodarji. Kdor čmokne po pločniku, je slab komunalni gospodar, kdor se uspe prisloniti na izložbeno šipo, je dober komunalec. Tazaresni komunalci in cestarji, ki so vedno grozno pripravljeni na vsakršne zimske poledice, zmrzali in sneg, se namreč držijo gesla: pridemo pozno, posipamo grozno.. Kdor se torej sili v poledico v zgodnjih jutranjih urah, naj sam sebi pripiše posledice! Nenehno je treba imeti v zavesti tudi tisto, črno na belem zapisano izjavo tazares-nih cestarjev, da bodo počili od smeha, da so oni krivi.. Oni niso nič krivi, kajti naše ceste zaliva voda. Ni mi sicer dodobra jasno, kakšna voda naj bi po cestiščih tekla v teh zimskih časih in ni mi bilo še opaziti, da bi vozniki padali v kakšne cestne luže, ampak če oni pravijo, bo že aržalo. Voda teče in - pika! In kjer teče voda, se pričakuje poledica vsak dan in vsak hip. Oni pa tudi ne morejo postavljati dežurstev ob vodotekočih magistralkah - kam bi pa prišli, ko pa je toliko vodotekočih magistralk in vodotekočih lokalnih cest! Zato pa pridejo, kadar pridejo, veličastno in z vso mehanizacijo, da jih je res lepo za videt'! • D. Sedej TRŽIŠKI HIT viak ponedeljek ob 17.25 Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega Hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. Danes se ponovno oglašamo v Gorenjskem glasu z novo, vročo lestvico, ki smo jo v ponedeljek oblikovali z vami. Ko boste glasovali, bodite pozorni. Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Na vašem kuponu bo torej obkrožena ena številka in ena črka, ali dve številki, ali pa dve črki - odvisno od tega, kaj vam je najbolj všeč. Lahko pa napišete tudi svoj predlog, ki ga želite uvrstiti v lestvico. Ena točka - en glas na kuponu, v oddjai pa ena točka - en glas po telefonu. Pa ne pozabite, kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 27. novembra, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič, v žreb Rridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih In tisti, ki kličete po telefonu, agrado trgovine KAPLJA iz Radovljice prejme Branka vrhunec Iz Selce. Karmen iz Tržiča pa bo sotrpin v našem studiu. Vesna In Dušan Lestvica: 1. Sedaj živim-VIU RESNIK 2. Moja čebela • ANDRJE ŠIFRER 3. Baiiemos - DECADANCE 4.1'dont vvanna talk about love - DANIELLE 5. Fantasy - MARIAH CAREY 6. Ja ti priznajem - E. T. 7. Ništa kontra Splita - DINO DVORNIK 8. Boombastic - SHAGGY Predlogi: A Baby - OLIVER ANTAUER B. Mustafa - ARABESCA & UZA C. Heaven for evervone - TEH O.UEEN KUPON Glasujem za: t 2345678 ABC Moj predlog: Moj naslov: LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA Pl Tuji del: 1. FUN FACTORV: I vvanna be with you 2. MARIAH CAREY: Fantasy 3. VVHIGFIELD: Close to you 4. MADONNA: Human nature 5. LA BOUCHE: Fallin' in love Predlog: WET WET WET: Somevvhere somehow Domači del: 1. IRENA VRČKOVNIK: Srčna dama 2. ANDREJ ŠIFRER: Kako mi zadišiš 3. DAMJANA Solze 4. OLIVER ANTAUER: Baby 5. DRINKERS: Slovenac Predlog: ALESKANDER ME2EK: Sanjam sam Lep pozdravi Upam, da ste dobro, in da boste tudi tokrat izrezali spodaj objavljeni kuponcek in ga poslali na naš naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. Naša cenjena gosta sta bila v sredo Damjana Golavšek, ki je predstavila novo kaseto in CD-Rime, in Vili Resnik. Oba sta bila zelo toplo sprejeta od naših poslušalcev, obema pa seveda želimo vse najboljše na poti, po kateri se podajata, še imeni dveh nagrajenk želimo objaviti. Nagradi prejmeta: Hedvika Draksler, Zelenica 4. 64290 Tržič in Marija Bencik, Ulica B. Kraigherja 18,62325 Kidričevo, čez 14 dni bo naša gostja Regina. Prisluhnite nam. Sponzor tokratne lestvice pa je bila trgovina KATOM. Pozdrav od Saše. KUPON Glasujem za: Moj naslov: Kupončke pošljite na Radio Žiri, 64226 Žiri. VEČNO MLADI Pripravlja in vodi STOJAN LAVTAR Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure. VEČNA LESTVICA - jutri, v soboto, 25. novembra: 1. Yesterday (Beatles) (5) 2. Help (Beatles) (5) 3. We Doni Talk Any More (Cliff Richard) 4. (I Can't Get No) Satisfactlon (Rolling Stones) (5) 5. Runaway (Del Shannon) 6. Surrender (Elvis Preslev) 7. Say You, Say Me (Lionel Richie) 8. Frankie (Sister Sledge) NAGRADE: 1. Večerja za dve osebi v Vili Bella: KATI OŠTREK, Valjavčeva 14, 64000 Kranj, 2. Bon za 3.000 SIT, darilo Mesarstva Cadež: MITJA BOGATAJ, Podlubnik 155, 64220 Škofja Loka, 3. Bon za 2.000 SIT, ki ga poklanja trgovina ŠPIK: BRANE GUBANC, Sorlijeva 3, 64000 Kranj Lep pozdrav, dragi prijatelji! Naša časovna ladja je spet pripravljena, da nas popelje v preteklost. Na njej ie še dovolj prostora za vse, ki imate radi nostalgijo in stare uspešnice. Še posebej pa tokrat vabim na izlet ljubitelje glasbe sedemdesetih let. saj bo naša končna postaja leto 1970. Z nami bosta potovala tudi JOŽE PRIVŠEK in IVO DANEU, kar je še dodatno zagotovilo, da boste tudi jutri zvečer z nami v oddaji VEČNO MLADI. Dopisnice s kuponi pošljite do petek, 22. decembra, na naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 64000 Kranj s pripisom VEČNO MLADI. Zaradi praznikov bo naše naslednje srečanje spet v soboto, 27. januarja, torej že v novem letu, ki naj vam vsem prinese čimveč sonca In lepih trenutkov. KUPON • VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: Ob petkih na RADIU CERKNO in v GORENJSKEM GLASU "Na vsako vprašanja ee odgovor najde" Danes ob 17. url na valovih Radia Cerkno (frekvence: 594 KHz oziroma 90,9; 97,2 ali 99,5 MHz) lahko v nagradnem kvizu sodelujete "v živo". Ker bo časa za odgovore v radijski oddaji tudi tokrat samo 10 minut, bodo radijci sprejeli najveći 0 Vaših klicev, zato sodelujte tudi z odgovorom na kuponu v tejle rubriki. V žrebanju za 10 nagrad • tri nagrade v vrednosti po 2.000 SIT ter 7 praktičnih nagrad - bomo upoštevali vse pravilne odgovore danes v kontaktni oddaji na Radiu Cerkno + na kuponih iz Gorenjskega glasa, ki jih bomo prejeli najkasneje do torka, 28. novembra. Vprašanje v današnjem devetem krogu kviza Radia Cerkno In Gorenjskega glasa: K.UP0N "Na vsako vprašanje se odgovor najde" Kdo je župan občine Gorenja vas - Poljane ?_ Pošilja:_ Pošljite do 28. novembra na RADIO CERKNO, 65 282 Cerkno, Platiševa 39 aH na GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj. Vprašanje v prejšnjem krogu kviza je bilo očitno (pre)lahko, saj je JANEZ PODOBNIK, župan občine Cerkno, zelo popularen in je bik) nepravilnih odgovorov zelo malo. Nagrajence smo obvestili po pošti. Tokrat spet sprašujemo po pnimku in Imenu enega od gorenjskih županov (iz tiste občine, v katero spada Sovodenj, ki vam je delal obilo težav v sedmem krogu kviza "Na vsako vprašanje se odgovor najde', ki ga lahko poslušate le na RADIU CERKNO in preberete izključno v GORENJSKEM GLASU). SOBOTA, 25. NOVEMBRA TVS 1 7.15 Radovedni Taček: Albin 7.35 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 47. oddaja 7.50 O.J.: Zaspanec, slovaški film 8.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 8.45 Oglejmo sil, angleška dokumentarna serija 9.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Kralj vetra, angleški film 12.10 Gore in ljudje, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Intervju, ponovitev 14.20 Tedenski izbor 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Junaki petega razreda, 3., zadnji del mladinskega filma 17.45 Večne pravljice: Trije prašički 18.00 Kimberlev, dežela novih božanstev, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 18.50 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Hipnotični svet Paula McKenne, angleški show 21.05 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 21.30 Za TV kamero 21.45 Ozare 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.25 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.50 Venera v krznu, italijansko-nemško-francoski film 0.15 TV jutri, Videostrani teklost v sedanjosti 14.05 Risanka 14.45 Risanka 14.45 Briljantina 15.35 Vsi poročevalci 16.25 Poročila 16.30 Sinovi viharjev 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Kdo bo Erišel na večerjo? 19.15 Na začet-u je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Zagrebfest, posnetek 21.15 Krvavi denar, ameriški barvni film HTV 2 16.50 TV koledar 17.00 Severna obzorja, ponovitev 17.45 Policisti s srcem, nadaljevanka 18.30 Pod marvico, nemški dokumentarni film 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Lepa naša, dokumentarni film 20.45 Korak za korakom 21.10 Z jadri okoli sveta, dokumentarna oddaja 21.40 Vidikon 22.25 Šport 22.40 Koncert: Prince TVS 2 8.00 Euronevvs 9.40 Goulda, Hancock in Zavvinul 10.45 Tedenski izbor 10.45 Roman Končar - Igor Smid: Kdo bo koga, TV nadaljevanka 11.15 Turistična oddaja 11.30 Sorodne duše, 14. epizoda angleške nanizanke 12.00 Sova, ponovitev 13.30 Videošpon 14.15 Gordijski vozel mamil, ameriški dokumentarni film 15.00 Mladost brez odvisnosti, posnetek okrogle mize 15.50 Slovenski magazin 16.20 Športna sobota 16.20 Ljubljana: Predkvalifikacije za EP v rokometu (ž): Slovenija - Makedonija, prenos 17.55 Park Citv: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 18.45 Lake Louis: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek prenos 19.20 Karaoke, razvedrilna oddaja Tv Koper - Capodis-tria 20.10 Resnični zahod, 6., zadnji del ameriške dokumentarne serije 20.55 Park Citv: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 2. tek, prenos 21.45 Lake Louis: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 22.30 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Rokumentarec: Joe Cocker; Angleška glasbena lestvica 0.40 TV jutri, Videostrani AVSTRIJA 1 6.05 Halo, sestra 6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Vroča sled, Uganka za mlade detektive 9.40 Medved Rupert 10.10 Alfred J. Kvak 10.40 Scoobv Doo 11.15 Duck Tales 11.45 Garfield in prijatelji 12.15 Harrv in Hendersonovi 12.15 Klic na pomoč, Kalifornija 13.20 Katts & dog 13.45 Čudovita leta 14.10 Blossom 14.35 Princ z Bel Aira 15.00 Bavvvatch 15.45 Superman: Lois in Clark 16.00 Beverly Hills, 90210, Zabava 17.15 Melrose Place, Boleče odkritje 18.00 Šport 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Musikantenstadl, večer narodno-zabavne glasbe 22.05 šport, Svetovni pokal, prenos veleslaloma za ženske, 2. tek iz Lake Louisa ali veleslaloma za moške, 2. tek iz Park Citvja 23.00 Gunkl: Glavna Žpažanja, kabaretni program 23.55 as v sliki KANALA 7.00 Video strani 8.00 Spot tedna 8.05 A shop 8.20 Kaličopko 9.20 Črni vranec 10.15 Kino, kino, kino 10.50 Maručini kristali 11.20 Spot tedna 11.25 A shop 11.40 Video strani 16.40 Spot tedna 17.00 Vreme 17.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 18.00 Mag-netoskop 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Generacija transfor-merjev II 19.30 Devetdeseta, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.00 Konec tedna s Kate, angleški film 22.40 Vreme 22.45 Istanbul, ponovitev filma 0.25 A shop 0.35 Spot tedna 0.50 Erotični film 2.10 Video strani AVSTRIJA 2 12.10 Šale 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Tako je pač z ljubeznijo, avstrijska komedija 14.45 Ženska oblast, vaška komedija 16.20 Zemlja in ljudje 16.45 kdo me hoče 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Sporni primeri 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Hitri strel, avstrijska TV kriminalka 21.50 Hitri strel, avstrijska TV kriminalka 21.50 čas v sliki 21.55 čas srca, ameriški TV film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.08 Kapljica v modrem svetu 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Petkov tedenski pregled, 91. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 Nostalgija in spomini na mladost: Zoran Thaler, Minister za zunanje zadeve (produkcija: LOKA-TV) 21.50 Odprti ekran (ponovitev) 22.10 Gledališče in Ignacij Borštnik 23.05 Video viže - narodnozabavni spoti 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) -64. oddaja 00.10 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani gram Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko Mako 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Tedenski pregled dogodkov 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program: Večno mladi 7.00 Videostrani - panorama 8.30, 12.00 In 15.35 TV shop, televizijska prodaja 15.55 Mavrična secta smrti, ponovitev filma 17.30 Radio FM, ponovitev 18.00 Med prijatelji, ponovitev 19.00 Kuhajmo skupaj 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Beverlv Hills Buntz, ameriška nadaljevanka 20.30 Štirje aasi, ameriški barvni film 21.55 Spot tedna Žive scene 22.00 Jok v noči, ameriški barvni film 23.40 Video strani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 8.45 TV koledar 8.45 Poročila 8.50 Stanko 9.15 Kje je Jurček 9.40 Mali koncert 10.10 Pustolovščine Don Juana, ameriški Ib film 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Pre- R TRŽIČ Odaiamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Program bomo začeli z zanimivo temo o astronomiji in astrologiji, nadaljevali pa z informacijami. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, sleid oddaja Deutsche VVelle poroča, nato pa glasbene želje poslušalcev. Se prej bomo pogledali v zvezde skozi horoskop, nikakor pa ne pozabite oddati svojega brezplačnega malega oglasa od 17.30 do 18.00. Spored bomo sklenili s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Nalezljiva norost - moda i 11.50 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Dee Jay Time 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.00 Voščila od 22. ure do polnoči Nočni program - "marginalci" - za IV. mrežo Radio Trbovlje R ŽIRI LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki pre-ko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Eni so za ljubezen - oddajo pripraivli Sara in Lidija 20.00 Antonov obzornik 20.20 Skrivnost puščave - igrani film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave Ajdna nad Potoki 18.48 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski pro- KINO 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Novice 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Prenos oddaje iz studia Ra Trbovlje R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slo venskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav MHz CENTER amer. ves. drama APOLLO 13 ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. melodr. CASABLANCA ob 20. uri, amer. akcij pust. film OBLEGANI 2 ob 22. uri, amer. ris. POCAHONTAS ob 16. in 18. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. KO SI SPAL ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ amer. znan. fant. grozlj. TUJA VRSTA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA rom. kom. KO SI SPAL ob 18. in 20. uri ŽIRI mlad. film WILLY 2 ob 20. uri NEDELJA, 26. NOVEMBRA TVS 1 7.40 Otroški program 8.55 Živ žav, ponovitev 9.40 Čebelica Maja 10.05 Samo za punce, ponovitev kanadske nanizanke 10.35 Junaki petega razreda, ponovitev zadnjega dela mladinskega filma 11.10 Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke 11.35 Obzorja duha 12.05 Opazujmo naravo, kanadska poljudnoznanstvena serija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 13.55 Za TV kamero 14.45 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.30 Stanovanjska stiska, nemški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Klic dobrote, prenos iz Celja 21.35 Antologija skupine The Beatles, angleški glasbeni dokumentarec 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.00 Sova 23.00 Črni krog, švedska nadaljevanka 0.00 Hopotnica, izalinjanska nadaljevanka Majken, švedska nadaljevanka 9.45 Kljukca 10.00 Zoo 2000. dokumentarna serija 10.30 So morda ponoreli? 10.45 Igre na ledu 11.00 Sezamova ulica 12.00 Dnevnik 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera Box 14.50 Vedno v nedeljo 17.10 Par asov, ameriški barvni film 18.50 Riboni, risana serija 19.15 TV fortuna 19.35 Dnevnik 20.10 Bravo HTV 2 14.55 športna nedelja; Peta hitrost; ATP magazin; NBA pregled; Slam magazin; Ritmična gimnastika, reportaža 17.40 Hrvaško DP v košarki: Zagreb - Zadar, prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Ciklus filmov VVoodvja Alle-na: Broadway Danny Rose, ameriški Ib film 21.40 Dokumentarni film 21.55 Top šport 23.00 HR Top 20 TVS 2 7.50 Videostrani 8.00 Dvanajst slovenskih podob ljudskega plesa: AFS France Marolt 8.30 Planet šport 9.15 V vrtincu 10.00 Lahkih nog naokrog, 9. oddaja 10.45 Koncert orkestra NHK Tokiop, 1. del 11.15 Nepomembna afera, nemška nadaljevanka 12.00 Hipnotični svet Paula McKenne, angleški shovv 12.50 Euronevvs 14.55 Evropa pomaga otrokom 16.25 športna nedelja 16.25 Svetovni pokal v smučarskih tekih - 1- km (m), posnetek iz Voukatija 17.25 Lake Louise: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. teka 17.55 Park City: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Fant s kroglo, dokumentarna oddaja 20.25 Lake Louise: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. teka 21.50 Biblija, 37. oddaja: Jakobovo in Petrovi pismi 22.20 Slavnostni koncert ob 15-letnici delovanja Cankarjevega doma in 50-letnici umetniškega delovanja Dubravke Tomšič Sre-botnjak 23.25 Športni pregled Klic dobrote, humanitarna odjj, kateri bomo že četrto leto zbirali sredstva (finančna m "J^l ». ki. "Ji alna) za vse tiste, potrebni. V oddaji bodo predstavniki župnijskih Kart«^ močja občine Medvode, PrTL^ ka Centra za socialno delo ^ ter preški župnik, g. Zdravi ^ voditeljica oddaje je Silvan« :j Sodelujte v oddaji In P°p# ?otrebnim s svojimi darov, : ideostrani 18.30 Lastm'..! družbe Donit d.d. 18.37 blok 18.40 192. novice med ■n, - po seji občinskega sveta, - ^ ! 9 pri nakupu knjig. Kot ponava% ob 12.50 na sporedu obve»"J 13.20 pa glasbene čestitke. ro spored bomo sklenili s N-fuJ domačih, ki se bo zavrtel o° R JESENICE > jutro 7.20 Hftoj I 7.50 Nočna ,V 5.00 Dobro odnišnica . (OKC) 8.00 Mirin vrtilja* Radijski sejem 12.00 0«JL, voščila 13.00 Glasbeni g0%f| Antauer 14.00 Voščila 1*"iJl očila BBC, STA, vrem6,, Voščila 17.00 Pokliči, poW poslušali (Dušan Dragojevj^L Minute za ljubitelje resne da ne bo zmogla nastopiti z lastno listo. Zato si je izbrala Pp^o stinence> rovarjenja in lažne propagande doma in v tujini, češ i V°htve nesvobodne in neregularne, da je samo ena kandidatna V/1 *tem ena sam volilna skrinjica. Državno vodstvo je te trditve A skrinjica se je v spominu ljudi ohranila kot "črna skrinjica' tq °vrglo s postavitvijo tako imenovane 'skrinjice brez liste'." i^Hijf, ' J~ — — -----' — i~----- ----- * — — ■ ■---- kroglico, katero je moral spustiti v eno od skrinjic; ni se \t > V katpm Ircr it> nmrnl rnlrn vtnkniti v vvnkn Dn ip krnaiirn htya^a pa je vsa stvar tako, da je dobil vsak volivec v roke katero, ker je moral roko vtakniti v vsako. Da je kroglico '^f v % Je dokazal tako, ko je na koncu, pred komisijo, odprl v Zireh še živi državljanka, ki je problem rešila po svoje: desno roko je vtaknila, kot je bilo treba, na koncu pa je odprla levo pest - in kroglico prinesla domov! Za novo oblast ni hotela glasovati, spustiti kroglico v črno skrinjico je bilo nevarno (tej možnosti so, kot poročajo, ponekod dejansko prisluškovali in za njo oprezali); izbrala je tedaj tretjo, nesluteno možnost... Naj je bilo tako ali drugače, "uradni rezultati" volitev so bili taki, da je za listo Ljudske fronte z maršalom Titom na čelu glasovalo dobrih devet desetin volivcev, na volišča pa jih je širom po Sloveniji prišlo skoraj 90 odstotkov. Kolikor mi je znano, nihče od resnih zgodovinarjev ne spodbija teh rezultatov. Ljudstvo, kije navsezadnje imelo možnost (četudi nevarno) glasovati "proti", je torej glasovalo "za". Ko sem nekoga, ki je bil blizu tedanji opoziciji, povprašal, zakaj so glasovali tako, kot so, je odgovoril odločno: bili so prestrašeni. Kar gotovo drži, vsaj za določen del ljudi. Po drugi strani pa ne kaže podcenjevati domneve, da je bil dobršen del ljudstva tedaj preprosto "srečen" - ker je bilo vojne konec, in se je lahko spet živelo in delalo kolikor toliko normalno - in je zato glasoval za novo oblast. Ta je potemtakem res bila "ljudska". Zakaj ljudska je, kot rečeno, vsaka oblast. Tudi tista, kije ljudstvu vsiljena; Nietzsche bi rekel, da si dotično ljudstvo drugačne pač ne zasluži. Če je oblast izvoljena na nesporno demokratičnih volitvah (kot je sedanja in bo prihodnja slovenska), se neizvoljeni nima kaj pritoževati. Tako kot se, denimo, prav v času, ko to pišem, pritožuje nad lastnim ljudstvom na novo neizvoljeni poljski predsednik Lech Walensa; pravi, da je nad njim "razočaran". Odgovarja mu prastari "vox populi, vox dei" (ljudski glas je božji glas; to, kar ljudstvo hoče, je treba spoštovati). Dejansko je torej nasprotno: dobršen del ljudstva je bil razočaran nad njim in je na volitvah to razočaranje demokratično izrazil. Kolo zgodovine ga je prineslo na površje; ko je mislil, da bo obstalo, se je (za)vrtelo še naprej, in ga odneslo. In samo vesel je lahko, da ga ni vrh tega še zmlelo. "Vladavina ljudstva" je resna in nevarna reč in z njo se, "razume se", ne kaže igrati. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 19 / Kranj, 24. novembra 1995 Slovenci in volitve Tema današnje priloge ni bila izbrana naključno. 11. novembra je minilo pol stoletja odi prvih volitev v povojni Jugoslaviji, v takratni Demokratični federativni Jugoslaviji, katere vlado je vodil Tito, v njej pa so bili tudi predstavniki opozicije, ki pa so potem iz vlade izstopili. Najbolj znano ime je dr. Ivan Šubašič, vodja Hrvaške seljačke stranke (HSS). Takrat so volili v zvezno ustavodajno skupščino, ki je potem 29. novembra razglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Takratne volitve so bile enostrankarske, saj opozicija na njih ni sodelovala. Značilne so bile tudi malverzacije s kroglicami in režimskimi ter črnimi skrinjicami Povsem enake volitve pa smo imeli Slovenci oktobra leta 1946, ko smo volili svojo zakonodajno skupščino. Potem Slovenci do leta 1990 nismo imeli demokrati" inih večstrankarskih volitev. Od tega leta naprej spet volimo tako, kot voli demokratični svet s parlamentarno demokracijo. Sploh pa Slovenci nimamo ne vem kako bogate demokratične volilne zgodovine, imamo pa bogate izkušnje, kar pravi v pogovoru na temo o Slovencih in volitvah zgodovinar, docent dr. Božo Repe, univerziteni profesor v Mariboru in Ljubljani, doma iz Goiij. Za ponazoritev prehoda Slovencev k demokraciji in demokratičnim volitvam objavljamo kronologijo slovenske poti k demokraciji, prav tako pa tudi odlomke iz knjige zgodovinarke Jere Vodušek "Starič Prevzem oblasti v letih 1944 -1946. Volitve so aktualne v Sloveniji tudi ta hip. Večino dogajanj v politiki je že povezano s prihodnjimi državnozborskimi volitvami, ki naj bi bile konec prihodnjega leta, te dni pa so Slovenski krščanski demokrati uradno predlagali predčasne državnozborske volitve spomladi leta 1996. Volitve torej spet stopajo v politično življenje Slovencev. J. Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik Jože Košnjek Dr. BOŽO REPE, zgodovinar, docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru in Filozofski fakulteti v Ljubljani Slovenci smo hitro sprejeli demokratične volilne navade O Slovencih in volitvah vas sprašujem zaradi dveh razlogov: ta mesec poteka 50 let od prvih volitev po drugi svetovni vojni, v takratni Demokratični federativni Jugoslaviji, čez eno leto, morda pa ie prej, pa bodo v Sloveniji nove parlamentarne volitve. Kakšne so sploh slovenske izkušnje z volitvami? "Slovenci imamo z volitvami kar velike, vendar različne izkušnje. Naše izkušnje z modernimi volitvami so stare okrog 130 let, začenši po Februarskem patentu leta 1861. To leto je začetek ustavnega življenja v stari Avstriji. Seveda so bile to zelo omejene volitve, z volilnim cenzusom, tudi na višino plačanega davka, pa posredne, preko volilnih mož. Sicer pa stara Avstrija že sama po sebi ni bila posebno razvita parlamentarna država. Cesar je imel ogromen vpliv, posebno v vojski in zunanji politiki. Po letu 1867 so sprejeli vrsto liberalnih zakonov. Zakonsko je bila utemeljena tudi enakopravnost narodov in od takrat naprej nastopajo Slovenci na volitvah organizirano, kot organiziran tabor in dobivajo večino v deželnih zborih. Konec stoletja se oblikuje politično življenje v sodobnem pomenu besede. Takrat nastanejo trije glavni tabori: katoliški, liberalni in socialdemokratski. Seveda pa ta izkušnja ni bila ne vem kako velika. Večkrat je bila prekinjena. Med prvo svetovno vojno do leta 1917 parlament ni deloval. Tudi v kratkem življenju države Slovencev, Hrvatov in Srbov se ni uspelo razviti parlamentarno življenje, ljubljanski Narodni svet pa ni postal slovenski parlament. Vendar pa smo takrat, leta 1918, dobili prvo slovensko vlado. V Kraljevini SHS je bil parlamentarizem zelo omejen. Živi do leta 1927, do zadnjih volitev, ker je bilo leta 1929 z diktaturo parlamentarno življenje prekinjeno. Do diktature so bile volitve dokaj demokratične, vendar omejene, saj na primer ženske in vojaki niso imeli volilne pravice. Po letu 1931, ko je bila sprejeta vsiljena ali oktroirana ustava, so bile volitve javne in to spet ni bilo demokratično. Takšne volitve so bile leta 1935 in leta 1938, zadnje v kraljevini. Tudi med obema vojnama torej ne moremo govoriti o ne vem kako razvitem parlamentarizmu in demokraciji. Vojna je bila pač vojna. Parlamentarnega življenja ni bilo. Na meščanski strani je bil konec vojne, 3. maja 1945 na Taboru v Ljubljani, ustanovljen Narodni odbor za Slovenijo, vodili pa so ga večinoma politiki, ki so izšli z Slovenske zaveze. Na narodnoosvobodilni strani pa so bili poslanci za zbor odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943 v Kočevju deloma voljeni, deloma J|J demokracijo delegirani, februarja leta 1944 pa postane SNOOS v Črnomlju predstavniški in zakonodajni organ, njegovo predsedstvo pa ima funkcijo vlade, do ustanovitve narodne vlade 5. maja leta 1945 v Ajdovščini." teh totalitarizmov. To je prva okoliščina, ki je vplivala na prve povojne volitve novembra 1945. Druga okoliščina pa je namera Komunistične partije, da prevzame z volitvami v razmerah tako imenovane ljudskofrontne demokracije oblast v državi, čeprav je bil v Jugoslaviji in v Sloveniji takrat še uzakonjen večstrankarski sistem. Seveda zgolj formalno in na papirju. Ukinjen je bil leta 1965 in še takrat pravzaprav implicitno." Na volitvah ni bilo nobene druge stranke. Zakaj? "V Sloveniji nobena predvojna stranka ni obnovila delovanja, v Jugoslaviji pa so nekatere to storile, bodisi samostojno ali znotraj Ljudske fronte. Vendar so s temi strankami do leta 1948 obračunali in jih spravili s političnega prizorišča. Fronti konkurenčne jugoslovanske stranke so sodelovanje na volitvah odklonile zaradi protesta, ker jim je bilo onemogočeno predvolilno delovanje, ustanavljanje terenskih organizacij, zborovanja in tiskana propaganda." Volitve ukinile monarhijo izšla realna zmaga fronte, in če bi bila tako prepričljiva, če bi potekale volitve v normalnih razmerah. Vendar so zunanji opazovalci presodili, da je bila zmaga fronte kljub malverzaci-jam upravičena, in da je volilni rezultat izražal voljo ljudi. Zaupanje v Ljudsko fronto oziroma v Osvobodilno fronto v Sloveniji je po volitvah hitro kopnelo, predvsem zaradi represije. V času volitev pa so bili ljudje prepričani, da je treba stvari spremeniti in vzpostaviti de-mokratičnejšo, boljšo in pravičnejšo družbo. V osnovi je frontni program, čeprav je bil zelo splošen, to zagotavljal. Bil je že tudi revolucionaren, vendar je "bil v osnovnih postavkah za ljudi sprejemljiv. Volitve v ustavodajno skupščino 11. novembra leta 1945 so tuši spremenile družbeni sistem. Po teh volitvah je nova ustavodajna skupščina 29. novembra leta 1945 sprejela deklaracijo o proglasitvi republike. S tem je bila monarhija ukinjena. Nastala je Federativna ljudska republika Jugoslavija kot naslednica Federativne demokratične Jugoslavije, ki je iz vojne. Kralju so bile odvzete vse ustavodajni skupščini Ljudske repu^ Slovenije, o volitvah ljudskih poslancev razpustitvi Snosa. Prezidij SNOOS je i funkcijo opravljal še naprej do 27. 1946, ko so bile volitve v slovensko dobila Osvobodi dajno skupščino. Poslanskih mest je bilo veliko večino pa je » fronta. Oblast je bila torej najprej vzpo^f* jena na zvezni, nato pa na republ^ ravneh. Nasprotniki fronte so lahko sS< nestrinjanje izrazili z glasom za črno sk*^ co. Tudi v Sloveniji je bila nekaterim od*1* volilna pravica. Odstotki deleža državlj*^ ki jim je bila odvzeta volilna pravica, & jj dokončno znani, znajo pa se gibati okr°8 ^ Oblast je menila, da tega odstotka ne bi ^ prekoračiti. Na slovenskih volitvah so b^ posebej pozorni na tista volišča, kjer J*j j zveznih volitvah prišlo do slabih, v primerih pa do negativnih izidov." Fronta očitno povsod ni bila del<$ večinske podpore? "Osvobodilna fronta je dejansko dob* J la množično, večinsko podporo, ki P^U začela zaradi centralizma, vedno večj«. v< lasti partije in graditve partijske $ plahneti. Pojavljali so se tuidi kH^ Edvard Kocbek je oktobra 1946 partiji, da ima vso državno oblast, da ^ odločujoč vpliv na sodišča, da kon^jju tajno policijo in da ima v rokah mno* organizacije." Obdobje pravice, začasna vlada Demokratične federativne Jugoslavije, ki jo je vodil Tito, je dala 30. novembra ostavko, vendar je ustavodajna skupščina ni sprejela. Tako je ta vlada delovala naprej kot vlada FLRJ. Iz vlade so potem odšli drug za drugim opozicijski SOCialistiČltih gloSOVttnj politiki dr. Ivan Subašič, dr. Juraj Sutej in AC dr. Milan Grol. Tako je na podpredsedniškem Kakšna je vaša, torej Zgodovin^ mestu ostal samo Edvard Kardelj. Z odhodom Šubašiča je postal Tito tudi vršilec dolžnosti zunanjega ministra. Tako je tudi v vladi prevladala linija Ljudske fronte." Kdaj smo pa Slovenci dobili svojo skupščino? Smo jih tudi volili 11. novembra? ocena kasnejših volitev do leta l^>i smo Slovenci spet volili na večstraf^ kih parlamentarnih volitvah. "V naslednjih obdobjih smo imeli listične volitve, prve po sprejetju usta^,((t zakona leta 1953, kasneje pa je bilo vo^j več, vse pa so bile v kadrovskem smis^ ali manj nadzorovane. Skozi selekcijsko "\ Sloveniji se je kontinuiteta ljudske so prišli ljudje, ki so bili zanesljivi. oblasti nadaljevala. Devetega in desetega ni potekalo v skupščinah, ampak po Wy septembra leta 1946 je bilo drugo zasedanje kanalih, zlatsi partijskih, zato so bile v° j SNOOS. Na njem so sprejeli zakone o zgolj fasada. Skupščine so zgolj potrjev*1 Ali so bile leta 1945, ko se je vojna končala, sploh kakršnekoli realne možnosti, da bi dobili v Jugoslaviji in Sloveniji parlamentarno demokracijo? "Ljudje so parlamentarni sistem jemali tako, kot so ga zgodovinsko doživljali. Veliko je bilo nezaupanja. Izkušnje zadnjih 30 let so bile slabe. Nanje so pritiskale ideologije: na eni strani nacistična in fašistična, na drugi strani pa socialistična v stalinistični varianti. Vse to je ožilo prostor parlamentarni demokraciji. Zahodne parlamentarne demokracije pa niso našle odgovora na izziv Volitve v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945 so bile torej enostrankarske. Na voliščih so bile znamenite črne skrinjice. V čem je bil njihov pomen? "Ker opozicija na volitvah ni sodelovala, so kot nadomestek na volišča namestili skrinjice brez Ust ali tako imenovane črne skrinjice. Druga značilnost teh volitev so bile na naketerih voliščih ugotovljene malverzacije ter izbris precejšnjega števila volivcev iz volilnih spiskov. Ljudska fronta v Jugoslaviji in Osvobodilna fronta v Sloveniji sta zmagali. Danes je težko ugotoviti, kolikšna bi bila Volitve s kroglicami Volitve v ustavodajno skupščino FLRJ 11. novembra leta 1945 so bile tudi po načinu volitev nekaj posebnega. Volilci so glasovali s kroglicami, menda zato, ker je bilo veliko glasovalcev nepismenih. Na voliščih sta bili dve skrinjici. Vsak volivec je moral, ko je prišel volit, stegniti dlan, na katero so mu dali kroglico, nato pa stisnjeno pest s kroglico podržati nad obema skrinjicama, tako, da ne bi bilo vidno, v katero skrinjico je bila spuščena kroglica. Tu so se pojavljale nepravilnosti. Vse skrinjice niso bile oblazinjene, tako da se je slišalo, v katero skrinjico je padla kroglica, volilni odbori pa so v nekaterih primerih kroglice tudi "pretakali". zgoij iasaaa. SKupscine so zgoij poiip" ,t| dogovorjene stvari. Socialistično samoup^j janje je širilo mehanizem odločanja p8 ravneh, vedno bolj zamegljena pa jc 'j| osebna odgovornost. Nekoliko drug3*^' bilo z volitvami leta 1963 in zlasti leta * , ko je prihajalo do omejenih P08^ kandidiranja več kandidatov za eno V0$Ij ko mesto. Zato je bila leta 1967 dokaj odločna in samostojna skupščina« ^ potem delovala v Kavčičevem obdobji , leta 1972. Poslanci so bili večinoma Jjl nisti, vendar so menili, da so prvenstV^ odgovorni volivcem in slovenskemu oa\jj)i in ne samo partiji. Ta skupščina je ^ afero 25 poslancev, med katerimi so nek3^, na primer Matičič, zgubili poslanski ma"' ,< Po porazu liberalizma in po sprejetju t^j* leta 1974 je bil uveden delegatski sistem- ^ v socializmu že sicer izkrivljeno p^^\ V tarno demokracijo do konca defornafr^f delegacijah se je osebna odgovornost & p zgubila. Kriza sistema se je poglablj*1^ tako smo prišli do večstrankarskih volitC GORENJSKI GLAS /20. stran / Kranj, 24 novembra 1995 Nadaljevanje na 2i m 4 Jože Košnjek HadaL 'jevanje z 20. strani Uspešen parlamentarni krst Sako smo Slovenci po toliko letih $Z£Jeli demokratične, parlamentarne iaSJ?- »o socialistične volitve, ki so v jugoslo-^ki inačici dopuščale nekaj pluralizma, 50 imele manifestativni značaj: dokazovati Pfivrtenost sistemu, zato izidi niso bili istveni, ampak je bila najvažnejša udelež-a- Zato se je že od prvih volitev dalje javljalo tekmovanje, kdo bo prej volil in d° bo dosegel višji odstotek udeležbe. V Parlamentarnih demokracijah tega ni. H^dje gredo na volitve, da nekoga izvoli-'0> Za neudeležbo pa so lahko razlogi ^liČni, tudi banalni, ker je na primer na °'ilni dan lepo vreme in gredo ljudje ven. Kronološki pogled v zgodovino Model domovinskih to ljudskih front Kakšne so bile prve povojne iSlltve v drugih drjavah komunis-UŠnega bloka? "Takrat te driave še niso bile Komunistične, ampak, po jugoslo-Vanskem vzoru, driave ljudskih demokracij. Z modelom domovinskih '*fi ljudskih front so ielele Komuniste partije v teh driavah prevzeti oblast. Med temi driavami in Jugoslavijo je bila razlika. V Jugoslaviji je Komunistična partija zaradi vojnih Zaslug uiivala podporo, v drugih »rlavah pa ne in so voditelji pravzaprav prišli šele z rusko vojsko. Češkoslovaška je bila delna izjema, fiartije so znotraj ljudskih front nastopale na volitvah in zmagovale **r znotraj front obračunavale z Nasprotniki. Madiari so temu rekli Salama taktika" ali rezanje nasprotnikov na koščke. V vzhodnih dria-v<*h se je to dogajalo kasneje kot pri Nas. Na Poljskem so formalno ohranili večstrankarski sistem, vendar te franke niso igrale pomembnejše yloge. Zanimiva je bila Češkoslovaška, ki je imela močno demokratično Edicijo. Tam so med obema vojna-komunisti sedeli v parlamentu in *f v arestih tako kot v Jugoslaviji Komunisti so na volitvah leta 1948 dobili relativno večino tudi zato, ker So bili ljudje razočarani nad Zaho-ki se je tako poigral z njihovo drlavo in so bolj zaupali Rusom, r*Zen na Slovaškem. Vendar so sami Komunisti na Češkoslovaškem oceni-da na prihodnjih volitvah ne bi dobili več kot od 20 do 24 odstotkov glasov. Tako naglo je namreč padal ntthov ugled" Mejniki slovenske parlamentarne demokracije Bistveni začetki segajo v osemdeseta leta, ideja o svobodnih večstrankarskih parlamentarnih volitvah pa je bila prvič uresničena 8. aprila 1990. Začelo se je z zahtevami po svobodi govora. 11. oktobra leta 1984 se je v predavalnici Filozofske fakultete zbrala pisana druščina Sociološkega in Filozofskega društva. V Beogradu se je pripravljal proces proti šesterici, zborovalci pa so od Socialistične zveze delovnega ljudstva terjali, naj preko slovenskih delegatov v zvezni skupščini terja ukinitev takratnega zloglasnega 133. člena ustave, ki je omogočal kaznovanje zaradi verbalnega delikta. Leta 1986 je pobudo za ukinitev tega člena prevzela takratna ZSMS na kongresu v Krškem. Leta 1985 je skupina ljudi tiho, brez transparentov, na Čopovi ulici v Ljubljani terjala svobodo zbiranja in protestirala zoper veliko vojaško v Beogradu. Istočasno in leto kasneje je bila sprejeta zahteva po svobodi vesti in legalizaciji ugovora vesti. Svoboda tiska se je po zaplembah in težavah Pavlihe, Mladine, Tribune in Katedre, sodnih postopkih ter polemikah v Novi reviji in Problemih prvič izkazala leta 1987, ko je revija Mladina po sodni poti prvič dosegla, da ni bila prepovedana. Velik odmev je imela 57. številka Nove revije, ki je marca leta 1987 objavila šestnajst prispevkov za slovenski nacionalni program. Leta 1988 so v Beogradu nastajali novi ustavni amandmaji, ki naj bi še dodatno centralizirali takratno Jugoslavijo. Marca tega leta je nad 100.000 ljudi podpisalo zahtevo, naj gredo ustavna dopolnila na referendum. Napadi na JLA so sprožili v politiki in vojski strahovite reakcije. Marca leta 1988 je vojska začela razmišljati o represivnih ukrepih zoper novinarje in publiciste. Mladina je takrat pisala o noči dolgih nožev, na udaru so bili slovenski pisatelji, ki so šli iz zvezne pisateljske organizacije. 12. maja leta 1988 je bila v dvorani kina Union ustanovljena Slovenska kmečka zveza, sprva kot sindikat z ambicioznimi političnimi cilji. Kasneje je bila ustanovljena tudi Zveza slovenske kmečke mladine. Volitve 11. novembra 1945 Človekove pravice so postale del slovenskega vsakdanjika konec maja in junija leta 1988, ko je bila aretirana, obsojena in zaprta četverica. Najprej je bil odbor za varstvo pravic Janeza Janše, nato pa se je preimenoval v odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Igor Bavčar. 28. februarja leta 1989 je bilo v Cankarjevem domu veliko zborovanje v podporo Albancem na Kosovu. V skupno akcijo so šle nove politične sile in stare družbenopolitične organizacije. Leta 1989 smo dobili prve nove politične stranke. Prva je bila 11. januarja ustanovljena Slovenska demokratična zveza, zbrana predvsem okrog Nove revije. Na začetku je nastopala kot gibanje za vzpostavitev parlamentarne demokracije. 2. aprila tega leta smo imeli v Sloveniji prve res neposredne volitve. Za člana predsedstva Jugoslavije sta tekmovala inž. Marko Bule in dr. Janez Drnovšek, ki je tudi zmagal. Čeprav je bil kandidacijski postopek še stvar SZDL, so volivci odločali neposredno. 6. septembra leta 1989 je alternativa objavila dokument Kakšne volitve hočemo? 22. septembra je bilo srečanje vodstva partije in politične alternative glede volitev. Decembra so bila pogajanja končana. Decembra je bila sprejeta volilna zakonodaja, 8. aprila leta Dr. France Bučar in Spomenka Hribar, soustvarjalca slovenske parlamentarne demokracije. Dr. Bučar je bil prvi predsednik demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta. - Foto: G. Šinik 1990 pa so bile prve svobodne demokratične volitve. 7. maja se je na prvi seji sestal novi parlament in za prvega predsednika izvolil dr. Franceta Bučarja. V Slovenijo se je vmila parlamentarna demokracija. Preplah v Radgoni in Lendavi Iz knjige Prevzem oblasti 1944 - 1946, ki jo je napisala J era Vodušek - Starič ^tikrat je slabša udeležba tudi posledica "v Sloveniji je bilo takrat (po podatkih J^upanja v politično življenje, načeloma zvezne volilne komisije) 1.144.298 prebi- :° vseh strank, posameznikov in njihovih valcev (kar se uJema « V^iVi uradne Jr°gramov. Volilna udeležba je odvisna statistike za Dravsko banovino 1. 1931). S od političnih in gospodarskih razmer. Slovenska vlada oziroma splošni oddelek ^ko gre ljudem tako dobro, da se jim ne predsedstva NVS pa je avgusta 1945.imel !J Potrebno iti na volitve, lahko pa je podatek da je na ozemlju nekdanje Hdel*«u ix i • i- j- Dravske banovine (torej brez con A m B) eežba visoka, če je kriza m ljudje imm hw^ §Jtevilo mrtvih in >y ^navajo, da je treba voliti druge, kot yojm £šanih 84702. Qba odatka C ? nf L°laSl ST° 1 tEklh PJime?h so dobili na temelju cenitev in ne štetja." upam, takih skrajnih primerov še ^arij." na voliščih. Znana so pričevanja O. Rotovnika (predsednika ljudskega odbora v Legnem pri Slovenj Gradcu) o presipanju iz črne v rdečo skrinjico, ker je 90 odstotkov prebivalcev volilo proti listi LF. Ozna, ki je volitve nadzorovala, mu je naročila, da mora pretočiti listi fronte vsaj 80 odstotkov glasov. V Celju je hotela važna funkcionarka mestnega odbora OF pretresti kroglice iz nasprotne skrinjice v režimsko. Član volilne komisije P. je protestiral proti temu, nakar ga je pustila funkcionarka zapreti." "Nizki volilni rezultati po nekaterih okrajih v Sloveniji so povzročili precejšen političen problem. Že takoj drugi dan po volitvah je tisk objavil, da so v Gornji Radgoni in Dolnji Lendavi izidi volitev v ostrem nasprotju z velikanskim uspehom, ki ga je dosegla OF po vsej Sloveniji. V Gornji Radgoni je namreč pri 79-odstotni udeležbi na volitvah za skrinjico brez liste GORENJSKI GLAS / 21. stran / Kranj, 24 novembra 1995 volilo 57,90 odstotka za zvezni zbor in 57,70 odstotka za zbor narodov. V okraju Dolnja Lendava pa se je volitev udeležilo 76 odstotkov volivcev in je skrinjica brez liste za zvezni zbor dobila 54 odstotkov glasov, za zbor narodov pa 56,40 odstotka glasov. Tudi drugod po Štajerskem in ponekod na Dolenjskem je bil odstotek glasov, oddanih v skrinjico brez liste, precejšen, čeprav ne čez 50 odstotkov. Pomočnik javnega tožilca za Slovenijo, dr. Božo Kobe, je na osnovi poročil, ki jih je dobil od okrajnih javnih tožilcev, za to krivil začetniške in neprofesionalne ljudske odbore in premajhno strogost pri njihovi politični sestavi. "Tako so prišli do važnih odborniških funkcij ljudje, ki spadajo v zapor, ne pa v organe ljudske oblasti," kar je bil zanj največji problem nove ljudske oblasti. Sicer pa je Kobe ugotavljal, da pri volitvah ni bilo opaziti grobih kršitev zakona, pač pa v "nekaterih krajih poskuse reakcije, da bi omalovaževala važnost teh volitev ter pomembnost za nadaljnji razvoj države in ljudske oblasti." GORENJSKI GLAS «22. STRAN EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 24. noven.br. 1* EJGA Ker na Gorenjskem verjamemo v odločno cenovno politiko slovenske Vlade, smo bili prepričani, da bo po občutni jesenski podraiitvi pšenice in moke zamrznitev prodajnih cen kruha zdriala kaj dlje kot do prvega zimskega mraza. lJUufA Pa čeprav tudi Vlada dobro ve, da iz drage moke le čarovniki znajo speči pocrni kruli. fffZffll Prav tako smo verjeli, da na podra-iitcv avtobusnih prevozov vplivajo Predvsem dr a t ji naftni derivati. iPfttfi} Vendar: nafta se ie kar nekaj časa ni podražila, cene avtobusnih prevozov pa gredo sprvim decembrom spet gor. ItfftfA Za vsak primer, da sprevodnikom in sa> moinkasantom na avtobusih ne bo dolgčas in se bodo v bolj ali manj praznih avtobusih na toplem piflali nove cene in izgovore za jezne potnike, ki jih bodo [azbjmle višje cene vozovnic. lSfltfA Zlobneži namigujejo, da se bodo 1. decembra avtobusni prevozi podražili zato, da bodo prevozniška podjetja lahko kupovala predrage, tehnološko zastarele in potratne avtobuse TAM, ki jih bodo Rusi zavrnili iBfltrA Prihodnji četrtek pa bo mimo ie prvi mesec, odkar velja najvišja, zimska tarifa za električno energijo. QxZSEI Zato bodo zimskim računom Elektro podjetij priloiene bal-drijanove kapljice za pomiritev. \t$Ltfi\ Ob vseh poznojesenskifi podražitvah je čisto naključje, da so Šle plače dolz^njimi pa še pokojnine. IStLtVA Veliko Gorenjk in Gorenjcev gleda program hrvaške televizije. Gorenjke so pred televizorji ie ob pol osmih ZJutmLko vrtijo Santa Barbaro. iPfltfA V hrvaški kmetijski oddaji so predstavili pridelovalce mandarin iz Dalmacije, ki so povedati, da dobijo za kilo- fram teh agrumov slabe tri une. EJGA Po veljavnem tečaju je to nekaj manj kot 70.- tolarjev oziroma tričetrt marke. JPfltfA V gorenjskih trgovinah in pri kiosk zetenja-varjih boste teiko našli mandarine izpod 300.- tolarjev za kilogram, torej po nekako štiri marke, kar pomeni, da dalmatinske mandarine na Gorenjsko verjetno vozijo čez Rotterdam, Hamburg ali pa še bolj "okrog r... v žep". K sreči je iz sončne Dalmacije do avstrijskih trgovin bližje kot do gorenjskih, zato varčni Gorenjci južno sadje kupuje-mo pač na senčni strani Alp. mm Ker je mestna občina Kranj letos prevzela pokroviteljstvo jubilejne, desete gorenjske razstave malih Hvali, je Vitomir Gros, iupan kranjski, slovesno odprl tridnevno razstavo v dvorani Gorenjskega sejma. Kot se za razstavo malih Hvali spodobi, je bilo odprtje popolnoma v stilu: iupan je simbolično spustil okrasnega goloba. Golobov polet se je varno končal, saj se stvar ni dogajala na letališču. Pred dvema tednoma je bila v hali A Gorenjskega sejma gorenjska razstava malih Hvali. Bila je rekordna: jubilejna deseta; sodelovalo je največ gojiteljev malih Hvali doslej in razstavljali so rekordno število svojih ljubljencev; razstavo si je ogledalo kar 3000 obiskovalcev. Itd In v 60-letno zgodovino DGMŽ Kranj je Joie Dakskofler, sicer predsednik DGMŽ Jesenice, ki Je imelo razstavo teden dni prej, prispeval imenimo karikaturo, ki jo na ieljo njegovih kolegov, gojiteljev malih Hvali, objavljamo. Zima je prejšnji petek s prvim snegom, ki je zapadel skoraj do nižin, vendarle za cel mesec prehitela svoj koledarsko določen začetek. Zato ni čudno, da sta bila prejšnji konec tedna na Gorenjskem kar dva smučarska sejma hkrati: kranjski in triiški -kar je tudi letos zanesljiva potrditev starega dejstva, da se Gorenjci niti na razdalji 17 kilometrov od nekdaj ne znajo dogovoriti. S tem, da so gore in planine bele, na smučarskih sejmih rabljene opreme pa nepopisna gneča, je poletne sezone nepreklicno konec Za spomin na vroče poletne dni, ko so zimske plašče še v miru trli molji, vam FotoEJGA poklanja lep poletni motiv. Oblikovanje: Arsenal d.o.o. Priprava tiskovne forme in vezava: Delo ■ Tiskarna d.o.o. Tisk: DP Delo ■ Tisk časopisov in revij p.o. Ljubljana Za morebitne nepravilnosti podatkov o telefonskih naročnikih, objavljenih v imeniku, izdajatelj ne odgovarja. Če je vaš naziv v imeniku ali katerikoli podatek vašega naslova nepravilen, sporočite to čimprej, z navedbo pravilnih podatkov, pristojni poslovni enoti PTT TELEKOM SLOVENIJE p.o. Telekom Slovenije p.o. Magyar Telefonkbrtvvkiado Kft, Budimpešta Telekom Slovenije p.o. Pošto Slovenije d.o.o. Digidata, Nurnberg Teledata Kit, Budimpešta Studio Trnovo d.o.o., Ljubljana Camera, Ljubljana Birografiko Bori, Ljubljana Studio Oreh, Kranj Osterreichische Staatsdruckerei, Dunaj Buchbinderei Frauenberger & Co G.m.b.H. Mullendorf Z Gorenjskim glasom na lep izlet Spoznajte Dobrno v decembru Vas zanima, kateri slovenski termalni izvir je v zgodovinskih virih prvič omenjen že v listinah iz 1147. leta, pisni dokument o zdravilnosti vode iz tega vrelca pa nosi častitljivo letnico 1403? Se želite tudi sami prepričati, zakaj slovijo Toplice Dobrna po vrhunskih storitvah? Že veste, da ima voda iz zdravilnega vrelca na Dobrni zelo ugoden protibolečinski in pomirjujoč učinek, v bazenu Toplic Dobrna pa ima voda 33 stopinj Celzija?Tretjo decembrsko soboto /16. decembra/ Vas zelo prisrčno vabimo na Glasov celodnevni avtobusni izlet v TOPLICE DOBRNA. Letos smo za bralke in bralce Gorenjskega glasa na Dobrno, v naravo in k prijaznim ljudem, pripravili že dva izleta, vendar z njima nismo mogli ustreči vsem. Zato vabljeni z nami spet 16. decembra. Glasov udoben turistični avtobus bo odpeljal zjutraj iz Tržiča, preko Radovljice in seveda z "uradnim odhodom" iz Kranja. Vožnja do Toplic, celodnevni program (kopanje, ogledi...) z zabavnim večerom v kavarni hotela Dobrna, zato bo povratek na Gorenjsko v zelo poznih večernih urah. Cena Glasovega izleta: 2.950 tolarjev/ oseba; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane zgolj 2.400 SIT, za otroke do 15 leta samo 1.800 tolarjev. Vse dodatne informacije in prijave: GORENJSKI GLAS, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 • 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj/. Najlepša hvala za Vaše zaupanje. Za prva dva decembrska Glasova izleta (9. decembra v Jeruzalem in 16. decembra v Zreče) pa prijav ne sprejemamo več, ker nimamo več razpoložljivih sedežev v obeh Glasovih avtobusih! Novembra izbiramo GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 Vmesni rezultat: 462:398 Kavarna Slonček na Kidrife-vi 2 v Kranju je eden redki* lokalov na Gorenjskem, kij namenjen izključno nekaaV' cem. Zato se v Sloni** velikokrat zbere smetana gorenjske sedme sile in *J* varne se zato ie prijentlj' novo ime PRESS BAR. G*1", azd Šinik je bil kot FotoEJGA tokrat hitrejši od koUP Mirka Kunšiča (Slovenske novice) in na sliki so *> poleg Mirka s fotoaparatom znašli Vine Bešter (Ro*0 Kranj), Janja Koren (TV*' Miran Šubic (Dnevnik) *f Aljana Jocif (Radio Slovenija). Kje je in kaj počne populi pevec Braco Koren? Ker & se v tem mesecu na gorenjskem zgodili kar dve razst^^ malih živali - najprej društvena jeseniška in zatem » jubilejna gorenjska, je iti* Braco povsem v skladu 1 gorenjsko novembrsko mo<**:. na svojo levo ramo je povBP\. luštkanega golobčka. SledW je povabilo sprejel, z gostite*' jem sta zapela La Palomo v[ še nekaj šlagerjev ter se ^ate^. zadržala v krajšem prisrčne? razgovoru, o čemer obsW foto dokumentacija. Namesto komentarja h kolo/ono** iz prejšnjega in najnovejšega telefonskega imenika Slovenije, en* od predvolilnih parol pomemo*' politične stranke: RAZLIKA ]f. OČITNA. Prejšnji telefonski imeni11 Slovenije 1994/95 ("uradna izdaj*, po stanju 7.3.1994") je bil ** oblikovanja, priprave za tisk '* tiska "Made in slovenia"; izdalo S* je bivše PTT podjetje Slovenije. . Novi telefonski imenik SloveM* 1995/96 "veljavnost podati*' 1.7.1995") je izdal Telekom Slo** nije in v njem "čast" slovenske? gospodarstva pri oblikovanju re$w'. jo Studio Oreh Kranj in pri pript** za tisk Studio Trnovo ter Birograp* Bori Ljubljana. Vsa ostala dela so & Telekom opravili izvajalci it**t slovenskih meja, kar dokazuje, da J slovenski telefonski imenik "Made J Europe". In ni treba ugibati, Čel1 morda razlog takšne poslovne odi*' čitve Telekoma Slovenije v tem, da* tuji izvajalci priprave za tisk, »Z, kanje in vezavo imenika itd - cem9 od slovenskih! Nagrajenci Iz tretjega nO' vembrskega glasovalni*, kroga■■ so : DUŠA* KAVČIČ, Žirovski vrh 3% tiri; ANTON TORKA?' V redni rubriki na "EJGA" strani z Vašim sodelovanjem in z glasovanjem poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke & Gorenjce meseca. Glasovanje za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 poteka na RADIU KRANJ, RADIU TRIGLAV JESENICE, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj! Danes, ZADNJI novembrski Jetek, se začenja tudi ZADN-I, ODLOČILNI krog glaso-vanja za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995. Glasujete lahko v radijskih oddajah, v TV oddaji ali pa z dopisnicami. V radijskih kontaktnih oddajah in na TELE-TV Kranj zadnjič danes, 24. novembra, z dopisnicami pa vse do prihodnjega četrtka, 30. novembra. Upoštevali bomo vse dopisnice z vključno poštnim žigom 30. november - ki bodo v uredništvo prispele šele prihodnji petek in zato čez teden dni, ko bomo že zastavili izbor GORENJCA MESECA NOVEMBRA, še ne bodo znani rezultati za oktober. Še zlasti zato, ker je število glasov za Stanka in Janeza iz tedna v teden večje in ker je skupno število izjemno izenačeno. Izmed Gorenjk in Gorenjcev, ki so oktobra s svojimi dejanji opozorili nase, sta za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 predlagana: 1/ STANKO DEŽMAN -"Čebelca", prava gorenjska korenina in klen mladenič pri 91 letih iz Spodnjih Gorij, občina Bled; 21 JANEZ KAVČIČ -"Snapkov Janez", osmošolec iz Žirovskega vrha v občini Žiri, navdušen zbiratelj starin že v svojih teenagerskih letih; Od prvega novembrskega petka do včeraj smo prejeli že 860 glasov, od katerih ste jih doslej namenili Stanku Dež-manu 462 in 398 Janezu Kavčiču. Zanimivost: zgolj v minulem tednu je za Janeza Kavčiča prispelo toliko glasov (199) kot prej dva tedna skupaj, in v tretjem glasovalnem krogu je bilo "Janezovih" glasov 13 več kot Stankovih. "Navijači", do 30. U. je še skoraj cel teden, dopisnice so (se) po stari ceni... Za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 lahko "v iivo" glasujete le še danes, v petek, 24. novembra, v kontaktnih oddajah Radia Kranj, ml, Sp.Gorje 12S/B, U; Gorje; RENATA PROSBti Vlrmaie 17, Škofja Lokf> DAMJANA OSTOJlC', Tomšičeva 74, Jesenic*} GOR AZD ZAKRAJŠBK, GObovce 9, Podnart - P& jmejo nagrade v vrednosti P? 1.000 SIT. Praktične nagrad* Gorenjskega glasa tok'}: prejmejo: MOJCA STRy' KELJ, Retnje 28 A, Krti* MONIKA JELOVCA%> HlevlŠe 7, Rovte; BA*' BARA PADOVAC, Jezerska 16, tiri: DAMJASj DOLIN AR, Pod goro f> Gor. vas: MARJAN MW' FIC, Prebačevo 72, Kranj Radia Triglav Jesenice, Rodjf Triič in Radia Žiri ter TEL*: TV Kranj. Kadarkoli do p* hodnjega četrtka, 30. novembra, lahko v poštni nabiraln'* oddate dopisnico z Valv* glasom za STANKA ali £ JANEZA na naš naslov: U/r EDNIŠTVO GORENJSKEGA GLASA, 64000 Kranj ' ob glasovanju pa velja ^P°fel dni1 br* JANEZ KAVČIČ STANKO DEŽMAN vati, da bomo tudi za glasovalni teden v novem^ izžrebali po pet nagrad vrednosti po 1.000 tolarjev 1 po pet prejemnikov prakU™ nagrade. ^tek, 24. novembral995 23. STRAN • GORENJSKI GLAS ""TVS1 ^•00 Malo angleščine, prosim '0.15 Otroški program: Kapitan .rSJfer, ameriška nanizanka in j° Tedenski izbor ii a ,Z2iv' poslovna oddaja ''•05 AIDS: Ne umrite za nevedno, 1. del jjl|*0 Kamenje Ibarre, ameriški j}* Poročila :*<»5 Športni pregled, ponovitev h?4 ,° Umetniški večer: Negativni (Srečko Kosovel 1904 -1926) i« 55 Obzorja duha ,5»20 Dober dan, Koroška J'«}0 Tv dnevnik !M0 Otroški program l£»0 Radovedni Taček: Harmoni- |(7'25 Oglejmo si!, angleška doku-lK?rna seriJa £•05 Simpsonovi, ameriška nanizanka li!*6 Umetnost in civlizacija, fctniki za svet £•«0 ABC - ITD, Tv igrica JJ5 Risanka iS"!5 žrebanje 3x3 io Ž° IV dnevnik 2, Vreme Šport 19.30 Dnevnik 20.10 Murphv Brown, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Hrvaška in svet 21.30 Evronogomet 22.30 Love-joy, nadaljevanka 23.20 Zakladnica, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 11.30 Debeluh v Mehiki, ponovitev akcijske komedije 13.00 Otroški program: Družina Nikolaus, risana serija 13.40 Nekoč je bilo vesolje 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Popajeve nove do- ?odivščine 15.30 Mini čas v sliki 5.40 Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija 16.30 Baywatch 17.10 Kdo je šef 17.35 Zlata dekleta 18.05 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki, Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Medicine man, ameriški film 22.00 V deželi jedrskih črvov, ameriški film 23.30 čas v sliki 23.35 Rožni popek, ameriški film 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio-Šenčur 16.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Večerni program z Robertom Baumanom 22.00 Glasbena oddaja - Old timers shop R TRŽIČ 20 55 ^'ia' ŠDanska nadaljevanka vlade Pogovor s predsednikom 5a ?5 F dnevnik 3, Vreme g-<0 Žarišče g-JJSova *anka 3 9°spa' an9'eska nani' j^^Hobotnica, italijanska nadal- 0,10 TV jutri, Videostrani TVS 2 14 Videostrani 13.00 Euronevvs tf+L Tedenski izbor 14.20 Utrip ^•35 Zrcalo tedna 14.50 Klic PoPr?t8, Posnetek iz Celja 16.10 "»cisti s srcem, avstralska nani-gnka 16.55 Sova, ponovitev 18.00 ^gionalni studi Maribor 18.40 2e *«ste 19.00 Sedma steza 20.05 ?yet na zaslonu 20.55 Morilka, riKCaJ?ka drama 22.25 Studio o'^ ?3-25 Brane Rončel izza odra u*5 TV jutri, Videostrani KANALA J-OP Video strani 8.00 Dobro jutro 5 Crtom Kanonijem 8.05 Novice ?;45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 ^ovice 10.00 Žametne vrtnice, RPnovitev 10.45 A shop 11.00 postrani 12.00, 14.00 In 16.00 ^ovice 17.05 Spot tedna 17.10 »rerne 17.30 Luč svetlobe, amer-5» nadaljevanka 18.15 1. SKL, ^Portaža 18.45 A shop 19.00 Pika ^a A 19.30 Vreme 19.35 Otroški £r<>gram 20.00 Zlata dekleta, periska humoristična nanizanka S;30 Filmska uspešnica: Rajsko Sp'otje, ameriški barvni film 22.25 S?« Pike na S, ponovitev 22.40 A «nop 23.00 Novice 23.05 Rideo J-501. SKL. reportaža 0.20 Video MMTV - TELE 59 1 ^Videostrani - panorama 8.30, Sam ln 1500 MMTV sh°P 16-20 l^jjjta Barbara, ponovitev 17.05 1a^rini 9reni> ponovitev filma [O£*0 Santa Barbara 19.30 Glasih' spoti 20.00 Detektiva, angleš-* nanizanka 20.30 Živa scena, AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Samostanski lovec, ponovitev nemškega filma 11.25 Poroka z Eriko, nemški glasbeni film 13.10 Pod indijskim nebom 13.55 Orientacija 14.25 Na lastno odgovornost 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, zadnji del 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 23.00 Ob pol enajstih, kultura 23.30 Europe by design, 3., zadnji del 0.00 Mala tatica, francoski film 1.50 Kultura 2.30 Pogledi od strani, ponovitev 2.35 K stvari, ponovitev 3.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 37 19.30 Iz izbora: Mini pet, otroški glasbeni videospoti 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Podjetnik tedna: Andrej Prislan -direktor Gospodarske zbornice 20.30 Začetek državnega prvenstva v vaterpolu 21.10 Pogovor z Marcelo Umnik, državno prvakinjo v skoku v daljino 21.25 EPP blok -3 21.30 Zvoki stare glasbe: Klemen Ramovš 22.18 Snovvboderka Polona Zupan na zimskošportnem sejmu v Kranju 22.34 Tenis turnir Živila v Preddvoru 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 37 22.59 Lahko noč in odpoved sporeda 23.00 videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča In 95 Mhz iz Kovorja. Najprej vam bomo svetovali, kaj lahko storite zase in nadaljevali z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche VVelle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo pričela oddaja Tržiški hit. Tudi z uredništvom Gorenjskega glasa se bomo povezali, nekaj pred 19. uro. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica; Obisk v Foto Claudii 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno - Infos '95 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.00 Črna kronika 16.15 Obvestil,a osmrntice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.55 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.25 EPP blok 21.30 Film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI ^.—ana oddaja 22.15 Doprinos 8h~' arneriški barvni film 23.50 TV SLP 010 Video ^tsche VVelle HTV1 VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ura do 19. ura ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. strani 1.00 19.00 Intervju po IZBORU MISS PLES 8. c, oddajo pripravila Hana in Dejan 20.00 Pri TOniki - dokumentarno oddajo pripraivli Sara, Lidija in Igor 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalna oddaja Ljudske univerze škofja Loka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 20.00 Modni bla-bla 21.00 13 ožigosanih 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE Poročila 8.00 Dobro jutro Dr dokumentarna oddaja aeo1 .Crikvenica v preteklosti in la^njosti, izobraževalna oddaja "•"0 Neustrašni 19.23 Risanka KINO CENTER amer. vesolj, drama APOLLO 13 ob 20. uri, amer. ris. POCAHONTAS ob 16. in 18. uri STORŽIČ amer. akcij. pust. film OBLEGANI 2 ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR rom. kom. TO SO BILI ČASI ob 18. in 20. uri TRŽIČ predprem. amer. rom. kom. KO SI SPAL ob 18. uri, franc. ljub. drama FRANCOZINJA ob 20. uri TOREK, 28. NOVEMBRA TVS 1 9.30 Videostrani 9.50 Otroški program 9.50 Krikec in Pikec, lutkovna igrica 10.10 Popotovanje po reki Zali, 1. oddaja 11.00 Tedenski izbor 11.00 ranjeno srce, izalijanski film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 Tv dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Samo za punce, kanadska nanizanka 17.35 O.J.: Iskalki uši, madžarski film 17.45 Baletna suita, glasbena pravljica 18.00 Sorodne duše, 15. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.05 Učitelj, francoska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 23.20 Hobotnica, zadnji del italijanske nadaljevanke Leta v Dovvning Streetu. dokumentarna serija 18.30 Iz sveta znanos-tio 19.00 Neustrašni, nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 E.R., ameriška nadaljevanka 21.05 Črno, belo v barvah: čas Svvinga, ameriški čb film 0.05 Video strani TVS 2 13.00 Euronevvs 14.50 Tedenski izbor 14.50 Malo angleščine, prosim 15.05 Studio City 16.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 16.30 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 R & R 20.30 Zelena ura 20.55 Roka ročka 21.55 Svet poroča 22.25 Somrak stoletja: Razseljena oseba, slovenski film 0.00 Tv jutri, Videostrani KANALA 7.00 Video strani 8.00 Dobro jutro z darkom Korenom 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe 9.55 Novice 10.00 To trapasto življenje, ponovitev 10.50 A shop 11.05 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 16.20 Spot tedna 16.25 A shop 16.40 Vreme 16.45 Rideo, ponovitev 17.30 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 generacija transformerjev II 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Otroški program 20.00 hermanova glava, ameriška znanstveno-fantastična nanizanka 20.30 Karma: Meditacija 21.40 Državnik novega kova, 10.d el angleške nanizanke 22.10 Večni krog, oddaja o astrologiji 22.40 Gost pike na A, ponovitev 22.55Vreme 23.00 Novice 23.05 A shop 23.20 Spot tedna 23.25 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30,12. in 15.00 MMTV shop 16.20 Santa Barbara, ponovitev 17.05 Doprinos miru, ponovitev filma 18.40 Santa Barbara, ponovitev 17.05 Dopprinos miru, ponovitev filma 18.40 Santa barbara 19.30 Glasbeni spoti 20.00 To je ljubezen, serija 20.30 Spot tedna Žiuve scene 20.35 Avtodrom MMTV 21.35 Grenka kri, ameriški barvni film 23.10 beverlv Hills Buntz, ponovitev 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra, Njen princ iz pravljice 6.25 Otroški program, ponovitev 9.15 Umor, je napisala 10.00 Baywatch, ponovitev 10.45 Vesokjska ladja Enterprise, ponovitev 11.25 Smešna ljubezen, ameriška komedija 13.00 Otroški Srogram: Družina Nikolaus 13.40 ekoč je bilo vesolje 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Popaieve nove dogodivščine 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Baywatch 17.15 Kdo je šerif? 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Ponoči na divjem Dunaju 21.10 Urgenca, 3. del: Beg naprej 22.05 Black Magic VVoman. ameriški erotični triler 23.30 Čas v sliki 23.40 Sito mesto, ameriški film 1.15 Kdo je šerif?, ponovitev 1.40 Schiejok, ponovitev 2.40 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Black Magic VVoman, ponovitev filma AVSTRIJA 2 14.00 Slika Avstrije, ponovitev 14.25 Na lastno odgovornost 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Akti X, skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Klepet s Pnettber- ?om ob pozni večerni uri, prvi od estih novih talkshovov 23.50 Paradise Framed, nizozemski film 0.50 Umreti zaradi ljubega življenja, avstrijski dokumentarec 2.20 Kultura 3.00 Pogledi od strani 3.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Krila na nebu: Farnborough Internnational -2. del (produkcija: Marko Malec) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Drago Papler) 20.01 Studio: Napoved sporeda 20.02 Zabavni glasbeni videospot: Magnet 20.05 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.25 Narodnozabavni spot: Mladi prijatelji 20.30 Torkova tema: Radio klub Iskra Kranj 21.20 EPP blok -3 21.25 Ekološki daljnovod 21.29 Razstava Franca Vozla v avli Elektro Gorenjske na Primskovem 21.45 Kolovrat domačih video viž -2. - lestvica narodnozabavne glasbe z novostmi (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, glasujte na kuponih objalvjenih v Gorenjskem glasu) 22.25 Znani in neznani obrazi: Milan Sagadin 22.58 Lahko noč in odpoved sporeda 22.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani 21.00 Satelitski progam Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Zbornik Zoisovih štipendistov 10.40 Informacije -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Varujmo zdravje 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program: Biologija; Kemija; Življenje po Georgesu; Atmosfera in njena zaščita 11.30 Zgodbica: Veliki majhen svet 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Angel na moji rami, ameriški čb film 14.30 Otroški program 15.10 Izobraževalni program 16.15 Otroški program 16.45 Hre-vaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Vaša denarnica 19.30 Dnevnik 20.10 Bihač 20.55 Tv parlament 22.15 Dnevnik 22.30 Slika na sliko 23.05 Zvezde nad, igralski portret 0.05 Poročila KINO R TRŽIČ V oddaji S"m Tržičan bomo obudili spomine na stare čase, ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche VVelle. Ob 16.30 lahko prisluhnete lestvici Air P!ay Slovenia, ob 17.40 pa 33. lekciji English One to one. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Tedenski horoskop 11.00 Torkova tema 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf; Zabava vas Braco Koren 15.00 Poročila, BBC, STA, vreme 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Torkov klepet 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI LOKA TV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Oddaja o kulturi: gostja Marjana Šeaula - Miš 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled dogodkov, ponovitev 21.20 EPP blok 21.25 Nedeljska reportaža, karma: Dr. Sussman, ponovitev 22.05 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glavni dobitek - odrska predstava gledališke skupine "Scena" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Torkov špornti pregled 18.38 Mini 5 18.59 Risanke 19.15 Videostrani 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countn/ glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.30 Žirovski glasnik 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program RGL 5.15 NOvIce 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.00 Horiskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutor je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev ?ost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 3.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J. VValker's golf tirne 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program ANAL 62 KRIM HTV 2 17.00 Video strani 17.15 TV koledar 17.25 Margareth Thatcher: CENTER amer. ris. POCAHONTAS ob 16. in 18. uri. amer. vesolj, drama APOLLO 13 ob 20. uri STORŽIČ amer. akcij. pust. film OBLEGANI 2 ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZRA Danes zaprto! TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. KO SI SPAL ob 18. in 20. uri PODARITE ŽOGO • PODARITE ZDRAVJE HOP ZOGA Sponzor današnje križanke je podjetje VIJA TERAPIJA iz Naklega, čigar program je predvsem prilagojen rehabilitaciji prizadetih otrok. Tokrat se nam predstavlja kot ponudnik najrazličnejših žog, ki poleg rehabilitacije uporabljajo tudi v Športu in rekreaciji. To so žoge, ki so alternativne stolu, in s sedenjem na njih dosežemo pravilno držo, preprečujemo bolečine v hrbtu, na splošno krepimo mišice. Za današnjo križanko podjetje VIJA TERAPIJA prispeva tri nagrade in istočasno vas vabi, da se za vse informacije ali naročila obrnete po telefonu: 47-116 1. nagrada: 2 žogi za zdravo sedenje po izbiri 2. nagrada: konjiček Rody 3. nagrada: hop žoga Pravilne rešitve pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj do četrtka, 7. decembra. S 47-116 VIJA TERAPIJA Nakio, d oo. razvoj, proizvodnja, trgovina, uvoz, izvoz ocsio AVSTR. P0UTIK M0CK PERJE PRI REPI 29 PAJČ0LAN GRŠKI JUNAK LUKAV IZRAELU HRV. PEVEC SLABINAC GR. BOG. NESREČE OfSlO REKA V FRANCIJI OBLIKA IMENA ANDREJA AMER. PEVEC CHARLES REKA V NEMČIJI KRILO RIM. KONJENICE 21 JALOVEC IZIDOR USPEŠNA POPEVKA 24 KRAJ V DALMACIJI DRŽAVA V AFRIKI OCSIO 16 TOALETNO LEP0T1L0 13 ZOLAJEV ROMAN J* SREDIŠČE VRTENJA (MNOZ.) PRAKANTOK V ŠVICI ■JAKODRANC SUKNO OSNOVNA MERA PLOŠČATA MORSKA RIBA REKA V ŠVICI HUMORIST. PUTRIH Oisio ANDREJ KORENT VRSTA HRASTA SLOV. BALETNIK MFTOO dalmTzen SKOIMS 23 RUSKIREŽ ALEKSANDER otet SMEHA_ RIM. BOG UUBFZNI GR. MUZA ZVEZDO-StOVJA 10 STARTNA VSOTA PLESNI VODJA DODATEK K POGODBI ŠPANSKO OTOČJE LIDIJA KODRIČ ENKA ŠP SLIKAR SALVADOR ŽUPNIJA VRH V PIRENEJIH AVAR 26 TULEC DUŠIK ŽENSKO _ ,MJL ANDREJ PIRNAT PESNICA NEGRI MODEREN PLES KRAJ V SLOVENIJI POSNEMOVALEC 15 SLOV. IME ZA REKO ADIGE 12 ZVOK POVRŠINA NOETOVA BARKA M0Z0L-JAVOST T0MA2 OSTERC TURŠKI POLITIK KEMAL SUM. BOG PLODMSU 30 THOMAS STERNEN ZARODEK 19 32 POKR. NA IRSKEM IVAN LEV AR PLANOTA V ČRNI GORI SLOV. NOGOMET. OBLAK 11 MESTO V VOJVODINI ŽIVAL ZVEUKO NOGAMI OfSlO 31 Oešnik alighieri BORODNICA 28 NADA STRUPI PISMENO POTRDILO TVEGANA NAPOVED 22 SESTAVIL F. KALAN POKR. V ITALIJI HRVATSKI OTOK OBL. IMENA ARTHUR NEKD. SL. PEVKA VILER TRUŠKI VELIKAŠ MEMBRANA 17 DEl TELESA JANEŽ NICK GRIEG 20 ZAVESTNI DEL OSEBNOSTI DEL OBRAZA ŽENSKO IME 18 IGRALKA GARDNER VRTNA CVETLICA EVROTAS ANTON AŠKERC IGRALKA PAPAS STANE DOIANC POLNILO ZA SLADICE NATRIJ ČASOVNO OBDOBJE AMER. VESOLJSKI CENTER IME IN PRIIMEK RUSKEGA SKLAD. 14 25 MEHI** 27 nEK?iši Rolfe & Nolan. ljubljanska borza vrednost- ^ Papirjev je tako rešila Iravni zaplet, ki je nastal, ko 8encija za trg vrednostnih JaPjtjev borzi ni dovolila or-§41112 KOIJKO J E VREDEN TOLAR NAKUfffl/reODAINI ! NAKUIWK0DWN1 NAKITNITOODAINI MENJALNICA 1 DEM | 1 ATS 100 ITL Škofja Loka, 22. novembra • V prostorih bivše loške kasarne je Anton Bogataj ta teden odprl nove prostore za opravljanje mehaničnih del na tovornih vozilih znamke Mercedes. Anton, ki ima že tridesetletne izkušnje pri servisiranju tovornih vozil, upa, da bo pridobil tudi dovoljenje tovarne Mercedes za uradni servis njihovih vozil. Delavnica, ki jo je skupaj z Antonom odprl župan občine Škofja Loka, Igor Draksler, obsega 253 kvadratnih metrov. • S. Š., slika: J. Furlan £ Ianja terminskega trga s DEM, USD/SIT, DEM/S tern? instrumenti. Nove ITL/SIT ter terminske OovTSlco Dorzo so ta^° usta" godbe in opcije na oba slo-b*« delničarji Ljubljanske venska indeksa SBI in BIO. en?' 44 družb Je Prispevalo Sklepanje poslov na Terminski Jev L deleže» J?° 34»91 tolar" Dorzi P° potekalo vsak delovni "lin v d LiublJansko in Ter- dan prek elektronskega sistemsko borzo ni pravne ma trgovanja, med 10. in 13. tev ^ave> saJ Je agencija zah- uro. Poleg trgovanja bo Ter-^ ^a, da borza v taki ustanovi minska borza omogočala tudi afi^čS?^ Borzni sestanki le izjemoma Jna. pravna oseba, ki je bila v londonski softwarski hiši Rolfe Jl^ni reimtpr vnisana 11. ok- & Nolan. bo članom zaeotavl- °bra letos, njen uradni naslov jal popolno evidenco aktivnos-;.a J.e'- Terminska borza d.o.o., ti borznih članov in njihovih Jtofitve finančnih trgov, Ljubl-,ana, Slovenska cesta 56. ; .Ljubljanska borza vrednost-*!J papirjev bo Terminski jjjti nudila tehnično tehno-'°»ki servis, kar pomeni, da je Wala podobno kot pred ^om Klirinško-depotna niša. strank, vrednotenje njihovih pozicij med dnevom, izdelavo potrebnih poročil za stranke, možnost obračuna kritij za trideset svetovnih terrr irskih borz in možnost vodenja iz-venborznih OTC poslov. • M.V. POUlCfi PLUS AVOS d.o.o., HUJE 23/a Kranj tellfat 064/331 022 J!*iva računalniška trge Ko prižgete er Plus računalnik, I' takoj pripravljen za delo. I«,. Računalniški okolji "»DOS in MS Windowt 3.1 EE sta ie instalirani. tako pa razen časa prihranita •v tUdI denar saj |a pogled »kozi ^ n»ža okna canovno ugodnejši. 8) DAN^*%NOČ ROHRBLITZ ciaCBNje vsbm vrst hišnih in "\ KAMALIZACIjaKIH CEVI • KANAL TV PREGLEDI •EaANJE IN ČIŠČENJE POD VODNIM PRITISKOM ČltčENJE BENCIN«KIH.OLJNIH IN MAaCOBNIH LOVILCeV TEUFAX:061451 586 Kranj, 23. nov. - Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je sporočila, da bo 14. decembra zadnji borzni sestanek, trgovanje pa bo nato potekalo vsak dan prek borznega informacijskega sistema BIS. Agencija za trg vrednosntih papirjev je namreč 15. novembra potrdila spremembo poslovnika Ljubljanske borze, ki pomeni dokončno ukinitev trgovanja na borznih sestankih in 14. decembra letos bo tako zadnji. Nato bo trgovanje KAT ,d.o.o., HI-FI SALON hi fi sistemi od 1.400 DEM dalje ROTEL, JPW, JM LAB FOCAL VDH, KUZMA, SOUND LAB pon - pet.: 15. do 18. ure Hotemaže 17A, PREDDVOR tel.: 064 43391, fax 064 43388 potekalo vsak dan prek borznega informacijskega sisema BIS, uprava borze pa bo lahko le izjemoma uvedla tudi trgovanje na borznih sestankih. Druga sprememba pa se nanaša na skrajšanje roka za začasno ustavitev trgovanja in s tem roka za javno objavo podatkov izdajatelja vrednostnih papirjev v primeru sprememb tečaja vrednostnega papirja za več kot 30 odstotkov. Po novem lahko začasna ustavitev trgovanja traja največ pet dni, medtem ko ie doslej trajala deset dni. Če izdajatelj v tem obdobju borzi ne dostavi zahtevanih podatkov za javno objavo, o nadaljnjem postopku odloča Odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov na borzo. BOSCH tj ?0T1ČNI IN SEXU ALiSI TELEFON r><*0/31-20 -#> SAMO ZA ODRASLE 156 SIT/MIN -►KISSUNE __-► 24 UR V ŽIVO VEDEŽEVANJE ASTROLOOUA .. Tli *rZ7 in pismeno: PREROK p p 101, 61260 LJUDLJANAJ [Zaupajte evoje težave ru&lm prerokom, eevojlm videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Prerok ITanja. Marica, Rada. Jožica Ivanka.Majda, astrolog.:Mllen, fjLMVPAJTF NAJHOIJŠIM LIH »I II kiji ^MERKUR SALON VOZIL CIMOS CITROEN telefon: 211 380 'zbor vozil iz zaloge: ^X CABAN, 1,1 i, kovinska barva, temna stekla, 1.422.765,00 *X AVANTAGE, 1,4i, kovinska barva, temna stekla, el. paket, 2.105.445,00 *X AURA BREAK, 1,8i, kovinska barva, servo volan, 2.604.127,00 ^ANTIA, 1,8i, kovinska barva, 2.770.753,00 A BANKA {Kranj,Tržič) 84,40 88.70 12,30 12,60 7,65 8 06 AVALBIed 88,30 88,55 12,47 12,58 7,70 8 00 AVAL Kranjska gora 88,10 88.55 12.45 12,58 7,60 8 00 BANKA CREHTANSALT d.d. L) 88,00 88,80 12,40 12,65 7.50 8 00 EROSfStarl Mevr),Kranj 88.40 88.80 12.50 12.55 7,70 8 00 GEOSS Medvode 88.50 88.90 12,53 12.59 7.80 7 95 GORENJSKA BANKA (vse enote) 86,70 88,80 12,07 12,62 7 38 8 18 HRANILNICAL0N,d.d.KranJ 88,10 88,50 12.49 12 59 7 70 799 HiDA-tržnicagubljena 88,30 88.60 12,50 12,57 7^8 789 HRAM ROŽICE Mengeš 88.00 88.52 12.50 12,55 7,75 7 89 ILIRIKA Jesenice 87,50 88.50 12,35 12.55 7,65 8 00 INVEST Škofja Loka 88,00 88,50 12.45 12.56 7.70 8 05 L£MAKr»"l 88,40 88.80 12,50 12.58 7,80 7!95 MIKEL Strelišče 88.30 88.90 12,50 12.60 7.70 8 00 NEPOSi (Škofja Loka, Trata) 88.30 88,50 12,51 12,55 7,75 7,95 Pl^{na«ahpoštah) 86,25 88,15 11.55 12.55 7.25 7,90 ROBSONMenge* 80.40 88,70 12.55 12.« 7.80 8 00 SHP-Slov.hran.Inpoa.Kranj 88.50 88.80 12.47 12 55 7.70 790 SKB (Kranj, Radovljice, Šk. Loke) 86,60 88.60 12,25 12,66 7.55 8 10 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 86,70 - 12 07 - 7 38 SLOVENUATURtST Jesenice tfisO 88.50 12,'32 12,55 7^65 8,00 fZKBBIag. meetoŽlrl 87.00 88.40 12,02 12,50 7,50 8.12 Jl^* '^"^^Loka M'10 88,50 12,50 12.58 7,75 7.95 ttWi5^*.u W'10 M-M 12-M «,51 7.75 7.95 ^^^llt^^ K!! 88,90 12-45 12'65 7'70 8'10 TROI^^Ik^alcovnlk 88,30 88,50 12,46 12,52 7.80 7.95 SrcaJSTLu.« t.,^ MW M." 12.50 12.56 7.80 7.95 POVPREČNI TEČAJ 87,91 88,64 12,39 12.58 7.67 7.99 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,20 tolarjev Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 <@> tminom $suzuki ŠKOFJA LOKA. GOSTEČE 8. TEL: 064/632 - 286 POOBLAŠČENI SERVIS TER PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL NOVO, EKSKLUZIVNO V KRANJU Usnjeni izdelki priznanega proizvajalca Urko iz Kamnika, moška in ženska konfekcija, nahrbtniki in modni dodatki. Pestra izbira usnjenih torbic in denarnic EL CAMPERO. Pridite in se prepričajte o modnem dizajnu in visoki kvaliteti, dekleta na izboru za MISS 95 so se že. Vljudno vabljeni tudi v našo stilno obnovljeno kavarno Mitnico na Tavčarjevi ulici. Tavčarjeva 10, Tel.: 223-391 PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja loka, Kidričeva 26, tel.: $34 - 800 < POSOD^MAUGOSPO^ Jj£ POZOR!00 20- 11 •00 PR0DAJE ZAl0G I GOTO VINA S ČEKOV BREZ OBRESTI 5965,50 48384,70 BW GOLDSTAR CBTSHREO 51 cm 170205,00 73900,00 BTV GRUNDING 37 cm 8WCOMDOR-StLEC0 37cm BTV GORENJE ART UNE TTX 63 cm 183739,70 93044,10 i \404$2M 44958,00 75f«4,»0 83537,90 g ft f'f f Ff/'f'sTf ir T"M/T' \j3mUC\ M989t60 S1VrTflUPSirX55an BTV SELEČO 556 STEREO 63 cm \106241,2 igrali, da na obrambo ni 5m° treba velilco paziti- Zato 0?° letos veliko delali prav na °rambi in rezultat je tu: Sest J[ytih golov v trinajstih tek- ^kioi mladincev in kadetov * Pri vrhu 1. slovenske lige, ^ed'em ko je članska le v "dini tretje lige. lako mladi nogometaši s prihodom v člansko vrsto nazadujejo za dve ligi. Se zato pri njih čuti kako nezadovoljstvo? "Prestop mladinca k članom traja vsaj dve leti, da igralsko dozori. Zato je ta razlika v ligah po eni strani dobra. Ko pridobi svojo zrelost, pa je od igralca odvisno ali bo šel drugam ali ostal pri klubu. Tak primer je bil z Verbičem, ki je najprej zaigral pri članih Triglav-Creine, nato pa je šel v Naklo." In kako je s prihodnostjo gorenjskega nogometa? Kako se dela z mladimi nogometaši in ali imamo med njimi kaj talentov? "Poleg naše ekipe, ki je v prvi ligi, sta na Gorenjskem še dve mladinski ekipi v drugi ligi: Naklo in Sava-Zarica. Torej nekaj le imamo. Vendar pa je stanje na Gorenjskem v primerjan z ostalo Slovenijo trenutno slabše. V "osnovni šoli nogometa" igralce namreč trenirajo na žalost le entuziasti. Pred kratkim pa smo ustanovili Območni odbor trenerjev Gorenjske, s tem poskrbeli, da bodo za to delo angažirani strokovnjaki. Kar se tiče talentov, imamo v klubu kar nekaj reprezentantov v mlajših selekcijah. To so Bauman, Vujovič, Križaj, Pokorn, Radosavljevič, Bogatinov, Markelj, preden je šel k Olimpiji tudi Tasič." In še nekaj o načrtovanem nogometnem centru za mlade nogometaše, ki naj bi bil v Kranju. Kako daleč ste? "Teoretično se center že postavlja, trenutno je zasnova v tisku. Material bomo predstavili občini ter srednjim in osnovnim šolam. Center je zgrajen na Verdenikovem modelu, smo ga pa tudi malo nadgradili. Računamo, danam bo v pomoč tudi nov Zakon o športu, ki predvideva sofinanciranje šol. Kakorkoli že, s centrom mislimo resno." • S. Šubic KARATE VATERPOLO SEST KRANJČANOV NA DP V OBČINSKI LIGI SEDEM EKIP Knedeljo, 19. novembra, je v Novi Gorici potekalo državno pasivo v karateju za mladince. Tekmovalo se je v katah in J'h. Karate klub Kranj se je tega tekmovanja udeležil z šestimi Najprej so tekmovalci prikazali kate. V konkurenci mlajših ^dincev je bil izjemno uspešen Adi Džuzdanovič, ki je osvojil •^lično prvo mesto. Pri starejših mladincih pa je Nejc Šarabon svojii tretje, Andrej Kožuh pa peto mesto. Prvo mesto je v tej *£nkurenci osvojil Jernej Sever (KK Idrija), drugo pa Jože Ivanov *MC SO Emona) . Pri katah ekipno je bila to leto izjemno velika konkurenca, saj ^nastopilo kar sedem ekip. Ekipa karate kluba Kranj, v sestavi /*rabon, Džuzdanovič, Kožuh je osvojila odlično drugo mesto, v^em ko je morala izvesti še kato za odločitev, saj so po prvi kati pegli enako število točk kot KK Salomonov oglasnik Emona. mesto pa je osvojil KK Sevnica. fi ^ bojih so bili fantje žal malo manj uspešni. Nejc Šarabon je v Poitežki kategoriji pri starejših mladincih osvojil tretje mesto, j^jrej Fojkar je pri mlajših mladincih osvojil prav tako tretje ^alibor Stojkovič, ki je na tem prvenstvu debitiral je izgubil v j^m kolu in kasneje v boju za tretje mesto, Igor Stojakovič je . Kubil boj v drugem kolu. V absolutni kategoriji je Nejc Šarabon ^ubil boj v drugem kolu v podaljšku proti Jožu Ivanovu, ki je . ^sneje izgubil boj proti Jerneju Severiu. Adi Džuzdanovič pa je "^v prem kolu diskvalificiran zaradi premočnega kontakta. • Andrej Kožuh Kranj • Že prejšnjo nedeljo se je začelo tekmovanje v občinski ligi. Štartalo je šest ekip, medtem pa se je kot sedma ekipa [>rijavila šc ekipa vaterpolistov Kokre. Tako bo sedaj v občinski igi sodelovalo sedem ekip, kar je največ do sedaj, tekmovanje pa se bo vse do 7. januarja 1996 odvijalo vsako nedeljo v večernih urah na prečudovitem objektu, ki s tem dokazujte, da služi svojemu namenu. V nedeljo je bilo odigran drugi krog doseženi pa so bili naslendji rezultati: TRIGLAV n : KAMNIK 10:4 (5:0,1:1, 3:2,1:1) Strelci za Triglav II so bili Pančur 4, Suhadolnik 1, Šmitek 1, Malavašič 1, Likozar 2 in za Kamnik Gizdavčič 1, Milek 1, Homar 1, Komelj 1 VOD. STOLP : TTVOLI 7:7 (1:1, 3:4, 0:2, 3:0) Stelci za Vod. Stolp so bili Vukanac 1, Žibert 1, Farčnik 1, Kodek 1, Veličkovič 1, Chvatal 1, za Tivoli pa Preis 1, Ramovš 2, Avdič 4 KOKRA : OMNIA ŠPORT 12:8 (22, 2-3, 4:0, 4:3) Strelci za Kokro so bili Wagner 2, Rakovec 1, Mervič 1, Kuhar 1, Svare 1, Čalič 2, Krašovec 3, za Omnia šport pa Ogrizek 2, Šprajc 1, Sajovic, Potočnik 3. Vrstni red po drugem krogu: 1. Triglav II. 4, 2. Kokra 2, 3. Triglav I 2, 4. Kamnik 2, 5. Tivoli 1, 67 Vodovodni stolp 1 in 7. Omnia šport 0. Med strelci pa vodi Jure Pančur in moštva Triglav II, ki je dosegel na dveh srečanjih 7 zadetkov. • Jože Marincek VABILA, PRIREDITVE Jubilej žirovniških skakalcev - V okviru praznovanja 50. obletnice delovanja Smučarskega skakalnega kluba Stol iz Žirovnice bo jutri, 25. novembra, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma na Breznici družabni večer. Igral bo ansambel Vita, člani kluba pa bodo predstavili del svoje dejavnosti. • J.K. Odbojkarski spored - Na Bledu bosta dva derbija, ki bosta v marsičem odločala o uvrstitvi blejskih ekip. Minolta bo igrala ob 19. uri z Ljutomerom, Bank Austria Bled pa ob 17. uri z TVP Novo mesto. V tretji DOL igrajo doma Bled II : Mokronog (OŠ Radovljica ob 16,30), Bohinj : Astec Triglav (OŠ Bohinjska'Bistrica) ob 18. uri), Žirovnica II: Črnuče II (OŠ Zabreztnica ob 18. uri) in v ženski konkurenci Bled II: Cimos III (OŠ Bled ob 14,15). • B.M. Rokometni spored - V U. državni moški rokometni ligi zahod gostuje Besnica jutri ob 19. uri pri Jestvini Koper, Šešir igra v soboto ob 20. uri doma s Prulami, Preddvor pa doma v soboto ob 18. uri doma z Inles Ribnico. Namizni tenis v Križah in Tržiču - Športna zveza Tržič in Namiznoteniški klub Križe vabita na občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo v nedeljo, 26. novembra, od 9. ure dalje v dvorani NTK Križe v Križah. Prijavnina znaša 500 tolarjev. Rezultati bdodo veljali tudi za točkovanje letošnjih delavskih športnih iger. Namiznoteniški klub pa bo imel danes, 24. novembra, skupščino. Skupščina bo ob 19. uri v osnovni šoli Križe. • JJKikel Teniški turnir v Preddvoru - Jutri, 25. novembra, bo na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru zaključni masters za 16 najboljših parov v letošnji seriji rekreativnih teniških turnirjev za pokal Živila 95. Vabljeni na tekmovanje in družabno teniško srečanje. • J.K. Na Bledu odbojkarski ples - Odbojkarski klub Bled vabi sedanje in nekdanje odbojkarje, pokrovitelje in prijatelje odbojke na odbojkarski ples, ki se bo začel jutri, 25. novembra, ob 20. uri v hotelu Jelovica na Bledu. Na plesu bo organiziran tudi bogat srečelov. • J. K. Teniški klub Triglav iz Kranja razpisuje rekreacijsko zimsko teniško ligo. Igralo se bo do 9 gemov, dve igre posameznikov in igra dvojic. Ekipo sestavljajo najmanj trije tekmovalci. Sistem igranja bo določen glede na število in kakovost prijavljenih ekip. Liga bo potekala v petek, soboto in nedeljo zvečer od 22. ure naprej do 1. ure zjutraj. Prijave bodo sprejemali do 2. decembra na naslov Teniški klub Triglav Kranj, Partizanska 22. Prijava mora vsebovati ime ekipe, imena in priimke tekmovalcev ter naslov in telefon kapetana ekipe. Prijavnina znaša 250 mark oziroma ustrezno tolarsko protivrednost. • J.K. NAMIZNI TENIS VRH JESENICAM IN KRIŽAM Kranj, 24. novembra - S petim krogom se je tekmovanje v gorenjski namiznoteniški ligi prevesilo v drugo polovico. V prvi ligi vodila Jesenice II in Sava PNKC. Izidi 5. kroga: Merkur : EGP 2 9:1, Križe 1 : Jesenice 19:1, Kondor : EGP 14:6, Šenčur 1 : Jesenice 2 0 : 10 in Gumar : Sava PNKC 2 : 8. V šestem krogu bodo igrali EGP 2 : Sava PNKC, Jesenice 2 : Gumar, EGP 1: Šenčur 1, Jesenice 1: Kondor in Merkur: Križe 1. V drugi ligi so Križe vpetem krogu petič zmagale. Izidi: Sava 2: EGP 4 5:5, Križe 2: Šenčur 2 10 :0, Duplje: Šenčur 3 4: 6 in Jesenice 3 : Merkur 2 6 : 4. V šestem krogu bodo igrali EGP 4 : Merkur 2, Šenčur 3 : Jesenice 3, EGP 3 : Duplje, Šenčur 2 : Predoslje in sava 2 : Križe 2. • J. Starman. SKRITA GORA smučanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma 1 Po severni steni in druga doživetja med himalajsko smučarsko odpravo SKI8000. SMUČANJE Z VRHOV OSEMTISOČAKOV Poskusi, tragedije, redki uspehi Med prvimi je pred več kot dvajsetimi leti Poskušal znani himalajec Fritz Stammberger *a gori Co Oju (8201 m). Na vrh je sicer Priplezal, a smučati z njega mu ni uspelo, sestop moštva se je sprevrgel v tragedijo. Stammbergerjeva soplezalca Huber in Thur-rnayr sta omagala 7200 metrov visoko. Ko se Je nekaj dni kasneje vrnil z reševalnim Moštvom, sta že umrla zaradi izčrpanosti in višinske bolezni. Legendarni pionir ekstremnega alpinističnega smučanja Švicar Svlvain Saudan, ki je v Mnogih svetovnih gorah opravil dotlej nepredstavljive smučarske podvige, je leta 1979 Poskušal smučati z "gore viharjev" Daulagir-(/a (8167m). Odprava se je končala neuspešno *n tragično - v viharju so umrli trije člani, Preživeli, med njimi tudi Saudan, pa so se komaj rešili. Istega leta se je na Anapumi (8091 m) zgodila še druga alpinistično smučarska tragedija. Francoz Yves Morin se je Povzpel na vrh, malo pod vrhom pa si je nato Pripel smuči in zapeljal navzdol. Toda nikoli ni prismučal v dolino. Pri prečenju ledene strmine na višini 6700 m si je moral pomagati ŠPORTNI PODLISTEK PIŠE: IZTOK TOMAZIN Gorska skupina osemtisočakov Gašerbrumov v pakistanskem Karakorumu. z vrvjo, vendar se mu je zataknila vponka in preden se je uspel osvoboditi, je izdihnil viseč na vrvi. Štirje prijatelji, ki so bili priče nesreče, mu niso mogli pomagati, saj so bili sami tako izčrpani, da so se komaj rešili. Prvo smučanje z osemtisočaka je končno uspelo leta 1980 Avstrijcema Millingerju in VVorgotterju. Z 8163 metrov visokega Mana-sluja sta smučala po smeri normalnega pristopa, vendar ni znano ali jima je uspelo peljati prav z vrha ali pa sta spust začela nekaj pod njim. Najbolj akrobatsko smučanje v Himalaji pa je opravil Japonec Yuikiro Miura s pobočij Mount Everesta. Z vratolomnim spustom je začel okrog 8000 metrov visoko in v kratkem je dosegel hitrost 160 kilometrov na uro. Smuči ni mogel več nadzorovati, zato se je njegov spust predčasno končal s strašnim padcem, ki ga je ublažilo padalo, s katerim je bil opremljen. V dveh minutah je tako predrvel 2000 metrov višinske razlike, preživel pa je le po srečnem naključju, saj ga je pred prepadnim odlomom ledeniŠke razpoke zabilo v mehak sneg. Njegova pustolovščina z običajnim alpinističnim smučanjem ni imela dosti zveze, saj je šlo za smuk brez zavijanja in za uporabo zaviralnega padala. Po večih poskusih je uspel prvovrsten dosežek tudi Saudanu. Leta 1982 je smučal Z vrha Gašerbruma 1 (8068m), seveda pretežno po smeri normalnega oziroma najlažjega pristopa. Nekaj let kasneje so uspeli smučati z vrha čo Oju, pa s šiša Pangme (8046 m) in Gašerbruma 2 (8035 m). Število uspešnih je počasi preseglo število mrtvih, toda srečnežev ni bilo več kot deset. Brezuspešno pa so poskušali smučati z drugih najvišjih vrhov. Tako je smučanje z osemtisočakov ostalo vrhunski dosežek tudi v zadnjem desetletju tega tisočletja. Večina najpomembnejših ciljev je ostala našim generacijam, še posebej, ker so bili vsi omenjeni spusti z osemtisočakov opravljeni po normalnih oziroma najlažjih smereh. Vabili so novi izzivi, predvsem smučanje s še nepresmučanih gora in smučanje izven območja najlažjih pristopov na vrhove - po stenah in grebenih. Športna zveza ponuja objekte občini OBČINA LASTNIK, ZVEZA UPRAVLJALEC Kranj, 24. novembra - Športna zveza Kranj je 16. novembra predlagala kranjskemu županu oziroma občini, da po vzoru dogovora med teniškim klubom Triglav Kranj in občino postane le-ta lastnik tudi drugih športnih objektov v kranjski občini, upravljalske pravice pa naj bi občina oziroma župan dala Športni zvezi. Občina še ni odgovorila. Na Športni zvezi Kranj so povedali, da so sposobni upravljati s športnimi objekti, kar potrjuje tudi priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za vzorno vzdrževanje pokritega olimpijskega bazena v Kranju. To jim uspeva, kljub temu da je bila iz letošnjega proračuna nakazana komaj polovica denarja, namenjenega športu. • J.K. KEGLJANJE MERKUR, BELA, GORJANC Kranj, 24. novembra - V petem krogu kranjske občinske kegljaške lige ni bilo večjih presenečenj. Predoslje niso več na vrhu, saj so jih doma presenetili kegljavci Gorjanca. Tako sedaj vodi Merkur pred Belo in Gorjancem, vsi pa imajo po 8 točk. Po šest točk pa imajo Predoslje, Gumar, Iskraemeco in Petrol. Sledijo Podbrezje 4, Cestno podjetje 2, Triglav (ženske) 2, Prevolje 2 in četrta pot brez točke. V petem krogu so igrali: Merkur : Prevole 12 : 8, Četrta pot : Petrol 7 : 13, Podbrezje : Bela 8 : 12, Cestno podjetje : Iskraemeco 8 : 12, Predoslje : Gorjanc 7 : 13 in Triglav (ženske) : Gumar 7 : 13. • J. Marincek ROKOMET TRŽIŠKI ROKOMET SE PREBUJA Tržič, 24. novembra • Pred dnevi se je več kot 50 mladih in starejših prijateljev rokometa zbralo na občnem zboru na novo oživljenega Rokometnega kluba Tržič. Kot je znano je Rokometni klub Peko Tržič pred leti prenehal z aktivnim delovanjem, vendar pa rokomet kot športna panoga v Tržiču ni nikoli popolnoma zamrl. V osnovnih šolah je nekaj ljubiteljev rokometa nadaljevalo s treningi za osnovnošolce, v zadnjem času, ko pa je za delo z njimi poprijel naš znani rokometni strokovnjak, profesor športne vzgoje Andrej Kavčič, domačin iz Križev, pa se je v vrste rokometašev že v prvem letu vključilo 90 mladih, starih od 10 do 14 let. Na občnem zboru so se tekmovalci in njihovi starši ter nekaj drugih rokometnih zanesenjakov odločili nadaljevati z rokometno dejavnostjo, sprejeli so petletni program dela in izvolili nove organe kluba. V programu so zapisali, da je rokomet v Tržiču doma, da Tržič potrebuje kolektivne športne igre, poleg tega pa naj bi z množičnostjo v svoje vrste pritegnili čim več mladih, ki bi jim tako ostalo manj časa za brezciljno pohajkovanje. Obenem s tem pa naj bi jih tudi vzgojili v pravem športnem duhu in usmerili na pravo pot. To pa ni več samo interes kluba, ampak tudi staršev in vseh državljanov. Zavzeli so se tudi za to, da bi v Tržiču čim prej dobili primerno telovadnico, ki bi dopuščala igranje rokometa v zaprtem prostoru, saj so vse tri dosedanje precej premajhne. Izvolili so sedemčlanski izvršni odbor, ki mu bo v naslednjem dveletnem obdobju predsedoval Pavel Barabaš. • J. Kikel UPOKOJENCI VODIJO Tržič, 24. novembra - Delavske športne igre 1995 se vse bolj približujejo svojemu zaključku, ki bo vrhunec doživel na svečani razglasitvi najboljših 21. decembra 1995 v Restavraciji Raj v Tržiču na tradicionalnem srečanju najboljših tržiških športnikov. Nekaj tekem pred koncem je vrstni red med najboljšimi moškimi zelo tesen in najboljša mesta še niso povsem oddana. Tudi v ženski konkurenci so razlike zelo majhne. Vrstni red ekip in posameznikov po 24 tekmovanjih, na katerih je skupno nastopilo 889 udeležencev (168 žensk in 721 moških). Ekipno: 1. Društvo upokojencev Tržič 5116, 2. Peko SS 4637, 3. Peko OBUTEV 3586, 4. Območna obrtna zbornica Tržič 2575, 5. Peko TEPOVE 1398, 6. BPT 876 Ženske: 1. Milena Dolčič (Peko SS) 400,2. Olga Bencina 395,3. Metka Sova (obe Peko Outev) 379,4. Marija Vodnik (DU) 315,5. Marija Polajnar (Peko Obutev) 253, 6. Ivanka Kokalj (DU) 231 Mošld: 1. Anton Meglic (Peko SS) 771, 2. Ludvik Šoklič (Slap) 746, 3. Tone Primožič (Peko SS) 708, 4. Jože Bohinc (Peko TEPOVE) 644, 5. Lado Sedej (Peko SS) 606, 6. Matej Keršič (Ročevnica) 517. • J. Kikel SUZUKI VrfARA ZA ANDREJO GRAŠIČ Ljubljana, 22. novembra • Pri uradnem zastopniku vozil Suzuki, podjetju VVolf in Odar iz Ljubljane so pred nedavnim ustanovili posebni sponzorski svet, ki ie pristojen za odločitve glede sponzoriranja vrhunskih športnikov. V letošnji sezoni se je sponzorski svet odločil pomagati naši najboljši biatlonki, Kranjčanki Andreji Grašič in ji v ta namen izročil v uporabo terensko vozilo suzuki vitara 5, skupaj s še dvema sponzorjema, M banko in Mobitelom, svoj delež pa je prispeval tudi Andrejin oče Vinko, ki je pokril stroške registracije in zavarovanja. Slavnostna izročitev avtomobila je bila v sredo, včeraj pa je Andreja skupaj z ostalo biatlonsko reprezentanco, ki je tudi letos v dobri formi, že odpotovala v Skandinavijo na prve tekme. • Besedilo in slika M.G. J»j Vabljeni^ ~f iV na tradiciona BLED SILVESTROVANJE Hv restavracijo hotela in v plesno dvorano Kazina ali taverno PARK HOTEL Cesta svobode 15 64260 BLED, SLOVENIJA Informacije in rezervacije: tel.:79-30 EP - COMMERCE Bled, d.o.o. m 2JjW Podjetje za prodajo in dobavo nafte ^ ^ in naftnih derivatov - kurilnega olja EP COMMERCE, d.o.o., Bled obvešča vse svoje cenjene kupce kurilnega olja, da smo se preselili v nove poslovne prostore v Lesce, Železniška 6. Nudimo vam možnost nabave kurilnega olja na več čekov in brezplačni prevoz po ceni 33,60 SIT/ L Pri plačilu z gotovino pa je cena 33,10 SIT/L. Pokličite nas po telefonu: 718-139, 718-320 od 7.30 do 15.30 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Priporoča se EP COMMERCE, d.o.o., Bled GLASBENI INŠTRUMENTI TIPKA TIPKA Kolodvorska 7 Staneta Žagarja 34 a LJUBLJANA KRANJ 061/13-17-055 064/331-478 Mo^or^^OG^ ŠE VEDNO NAJCENEJŠI NAKU GLASBIL DO 12 MESECEV NA KREDIT BREZ OBRESTI Tel.: 241-470 Tel.: 241-470 MINI METRO na Primskovem Mirka Vadnova 19, Kranj I f.OIIVO - iJGODMO - f f.OUVO 15 * Bela tehnika Gorenje * celoten program CANDY * pomivalna korita Blanco * akustika, posoda... i rvoovi: cehe super cene: * pečica EV, KV * plošče EV * štedilniki * jedilni serv. EMO * pomivalni stroji ARISTON * pomivalni stroji INDESIT * zamrzovalna skrinja ZS13 * zamrzovalna omara ZO10M * garniture posode INOX Poleg ugodnih cen še ponujamo: 10 % got. popust +3 % za člane kluba KOKRA ter obročno odplačevanje!' CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG TEL.: 241-470 I VODOPIVČeVA 2, tel.: 064-2211jg Ne pozabite: ob vsakem nakupu sistema NAD z zvočniki Jamo, v ča*" med 1.11. ter 31.12., dobite Čudovito darilo: brezplačne kakovostne n" slušalke! Toda, to ni vse: zvočniki Jamo imajo 7-letno garancijo, kompo* nente NAD pa 2-letno! Ali je potrebno še kaj dodati? ^ IHflMn d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45 61101 Ljubljana ali na tel.: (061) 213-475 DRUŽINSKA KOLEKCIJA ČANG - ŠLANG shu j sevalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Z rednim pitjem Čang-Šlang bodo izgon*** odvečne telesne maščobe, vaše telo pa ^ postalo gladko in gibčno. Škatlica Čang-Šlang vsebuje 40 vrečk čaja. ^ so garancija za dosego želene telesne teže- Cena: 699.- SIT + poštni stroški in pakiranj« - losion za nego osivelih las. Blaga, brezbarvna tekočina. Vsakodnevno se nanaša na lase (2'. 3 tedne) in tako jim vrača naravno barvo in sijaj. Izgublj^ pigment regenerira postopoma in neopazno; nasprotno °° obstoječih sredstev za barvanje las Cena: 2.399. - SIT + poštni stroški in pakiranje 2 ali več: 1.799.- SIT + poštni stroški in pakiranje - losion in gel za nego 1**' lasišča in ponovno rast \& Učinkovine preparata so izvlečki eksotičnih rastlin Amerike. Revitalizirajo in negujejo lase in kožo lasišča, rezu!*8 pa je viden v mnogoterih odlikah. HERBOPIL popolnoma prepreči nastajanje prhljaja, lasem vrača lesk in prožnost, okrepi lasne korenine, ozdravlja poškodovane lase. Dokazano je, da z nego lasišča poteka vzporeden proces -PONOVNA RAST LAS. Komplet = losion + gel GIGIRICCI in HERBOPIL sta izdelana po licenci VV.VV.R-Partnership Baltimor, Marvland ZDA Cena: 3.499 .- SIT + potni stroški in pakiranje 2 ali več: 2.999 .- SIT + poštni stroški in pakiranje BIOTERM MEDICINSKO PRILAGOJEN PAS ZA ODSTRANJEVANJE MASČOBNIH NASLAG; 3 - 5 cm V 21 DNEH Cena: 2.499.- SIT + poštni stroški in pakiranje m DŽIRLO GUARP Ustnik za trajno uporabo Majhno varovalo za TRAJNO uporabo,*' odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Pri narJ?§0 dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO GUARD.f prozornega, s katerim boste lahko opazovali njegovo delovanj0. Cena: 1.199 .- SIT + poštni stroški in pakiranje 2 ali več: 799. - SIT + poštni stroški in pakiranje Mm GUARĐ ---- NAROČILNICA - 061/213-475 IME IN PRIIMEK:.............................. UUCA, HIŠNA ŠT:........................... KRAJ, ŠT. POŠTE: .......................... TELEFON:........................................ VRSTA IN KOLIČINA IZDELKA: NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: DŽIRLO, d.o.o., p.p. 45,61101 LJUBLJANA NA VAŠO ZAHTEVO VAM POŠLJEMO BREZPLAČEN KATALOG NAŠIH IZDELKOV. X--■--X------ 04 4291 Savica je včasih tudi raztegljiva kot elastika h osmih letih pravdanja spet na začetku krivično kranjsko sodbo je zamočil moj odvetnik, ki mu je šlo samo za denar, z drugo, ki jo J^Višje sodišče v Ljubljani prav tako razveljavilo, pa sem spet na začetku," pravi Mile Nikolič. U1."]« 24. n< t„j "»a, o tem pričajo številni Pravica tudi raztegljiva kot Jf*« primeri. Ali je tudi v L^eru delavca kranjske Ko-Jple Mileta Nikoliča tako, r*1 seveda ne moremo, niti . 8lQemo presojati. Sam je [^Pričan, da ima v Kranju jjjk* zanj zavezane oči. SrK^e Nikolič, doma iz južne /f'Je, si je po desetih letih na Švedskem že kot zrel p?' zaželel nazaj v domovino. ^£nalo ga je v Kranj, zaposlil te]j£ v Komunali, tu dela že dvaindvajset let. Dokler r°- On ga je cenil kot Jnega delavca, ki je bil kos lea!°gam plakaten a-dekbra-J)a; Zato se tudi ni dosti Jlnil za nenehne zbadljivke ^jtelavcev, ki so ga, edinega :[ba v podjetju, klicali "Ci- X Bugarine". v "otem ko je umrl delo-. "Ja Dolinšek, pa se je .Važnost proti meni začela 'JPnjevati. Iskali so tako °^ dlako v jajcu, samo da Se me lahko znebili. Ker našli tehtnega argumenta, J? *ovali konstrukt. 19. ja-jjjija 1987 sem pri Čebelici v ranju čakal na avto Komu Pretolčen je šel dogodek prijavit na policijo, po deseti zvečer, ko se je žena vrnila s popoldanske izmene, pa sta se zapeljala k takratnemu direktorju Komunale domov, da bi mu povedala o krivici. Doma je bila samo hči. "Zdravnik je ugotovil več udarnin in podplutb po glavi, najhujša pa je bila raztrganina bobniča v desnem ušesu, zaradi katere še danes slabše slišim. Dr. Krumpester, ki me je zdravil, je poškodbo ocenil za hudo, dva druga zdravnika, eden iz Kranja, drugi iz Ljubljane, ki me sploh ni pregledal, sta jo kasneje prekvalificirala v lahko telesno poškodbo." Mile Nikolič nadaljuje, da so krivdo za pretep v Komunali naprtili njemu, češ da je J. Š. ugriznil za uho, trdili, da se je zgodilo zvečer, čeprav policijski zaznamek dokazuje pravo resnico, da tistega dne sploh ni bil v službi (po evidenci je delal do 15. ure), skratka, vsi so se zarotili proti njemu. "V podjetju so me prestavili "na metlo", vzeli so mi osebno oceno, direktor pa je vse tri poslal na disciplinsko komisijo. Medtem ko so J. Š. izrekli samo opomin, so mene j. I v nu itiv nvuiu- 1Z.1 C RJI .->J1IIW UpUlllllI, SU 1I1CI1I jj?e> da odpelje kupe snega. S kaznovali z izključitvijo. Pri nil0nVse Je P"PeUa' sklad"" j. S., se ustavil pri meni ui ki je Kazen ornim v JW» da mu je nadrejeni E. S. eno leto, po pritožbi mi je tudi 1993 je kranjsko odločbo ^očiL noi zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe, proti E. P. pa zaradi napeljevanja. Tožilec je, potem ko je ljubljanski zdravnik-izvedenec poškodbo bobniča prekvalificiral v lahko, odstopil od pregona, sodišče pa je zadevo zavrglo. "Krivice, ki se mi je zgodila, nisem mogel kar tako preboleti in pozabiti. Na temeljnem sodišču v Kranju sem vložil civilno tožbo proti J. Š., ki jo je sodišče prav tako zavrglo, avgusta 1990 sem vložil novo tožbo proti J. Š. in proti E. P., tudi to sem izgubil. Višje sodišče v Ljubljani je po pritožbi kranjski sklep v delu, ki se nanaša na J. Š. razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. 20. novembra 1990 je bil J. S. oproščen krivde. Z mojim odvetnikom sva se dogovorila, da seponovno pritoži na Višje sodišče, vendar je pritožbeni rok zamudil. Pobral mi je kup denarja, potem pa "zamočil". Prepričan sem, da nalašč, da ga je nasprotna stran uspela "prepričati"." Nikolič je zato ponovno tožil, od J. Š. je zahteval 600.000 tolarjev odškodnine. Tudi to tožbo je na prvostopenjskem sodišču v Kranju izgubil. Višje sodišče v Ljubljani pa je spet razsodilo dru- poškodbi stalo najmanj 550.000 tolarjev. "Na poravnavo brez vsakršne odškodnine nisem mogel pristati, tudi pol milijona za novo zdravniško mnenje po osmih letih ne mislim plačati. Vztrajam pri mnenju, ki ga je dal dr. Krumpester." V osmih letih pravdanja je Nikoliča zastopalo sedem odvetnikov, ki so mu praznili žepe. Njegovo zdravje je načeto, živci zrahljani, vsak mesec mora po novo injekcijo, najhujši pa je zanj občutek, da je tudi na sodišču, kjer naj bi domovala Pravica, manjvreden državljan. • H. Jelovčan .Jaz vrnil udarec, bi name . jjKH krivdo, češ da sem jaz ^1 in bi me lahko vrgli iz Ndjerja," pripoveduje svojo l8odbo Mile Nikolič. J- S. £a ie res "obdelal". & 8a Je ju^aio je po glavi in nogah. ^olič trdi, da ni udaril nazaj. "Na metli" pa sem še vedno," pravi Mile Nikolič. Nikolič je po zanj prelomnem 19. januarju 198/ stopil tudi na trnovo pot sodnega pravdanja. Sredi marca je na temeljnem sodišču vložil kazensko ovadbo proti J. Š. razveljavilo in zahtevalo ponovno sojenje. 5. maja letos je bila, zdaj že na okrajnem sodišču v Kranju, ponovna obravnava. Sodnica je Nikoli-ču in J. Š. predlagala poravnavo, v nasprotnem primeru bi Nikoliča nov zdravniški pregled in izvedensko mnenje o Vozniku modre petice Kranj * V ponedeljek, 20. novembra, ob 5.40 je voznik modrega R 5 na Bleivveisovi cesti v Kranju zadel 15-letno Veroniko V. iz Krope, ki je z avtobusne postaje prečkala cesto prek prehoda za pešce. Voznik jo je zadel v nogo, ustavil, Veroniki ponudil, da jo odpelje v zdravstveni dom, vendar je zavrnila. Kasneje je zaradi bolečin v nogi vendarle poiskala zdravniško pomoč, ugotovili so lahko poškodbo. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče prometni policisti prosijo neznanega voznika modre petice, naj se oglasi na kranjski policijski postaji oziroma pokliče na telefonsko Številko 92. Sicer pa na gorenjskih cestah ta teden hujših prometnih nesreč ni bilo. • H. J. ^ Ljubljani sodijo "gorenjskemu Grubeliču" Po Ivantursu Teacom ^ čas prve oprostilne sodbe Sandiju Grubeliču pred tremi leti Bodi podobna gorenjska zadeva; kriminalisti so "avtomobilske goljufije" ovadili 29-letnega Ivana Potočnika iz Boh. Bistrice, ki je v blejski poslovalnici svojega podjetja Ivanturst sprejemal vplačila za avtomobile. ^>nj, 24. novembra ocnik sprejel od pttmj, 24. novembra - Denar naj bi Ivan °locnik sprejel od okrog 90 kupcev Jy*oniobilov, ki so še danes praznih rok. v'fco dobili ne avtomobilov, ne vrnjenega J[e>tarja. Kriminalisti UNZ Kranj so °locnika ovadili kaznivega dejanja ^°'jufije. Kot se je dalo zvedeti, je adeva v fazi obtožnega predloga, ven-,ar pa v očitno prezaposlenem kazens-oddelku kranjskega okrožnega °dišča, ki prednostno obravnava množili0 Pripornih zadev, obravnave proti otočniku še niso uspeli razpisati. Tako je ljubljansko okrožno sodišče v bistvu prehitelo kranjskega, saj je kaznivega dejanja nadaljevane hude goljufije, za katero v Ljubljani zdaj sodijo Potočniku, obtoženec zagrešil po "gorenjski goljufiji". Potočniku sodijo zaradi 66 milijonov tolarjev vredne goljufije, z njim je na klopi za obtožence tudi njegova partnerka, 28-letna Doroteja Pogačar. Obtožba trdi, da sta Pogačarjeva in Potočnik lani v podjetju Teacom, katerega lastnica in direktorica je bila Poga- čarjeva, Potočnik pa tehnični direktor oziroma vodja nabave, v Ljubljani očitno ogoljufala 77 kupcev avtomobilov škoda in dacia. Kupci naj bi dobili izbrani avto en do dva tedna po vplačilu, najkasneje pa v poldrugem mesecu. Če bi se dobava vendarle zakasnila, so v Teacomu obljubljali zamudne obresti. Nekaj kupcev je avtomobile plačalo s posojili na žiro račun Teacoma, večina pa se je denarja "znebila" kar pri blagajni podjetja v Stegnah. A podobno kot tri leta prej v blejskem Ivantursu, so tudi kupci v ljubljanskem Teacomu ostali brez denarja in avtomobilov. Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer so pred kratkim zaradi večje avtomobilske goljufije obsodili Sandija Grubeliča na sedem let zapora in petletni izgon iz Slovenije, zdaj razsojajo, ali sta Pogačarjeva in Potočnik namenoma ogoljufala 77 kupcev čeških škod in romunskih dacij za dobrih 66 milijonov tolarjev ali ne. • H. J. dojenje roparjem Prekinjeno «ranj, 24. novembra -™?jenje četverici, obtoženi ropa v menjalnico Šum, •* bo pred petčlanskim !etatom okrožnega sodiš-Ca v Kranju nadaljevalo Predvidoma prihodnji Cehtek, 30. novembra. . Vzrok za prekinitev je *0rmalne narave. Kot 'Jtoo zvedeli, je predsedniku senata, sodniku Igorju ^okorelu, pretekel man- .at, svojo sodniško funk-?J0 bo lahko nadaljeval e*c po prisegi kot sodnik J framim mandatom. Prižge! naj bi 29. novembra. 30. novembra naj bi Se?at zaslišal še nekatere Priče, med njimi izvedcn-Ja psihiatra. 5. in 6. aecembra pa naj bi se s°jenje sklenilo. • II. J. AMSUN VAM PREDSTAVLJA PRVE BIO TELEVIZORJE NA SVETU velikost: 51 cm, 55 cm, 63 cm in 72 cm Artikle SAMSUNG I« Nov produkt imenovan BIO televizor ustreza vedno večjim zahtevam potrošnikov po zaščiti okolja in po zdravem življenju. Testi so pokazali, da imajo BIO aparati pozitivne vpliv na živa bitja, ki so izpostavljena sevanju infrardečih žarkov. Z razvojem BIO televizorja si je SAMSUNG verjetno zagotovil prvo mesto na tržišču in prehitel svoje tekmece. ifskit REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj tel. 211-142, Merkur PE Globus, Kranj, tel. 224-050, Merkur PE Radovljica, tel. 714-997, Merkur PE Škofja Loka tel. 620-863, Merkur PE Gorenja vas tel. 681-701, Merkur PE Jesenice tel. 81-945, Loka BC Medvode, tel. 061 -611-100, Loka Železniki, tel. 66-619, Mercator Deteljica tel. 53-017, Mercator Tržič, tel. 53-180, Sandor Bled tel. 77-427, Orbiter Kranj tel. 241-493, AVT electronic Škofja Loka, tel. 620-205 Gluhikom 2iri, tel. 691-658 Kdaj bodo vključeni semaforji "pri Jaku"? Kranj, 24. novembra - Po odprtju novega mostu prek reke Kokre je na Li. severni mestni vpadnici spet prometni vrvež. Najhujši zamašek se pojavlja v križišču "pri Jaku", kjer Cesto Staneta Žagarja križata tudi že obnovljena Likozarjeva ulica in Jezerska cesta. Semaforji so postavljeni, vendar prometa še ne urejajo. Kdaj, sprašujejo vozniki, ki v nedogled čakajo na obeh neprednostnih straneh. Sprašujejo tudi pešci. Šolarji iz podružnične šole Simona Jenka na Primskovem, denimo, so pisno zahtevali čimprejšnjo vklopitev semaforjev in v svoji zahtevi med drugim zapisali: bo moralo prej ugasniti eno od naših življenj? Ob odprtju kokrškega mostu je bilo rečeno, da bodo semaforji mrtvi čakali do tehničnega prevzema. Direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec nam je včeraj dejal, da bi semafor "pri Jaku", kjer je najbolj kritično, mirne duše lahko že vklopili pred tehničnim prevzemom, vendar pa to dejanje ne sodi v pristojnost gradbincev. Mimogrede je še napovedal, da se bo Cestno podjetje z gradbišča najbrž umaknilo, ker je država - mvesticijo "pelje" ministrstvo za promet ob sofinanciranju mestne občine Kranj - nikakršna plačnica. Za dan, ko bo semafor "pri Jaku" vklopljen, smo vprašali na republiško upravo za ceste. Tu nam natančnega datuma še niso vedeli povedati, dejali so, da naj bi to bilo "čim prej" oziroma brž, ko bo država podpisala pogodbo o priklopu z Elektrom, zagotovo še pred božičem. Hkrati so spomnili, da je cesta še vedno gradbišče. Na to opozarjata tabli na obeh straneh kot tudi znak za omejitev hitrosti, ki so po kratkotrajnem veselju zaradi odprtja mostu zdaj očitno že prezrti... • H. J., foto: G. Šinik Q GOZDNO GOSPDARSTVO KRANJ Ulica Staneta Žagarja 54, 64000 Kranj objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega ponudnika za nakup naslednjih nepremičnin Poslovni objekt - delavski center Sopotnica, k.o. Sopotnica, pare. št. 889/2 (oddaljen cca 4 km iz Škofje Loke) Delavski center sestavljajo: - delavsko stanovanjska stavba v izmeri 596,25 m2, ki stoji na zemljišču v izmeri 4.795 m2, - montažna stanovanjska stavba v izmeri 96,95 m2, ki stoji na zemljišču objekta pod prvo alineo, - lesene garaže in leseno skladišče v izmeri 187,20 m2, ki stojijo na zemljišču objekta pod prvo alineo Izhodiščna cena naštetih nepremičnin - zemljišča in objektov -je 442.818,00 DEM. Vknjižba lastništva v zemljiški knjigi je izvedena. Nepremičnine so bremen proste. Na razpisu lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe. Fizične osebe morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa izpisek iz registra. Interesenti za nakup morajo do dneva odpiranja ponudb vplačati varščino v višini 5 % od izhodiščne cene (po srednjem tečaju BS za DEM). V ponudbi mora biti navedena cena, ki jo je ponudnik pripravljen plačati in opis finančne realizacije plačila. Rok za oddajo Eonudbe je petnajsti dan od objave. Ponudbe bomo omisijsko odpirali 12. 12. 1995 ob 8. uri v prostorih Gozdnega gospodarstva Kranj, Ulica Staneta Žagarja 53, sejna soba. Odpiranje ponudb bo javno, prisotni so lahko vsi ponudniki. O odpiranju ponudb in izbiri najugodnejšega ponudnika bo sestavljen zapisnik. Najugodnejši ponudnik bo izbran komisijsko, upoštevana bo najvišja ponujena cena. Prometni davek in vse druge javne dajatve plača kupec. Nakup poslovnih prostorov se opravi po principu videno - kupljeno, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. Vsi ponudniki bodo o izidu zbiranja ponudbe obveščeni v 5 dneh po javnem odpiranju ponudb. Izbrani ponudnik bo moral najkasneje v 10 dneh po obvestilu o izbiri skleniti kupoprodajno pogodbo. Za preračun DEM v tolarsko protivrednost bomo upoštevali srednji tečaj BS na dan plačila. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh po odipranju ponudb. Ogled nepremičnin je mogoč od dneva objave naprej. Kontaktni osebi za dogovore, oglede in druge informacije sta A Drašler in A Soklič, telefon, št. 064/242-520, fax: 064/241-668. Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah s pripisom "Ne odpiraj - Razpis za nakup nepremičnin" sprejemamo na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, Ulica Staneta Žagarja 53. 64000 Kranj. KOMENTAR Prehitra poteza krščanskih demokratov? IVI ar k: o Jenšterle, zunanji sodelavec Slovenski krščanski de- A Mš^^ pogovorih predsednikov vladnih strank pohiteli s pobudo o predčasnih volitvah. Stranka se je zanjo odločila zato, ker se vlada v treh tednih ni izjasnila glede morebitne odgovornosti ministra dr. Tajnikarja v zvezi Z mariborskim Tamom. In da bi bil njihov napad na največjo vladno stranko še jasnejši, so problem s Tamom dodali še Mobitel. Ugotovili so, da je Mobitel delniška druiba v drlavni lasti, predsednik njene skupščine pa je dr. Janez Drnovšek. Mobitel je po njihovih besedah brez pravne podlage začel z delovanjem radijskih postaj testnega sistema GSM v Ljubljani. Tretja sporna točka je zunanje ministrstvo, ta večni problem krščansko-demokratskega predsednika Lojzeta Peterleta. V SKD so ugotovili, da Slovenija ne zna rešiti problemov s sosedi, in da na splošno ugled naše driave v svetu pada. Posebej sporno ie neimenovanje veleposlanika v Italiji. Najverjetneje so reagirali zaradi govoric o novem ambasadorju Petru Bekešu, ki prihaja iz vrst Zdruiene liste in je torej krščanskim demokratom politično toliko bolj neprimeren. Zaradi vsega omenjenega ie za spomladi predlagajo predčasne volitve. Lojze Peterle je v pogovoru z novinarji med drugim dejal, da jih pri odločitvi niso vodila nobena zavezništva (na primer s SLS ali SDSS), ampak čista načelnost, ki je še posebej podkrepljena z njihovo potezo ob zamenjavi Iva Bizjaka, kjer so ugotovili objektivno ministrovo odgovornost. Zdaj seveda enako ravnanje pričakujejo tudi od drugih koalicijskih partnerjev. Toda, če se kje znajo ušteti, se to najverjetneje lahko zgodi ravno pri tem. Tako Zdru-iena lista, kot LDS svoje politike ne gradita na morali, ampak na čistem pragmatizmu. Ta pa v konkretnem primeru pomeni, da bodo v Zdruieni listi svojega ministra dr. Tajnikarja branili do konca in ga žrtvovali res samo v primeru, če bo to potrebno, pri LDS pa bodo na dan spet privreli njihovi zadriki do krščanske demokracije, ki so bili doslej podkrepljeni še s cinizmom. Če so se namreč v SKD za predčasne voitve res odločili sami, potem lahko ie zdaj rečemo, da je bil to nepremišljen korak. Če pa gredo v ierjavico po kostanj za Janšo ali Podobnika, to ni kaj prida bolje. Slovenija se tako ali tako ie pripravlja na volilno leto in nekaj mesecev prezgodnje volitve pri tem veliko ne morejo spremeniti. Tudi zato, ker je bila sama vladna koalicija ie večrkat v veliko hujših krizah, pa je na koncu še vedno obstala. Ravno krščanski demokrati so v njih največkrat potegnili krajši konec, čeprav so hoteli prevzeti vodilno vlogo. Slovensko ljudstvo se je v nekaj letih demokracije ie navadilo "vsega hudega" in ga v tem oziru torej tudi predčasne volitve ne morejo presenetiti. Lahko pa se te obrnejo proti sedanji politični garnituri, ki se je varno posedla po svojih oblastnih ali parlamentarnih sedeiih, z njih pa volivcem soli pamet. Tu ne gre več za neko posebej določeno politično linijo, ampak za vsesplošen pojav, kjer politiki ljudem na svojih primerih kaiejo, kako se je v sodobni družbi najpa-metneje oprijeti njihovih po-loiajev, saj bolj varnega in ugodnega poklica skorajda ni. Toda ljudstvo ni tako naivno, kot menijo premnogi politiki. Gnev, ki ga stopnjuje v sebi, je iz dneva v dan večji, s tem pa se ustvarjajo idealne razmere za kakšnega od novorojenih populistov, ki lahko iz pplitičnega ozadja s pomočjo teh "nezainteresiranih" glasov čez noč prodre v ospredje. Ko bodo vsi oblastni in opozicijski politiki v predvolilnih spopadih do konca umazani, se zna zgoditi, da bodo ljudje le pogledali, ali je kje kdo sploh čist, pri tem pa jih ne bo zanimalo, da je ta čistoča le posledica njegove namenske neizpos-tavljenosti in prefinjene igre iz ozadja. Potapljanje ladjic Janez. JPoštratc, zunanji sodelavec Nobenega dvoma ni več, da se je predvolilni boj prevesil v odkrito norčevanje iz vsega. Politike, driave in zlasti volivcev. Presenečenja sicer morajo biti, stranke tudi na takšen način opozarjajo nase, a prav to je narobe. Opozarjajo nase, ne glede na posledice, ne glede na interese driave in državljanov. Na ialost je tokrat, kot ie večkrat doslej, s svojimi ekstrava-gantnimi predlogi v središču politične pozornosti stranka, ki se jo ie od Depale vasi steika jemlje kot predvidljivo, ko gre za notranjestrankarske odnose ali v odnosu do notranje političnih opredelitev. Je v vladi in se igra opozicijo. Po potrebi je sredinska, desnosredinska ali desna, razglaša pa se, po vzoru svoje internacionale, za strogo cen-trumaško, ne glede na dejanske trenutne opredelitve, simpatije in dejanja. Politični pragmatizem, ki ji je najvišji domet političnega delovanja in politične modrosti stranko samo po sebi zoiuje v krat-koročnost svojih odločitev. Od danes do jutri - za jutri. Za biti zraven. V vladi, na oblasti, s temi ali onimi, zanašajoč se samo še na številnost svojega članstva in simpatizerjev - volivcev, ki si jih ie deli, kaie pa, da bi si jih čez leto dni še bolj delila z SLS in predvsem z SDSS. Seveda gre za stranko Slovenskih krščanskih demokratov, najmočnejšo stranko nedkanejga Demosa in tudi po zadnjih volitvah za drugo najštevilnejšo voljeno stranko, ki pa je prav z vstopom v koalicijo z LDS, ZLSD in SDSS ter izstopu slednje po zamenjavi J J povsem izgubila svoj politični kompas. Preusmerita se je v drobnjakarstvo in razna taktiziranja kratkega diha, razpeta med obveznostmi in ieljami, med vladno koalicijo in "sestrskimi" strankami v opoziciji. Tem so namenjene tudi simpatije večjega dela SKD članstva, ie do mere, ko se čedalje bolj glasno zahteva nekakšna poenote-nost z njimi in njihovo politiko. In zdaj, leto dni pred volitvami v driavni zbor, ie seveda zadnji čas nasititi volka, da bi bila . koza cela. V skladu s svojo politiko "teienja" si je SKD izmislila predčasne volitve. Pravzaprav si jih je izmislil izvršilni odbor stranke, in to na vrat in na nos komaj štiri dni po zasedanju strankinega Sveta, ko pa takšna moinost sploh ni bila omenjena. Omenjen je bil, tako mimogrede, povsem drugače moien scenarij: da bi predčasne volitve pravzaprav lahko predlagala ZLSD. Že zaradi dr. Tajnikarja in njegove objektivne odgovornosti v zvezi s Tamom in torej kompromitiranosti tudi ZLSD, ki bi ji tako in posledično seveda prej odgovor}® izstop iz vlade in predčasni volitve. Pa jim, očitno, M zdaj, ko je to ieljo izralf. SKD pa, razumljivo, Še splo* ne. In pravzaprav, čemu 0} jim, njim, pa LDS, ki jima le bila v skladu z Ustavo Prt' dlagana moinost, da bi s°' glasno in dogovor}^ izpeljali predčasne volitve. ™ pa je seveda čista naivnost tj1 neresnost. SKD bo mowa. kar samo poskusiti povzro®1} vladno krizo in ne da bi °£ tam lahko računala na usp^ (Navsezadnje se je njiF "moč" pokazala - kljub nji? obstrukciji - pri sprejemen zakona o vladi). Če je zarr^f. o predčasnih volitvah v resMc\ sploh njena dejanska željo, se zaveda vseh moinih zo^6' čevanj, predvsem pa dvoril' nosti njenega položajo v takšnem stanju. Res pa je tudi, da je SK? večino svojih "groienj", če F je uresničila, tudi drago p'fj' čala. Pa tudi drugače je bu° ielja po predčasnih voliN0?.. ie veliko, jasno, pri opozicij in tudi zdaj stoji SKD f strani le opozicijska SDfy SLS pa še razmišlja, kaj J na ta način pridobila. M " doumela, da je SKD s svojih, početjem dala vedeti zlo*}1 "strankam pomladi" svoj0 pridruienost, pa naj ie boo° volitve predčasne ali regV larne. KO SE ODPRE PEKEL NA ZEMLJI USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Ljudmila me je sprejela le na pragu. V roki je driala krpo in vedro. Začudeno je strmela vame, saj sem jo zmotila ravno med čiščenjem (meni pa so ie prej povedali, kako da je pridna in kakšen čudei da je naredila iz hiše, ki je ie razpadala). "Hiša je stara, vendar to še ne pomeni, da ne bi smela imeti urejene in pospravljene," se je opravičevala. Po tleh so bile razprostrte preproge, da bi dajale vsaj malo toplote. Pa je bilo kljub temu peklensko mrzlo. Posebno še, ker Ljudmila v peči ni tisti dan še nič zakurila. "Doma, v Bosni sem imela krasno hišo. Tik pred vojno sem jo dokončno uredila," mi je hitela pripovedovati. Kot da bi želela opravičevati preprosto urejene prostore, ki njej in njenima fantoma nudijo novi dom "Pravzaprav sem domačinka, rodila sem se na Dobravi. Ko sem delala na Jesenicah, sem spoznala fanta, se zaljubila in potem sva se poročila. Bil je musliman. Bratje so ga vabili, naj se vrne domov. Kaj sem hotela drugega, kot da sem šla z njim? Čeprav smo bili ie tik pred tem, da začnemo na Jesenicah zidati hišo... Ko smo prišli tja dol, je kmalu postalo vse drugače. Ker tudi oni Živijo drugače kot mi. Njihova življenjska pravila se v marsičem razlikujejo od naših... Moj mol se je o vsem posvetoval z brati, starši, mene pa je začel zanemarjati. Ni se branil tudi drugih žensk, mene pa je pretepal... Skupaj sva zgradila hišo. Rodili so se otroci, pet jih je bilo. On je delal v lelezarni v Bihaču, jaz pa sem ostajala doma, vzgajala otroke in se matrala z njimi Leta 1976 se je mol na poti iz Muenchna ubil v promemi nesreči. Ostala sem sama... brez službe in brez sredstev zaprelivljanje. Klekljala sem in potem mami pošiljala čipke, da jih je prodajala. Hudo je bilo, toda ker se nisem ustrašila nobenega dela, sem se znašla... in prelivela. Počasi se je nabralo celo toliko denarja, da sem lahko preuredila hišo. Zmeraj sem si želela, da bi bila oblolena z lesom in nazadnje mi je to tudi uspelo..." "Potem so zrasli otroci in z njimi so se začeli problemi. Najprej je odšla od doma Minka. Že nekaj časa sem slutila, da z njo ni vse vredu. Zdela se mi je zamišljena, drugačna, toda niti pomislila nisem, da bi bila lahko noseča... kajti imeti nezakonskega otroka je bilo v Bosni nekaj nezaslišanega... velika sramota. Njen fant ji je prepovedal o tem karkoli govoriti. Sestajala sta se na skrivaj. Nekoč so me poklicali v šolo, ker je imela le same slabe ocene. Tedaj sem izvedela, da le nekaj časa sploh ni obiskovala pouka. Mislila sem, da ne bom prelivela tega šoka. Minka je spokala najnujnejše in se poreselila v stanovanje, ki ji ga je dodelila socialna sluiba. Starši fanta pa so nam zagrozili, da nas bodo vse pobili, če jih ne bomo pustili pri miru... Nisem vedela, kaj naj naredim. Na eni strani sem se borila z običaji, na drugi strani pa je bilo v mojem srcu prav toliko ljubezni do Minke kot prej. Odšla sem ponjo, tedaj pa sem izvedela, da je le rodila. Fantka. Objeli sva se in zjokali Potem se je vrnila domov. Ko sem zagledala otroka, sem še bolj jokala. Vzljubila sem ga. V tistem trenutku je postal tudi "moj" otrok. Minka je kmalu odšla za kruhom v Velenje. Tam je spoznala nekega Izraelca. Danes je poročena, ima tro otroke in livi v Izraelu Njen prvi otrok pa je za zmeraj ostal pri meni..." Ljudmili so med pripovedovanjem po licu tekle solze. Komaj da si jih je sproti brisala. Bilo mi je malce nelagodno, ker se mi je zdelo, da sem temu kriva. Ko brskava po preteklosti in obujava bolečine, ki so ji prinesle toliko gorja in trpljenja. Pa Ljudmila ne izgleda šibka ženska. Nasprotno. Ko sem jo poslušala, se mi zdelo, da bi bila za svoje otroke sposobna tudi gore premikati. "O, saj ne bi mogla," se je žalostno nasmehnila. "Poglej me, saj me je sama kost in kola. Ne veš, koliko sem v tem času, kar smo begunci, shujšali Potem pa še zdravje. To me je popolnoma pustilo na cedilu Hodim od zdravnika do zdravnika, toda nihče mi ne more kaj prida pomagati Bogve, ali pa sem taka zaradi te preklete vojne... Zaradi bombnih napadov, ko smo belali v gozdove in se tam stiskali po več dni, preden je minilo najhujše..." Potem mi je spet začela pripovedovati, kako so njeni otroci odhajali od nje. To je moral biti zanjo vsakič hud udarec. "Druga me je zapustila Mirsada. Že prej je rada prihajala v Slovenijo na počimice. Doma, v Bosni, je naredila gimnazijo, potem pa si je tu našla fanta in ostala. Tudi Edita si je poiskala službo v Ljubljani. Ešo pa je naredil ava letnika elektrotehnične šole, potem pa smo morali zbelati od doma. V Bosni je ostala edinole Lolita. Skrbi me zanjo, in če le morem, ji pošljem kakšno marko, da imajo za hrano. Saj vi ne veste, kakšno je Iivljenje tam doli.." Nikoli nisem in nikoli ne bom mogla razumeti, kako to, da so se lahko ljudje, ki so včeraj bili še prijatelji, danes začeli med seboj pobijati "Tudi jaz tega ne razumem," je zmajala z glavo Ljudmila. "Preprosto zgodilo se je. Nihče več ni gledal na prijateljstvo, temveč na to, kakšne narodnosti si Tam, kjer smo Uveli mi, so bili v glavnem muslimani in le nekaj Srbov. Kakšne grozne stvari so počeli Ljudi so pobijali in jih potem pribijali na bukve in rezali Vedno več lena in otrok je ostajalo samih. Ubilo je tudi svakovo leno... Bilo je grozno. Ob vsakem bombnem napadu smo zbežali na varno. Zatekli smo se k ljudem, ki so dali zatočišče še drugim in velikokrat nismo imeli kaj jesti Doma pa sem imela polne skrinje. Toda Srbi so odklopili elektriko in marsikaj ob vrnitvi nisem mogla več rešiti. Nazadnje je primanjkovalo moke, da je ni bilo niti za kruh. Začeli smo ga peči iz koruze. Ti ne veš, kako je bil dober... Hodila sem naokrog, da sem včasih pomagala tu, včasih tam, da smo se lahko prelivljali Toda moji livci so bili kar naprej napeti in ob vsakem šumu sem zatrepetala. Niti spati nisem več mogla." Iz Ljudmile so se trgali vojni prizori, grozote, ki jih je preživljala preden je pribelala v Slovenijo. Nikoli ne bo mogla popolnoma razumeti, zakaj se je to zgodilo. V Bosni je pustila vse, kar je ustvarila. Potem ko se je navadila, ko se je "prilagodila" običajem in navadam, se ji je zdelo Iivljenje kolikortokoli znosno. Imela je prijatelje, sosede, s katerimi je poklepetala. Njeni otroci bi se lahko izšolali in si dobili službo. Tako pa... Vojna jim je zadala rano, kije najbrž niti čas ne bo mogel ozdraviti. Postali so nihče. Tujci. Begunci. Razkropljeni na vse strani. "Ker sem Slovenka, imam še več težav kot ostali. Raje ne bi naštevala, da ne bi kdo mislil, da sem nehvaležna, toda na vsakem koraku naletim na številne ovire, tako da marsikdaj ne vem, kaj bi. Saj ne tarnam, ampak si predstavljaš, kako bomo preliveli zimo v tej hiši, ko je kar naprej tako mrzlo. Veš, telko se je sprijazniti z vsem, ko pa imam pred očmi prostore, ki sem jih s tako ljubeznijo uredila, sedaj pa..." Ljudmila je spet planila v jok. Med hlipanjem mi je pripovedovala, da so se v njeno hišo naselili vojaki in čeprav bodo zidovi, morda, še ostali, so notranjosti uničili, razbili, pokradli. Ničesar ve* nima. Vse, kar je s trudom in odpovedovanje"1 Zgradila, je čez noč izgubila. Kot bi leta in let* delala za prazen nič. In ta občutek vedno znova & znova vrta po njej ... kot mora, ki se je ne more znebiti... "V Bosni ie postajalo vedno huje. Vsak trenutek 0' lahko bili na vrsti, da nas ubijejo. In v tetf1 grozljivem pričakovanju, me povsem nepričak0" vano obvestijo, da imajo zame pripravljene papirje. Da lahko odidem v Slovenijo. Brat Mook mi jih je zrihtal. Zakaj ne bi šla iz tistega pekla? 1 tistih dneh mi je le zmanjkovalo zdravil, jedli srftO pa tako ali tako samo krompir, ki sem ga pridela* na njivi Toda kaj, ko sem zmeraj, ko sem 8° kopala, tvegala, da me ubije granata. Kar priletel* je... S seboj smo vzeli le najnujnejše. Tisto jutro, »? smo Se zadnjič gledali dom, so prav tako pade*, granate. Spremljali so nas Unproforci in Rd*y krit Avtobus nas je odpeljal proti Kladuši. Vide* sem, kako je ubilo nekega dečka. Cesta, hiše so & spremenile v rdečo, vse je bilo razmazano... In * prizor se nam je zarezal v srce, da se še dolg0 nismo mogli otresti strahu. Srbi so nas le enkrO* ustavili Srbkinje so hodile okrog avtobusa in M smejale. V Karlovcu so na nas le čakali slovens*1 avtobusi. Si predstavljaš, kakšen občutek je bil to zame? V Ljubljani sem se zaman ozirala okrog sebe, da bi zagledala znan domači obraz. NikogO* nisem videla. Toda pozneje mi je brat povedal, a0 je stal za hišo in se jokal, ko nas je zagledal-Potem je Ljudmila ostala pri njem Nekaj mesece* Toda za dve drulini je bilo premalo Pfostorjj-Ljudmila sije začela iskati svoje stanovnaje. NašjO ga je nedaleč stran od brata. Bilo je marca, zunaj}' bilo mrzlo, njen dimnik pa ni in ni hotel vi*. Vsak je mislil, da se bodo begunci vrnili nazaj ' Bosno le po nekaj mesecih. Toda meseci so ji spremenili v leta... In tudi iz novega stanovanja je je Ljudmila morala odseliti. Ne ve zakaj. *^ dimnik ji je lastnik zamašil, da niso mogli vel kuriti. . Danes je tu, v hišici ob Sori. Od daleč zgle**0 prijetno, skorajda kot v pravljici Toda mrzle stene ne morejo ogreti Ljudmilinega srca. Ničesar ne zahtevam, bognedaj. Le malo toplo" in razumevanja. Telko mi je pripovedovati 0 grozotah, ki sem jih doživela, ker jih je tež*0 dojeti. Posebno še, ker so se dogajale na stotm* kilometrov stran. Toda če celo življenje garaš in Sg matraš, potem pa nenadoma izgubiš vse, postane', nihče, nikjer zaželen, nikomur dobrodošel, mar n to občutek, zaradi katerega se lahko človek* zmeša? Pa se ne pustim. Poskrbeti moram za oba sinovo-Za svojega in za hčerkinega. Najmanjši obiska) osnovno šolo, Ešo pa je poleti nabiral gobe, da f je zaslužil za obleko. Saj gre, ne rečem, toda to r livotarjenje. Brez cilja. Kot bi se podal na pot, Pa ne bi vedel, ne kam greš, in ne kidaj boš prišel n» cilj." Žgečkanje s kaktusom Jože 2Wovak, zunanji sodelavec Stara politična modrost pravi, da so koalicije, ki koalicija, sestavljena iz krščanskih demokratov, liberalnih demokratov in Združene liste, skratka iz dveh kriteriji za doseganje potrebne količine komuniciranja z županom, ne vem. Mirno lahko zatrdim, da so povsem normalni, da se z županom pogosto pogovarjam o vseh bistvenih vprašanjih, ki se pojavljajo pri delu občinskega sveta. Naj te spomnim, občinski svet je zakonodajno telo, občinska uprava, ki jo V polemiki okoli iskanja nove lokacije za projekt CERO mi očitaš, da krivim nedolžne. Še vedno trdim, da je prejšnji Izvršni svet pre- obenem pa ostaja v koaliciji. Jasno je, da predčasnih volitev ne bo, dokler bodo krščanski demokrati ostali v &edo h koncu, podobne pre- strank naslednic komunistič- koaliciji in še potem ima vodi iUpan> pa je izvršilno ifelemu francoskemu siru nih sil in nove krščanske Drnovšek možnost, da s po- oblast. CQrnembertu. Ta sir, ko je stranke, neke vrste politični močjo Jelinčičevih treh ali ^peZrel, namreč zaudarja. spaček, ker je bilo vnaprej dveh glasov vlada z minimal- rredsed ni ki koalicijski jasno, da bodo krščanski no večino v parlamentu. S Tank, Lojze Peterle, Janez demokrati v manjšini. Dok- takšnimi političnimi manevri Drnovšek in Janez Kocijančič ler so bili v vladi še Janševi v kozarcu vode bodo krščans- « nekaj časa občutijo koali- socialdemokrati je koalicija ki demokrati skušali žgečkati p~ozno~ dejavno' reševat f za Vlo kot rešilni čoln. Drnovšek vsaj navzven izgledala urav- svoja koalicijska partnerja še problem. Lahko pa to trditev ¥ Kocijančič sta prepričana, notežena. Ko je ZLDS uspelo nekaj časa. Toda, koliko Zanikajo in dokažejo nasprot- ?• °osta kljub zelo nemirne- zrušiti obrambnega ministra krščanski demokrati mislijo no Krivim tudi državo in *fu morju na koncu priplula Janeza Janšo, je vloga resno s svojim predlogom o janvo sprašujem ministra za a° obale, medtem ko Peterle krščanskih demokratov v predčasnih volitvah, bo naj- okolje in prostor, zakaj se v da se ta čoln lahko tudi koaliciji vedno bolj bledela, bolj očitno pokazalo glaso- predalu zadržuje projekt £toPi> zato se skuša rešiti s Krščanski demokrati so ved- vanje njihovih poslancev o JKOS? Prejšnji teden smo se Pbvanjem. no bolj pristajali na tisto, kar interpelaciji zoper ministra na obisku na deponiji v sta zahtevali LDS in ZL, Tajnikarja. Tinjah in Vogljah na avstrijs- yehke koalicije so v parla- predvsem na področju prigra- fcem Koroškem lahko prepri- l^ntarnih demokracijah ob- bizacije družbene lastnine, ki Po najnovejših podatkih ia\it kako te probleme r-pvale vodilne stranke v se nezadržno preliva v roke ankete Slovensko javno rešujejo drugod. Škoda, da temnih političnih razmerah rdeče buržoazije. mnenje kar 70 odstotkov se ^ odzval vabilu, ki sva (PK, ko so izbruhnile vojne Lojzeta Peterleta nekateri Slovencev ocenjuje, da živi y}Pr. v Angliji ob izbruhu ne cenijo kot pretirano spo- slabše kot pred petimi leti, ^uge svetovne vojne). Pona- sobnega politika. Toda lani kar pomeni, da je čas zrel za Qdi so združile stranke na- jeseni mu je uspelo, da je politične spremembe. In med- Protnih političnih polov najprej napovedal izstop iz tem, ko se koalicijski partnerji rPr. v Angliji konzervativce koalicije, toda potem krščans- žgečkajo s kaktusi in razmišl- vjaburiste). Takšne koalicije ki demokrati niso izstopili, jajo, kako se rešiti iz rešilnega jcem te investicije ni bilo v £ajo veliko večino v parla- čeprav sta LDS in ZL z čolna, je Janez Janša že proračunu l. 93, ne l. 94. Ni je **entu in s pomočjo glasoval- njimi delala kot s predpražni- sestavil strokovni svet, ki bo ?c£a stroja v parlamentu kom. Še celo med predvolilno temelj bodoče vlade. Kot smo ahko izoblikujejo močno kampanjo se krščanski de- izvedeli iz dobro obveščenih ga podpisala oba z županom. O realizaciji projektov, ki smo jih potrdili v letošnjem proračunu imam svoje mnenje. Ne glede na pobude za obnovo mostu v Globo- ko. Opozicija ima majhno mokrati niso odločili, šele krogov, bodo v vladi mnoga t l°&o, ali pa praktično izgine, proti koncu so povedali, da znana imena npr. dr. Mina pa seveda lahko odločamo bilo niti v osnutku proračuna za L 95, gotovo pa veš, da mora župan pripraviti osnutek proračuna občine, svetniki a normalne razmere so bodo ostali v koaliciji. Volivci Brejc, Romana Logar, Dušan drugače. Žal projekt obnove *Hko bolj prikladne in de- so takšno taktiziranje na Mikuš, Franci Žnidaršič itd., kinodvorane in graščione ni vPkratične običajne koalicije, lokalnih volitvah nagradili, poleg tega pa sodeluje v delu Dn pripravljen v tkai obliki, *' nimajo velike večine v ker so ga narobe razumeli, sveta še dve'' dvajset doktorjev PQrlamentu, ampak vladajo Sedaj seje Peterel spet vrnil k znanosti. Pravi državnik ne i Z nekaj glasovi večine, takšni taktiki, ko istočasno razmišlja samo o danes, am-at° je sedanja slovenska zahteva predčasne volitve, pak tudi o jutri. [»REJ ELI SMO (Ve)uspešna Svet kranjskih sindikatov: Gorazd Balta Predsednik sindikata Pla nike: Dušan Valand poslovnega partnerja, izjave vodilnih o samo 1200 zapo- ^nacim Planike sienh v podjetju...). Jzvršni odbor sindikata . Vse to kaiL%ZZP^n fynike ie na svoii seii dne rajanje sanacijskega pro- J- iL&^ZML f™? Zo^TVožnoTti DUVkl lJuđstVU 4 Kedstavnikov Sveta kranjs- 9^J^^JS^S& G Joie Deiman> ker se v zaposlenih v Planiki. Sindi- jemu odgovoru obračaš kat ocenjuje, da sta za tako stanje najbolj odgovorno vodstvo in delavski svet podjetja, zato je sprejel naslednje $h sindikatov in Zveze svodnih sindikatov Slovenije ^raynaval in ocenil dose-^Hji potek sanacije podjetja. San sanacijski program, sprejet 1,1 ' *■ ^delavskem svetu li 10. sklfP%. , l"5, je temeljil na: . L Smdikat po^at odT J-garanciji države bankam ka P.odPoro TSSJl Anicam lovskemu svetu podjetja. Od QneS Zl£ Jsodelavec Fčaso. JJJLjJJJ J finančni podpori države ^ISirlS Pisa Preko k^erega SfSB *ohranitev podjetja *L?™\™*±^ S.?S polemizirava, si dal mol 3 dZZJihl Z„imm; zahtevla razrešitev vodstva Anicam1? ' °*> odPoklic članov delavs- ! 4- ukrepih, ki se morajo k%a ,. , , h* znotraj podjetja. 1 1 Delavski svetnaJ za^ da bi se gradnja lahko začela. Že v marcu smo dali predhodno soglasje na finančni program ob radovljiških ob-letnicha. Ker ste svetniki opo-■^zicije ob sprejemanju proračuna neodgovorno zapustili sejo sveta, ostaja dej-stov, da je koalicija SKD, SLS in SDSS v proračunu občine Radovljica potrdila izgradnjo teh projektov. Socialdemokrati podpiramo izgradnjo novega vrtca v Gegunjah, zavedmao se, da je prepotrebna. Imaš popolnoma prav, gradnja vrtca ni šolska zadeva, ampak spada v dejavnsot otroškega varstva, čeprav pa še vendo sodi v Ministrstvo za šolstvo in šport. Zato smo v letošnjemu proračunu namenili 6 milijo- -^^"i-'ii?. ?. P?f- nov SIT za Projektno dokumentacijo, in upam, da bo v l. 1 96 vse pripravljeno za gradnjo. osebno name, ti bom na tvoje razmišljajoče pisanje odgovoril v osebnem imenu in ne kot predsednik občinskega sveta. Priznam pa, da se mi zdi to precej jalovo početje. odgovor in se ti zanj zahvaljujem. Naročnik Gorenjskega glasa sem več kot 10 let in včasih najdem na straneh ^d^u^ja, da r!^iM^riS5tldki P™: ^milega pisanja *«*krat noben izmed post- kaa z dne £ U\ 19,95> £ v tudi v rubriki Prejeli smo. Njenih pogojev ni izpolnjen. P^,neru neizvajanja sana- Da imaš privilegij potrjuje ie ^olegigVse sklepi delavs- 'J&SS W*»°> da sem ™ zastrta6v r innin*. «« izven podjetja) zagotovi nrp:*nit,M ndonvnra llVeHh~____„:________ 3. Vodstvo podjetja je mojega prejšnjega odgovora moral čakati 14 dni in vmes Glede režiranja davkov pa se le malo preveč sprenevedaš. Tako kot vsako leto doslej, tudi to leto izstavlja položnice za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Ministrstvo za finance, Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Radovljica. Pridružujem se tvoji različnih na-tja , i/ugi/Ki/rni/jii >vuw tmg vlodt na katerem se ,., , uaeiezis sreaine seje sveta, in nza neizvajanje. ZhžJvaLmjL^n odgovor vodilno vlogo razumnika in sodeluješ s konstruktivnimi delavski svet brez pripravi- akZZ "edvZni Prvega filozofa v občinskemu predori. Lep pozdrav/ 2* gradiv in brez razprave ^^J^JSoMi 5VT , , Zvone Prezelj t^rna odločitve, čeprav je kratkoročni ukrepi Mtn- pri očitanju "lepega obna- w- J %!* strani sindikatov opozor- »L'JSCSftajfe šania" sem se dotaknil izkU OdgOVOT na }ln,na nezakonitosti in ute- Javxn,°s'J \ Zv^l tak°J iučno tvojega žaljivega ,6 . Milene pomisleke v zvezi Z zalf izV£f;lat1'T obnašanja v vfogi občinskega ptlSVeVek t^erim sklepi (nezakonito *?nku .s°d'lujeJ° J^JI'" svetnika do kolegov svemi- «rkZ..Li U Znanje direktorja sploš- "Tv^J^rJ^L^ti kov> ki iih bom bre* "iihove *° kaa-rLtlroon rlnArnHn * V ****** Itezadovolji- pa nri'Uenja na*tel. ga_ Am 'Davki ljudstvu" 1° kadrovskega področja, \ Pnmem nezaaovotji- privoljenja naštel: ga. Ana Zak'va pa se v'dva krega zakonita sestava nadzorne- v,h odgovorov vlade nazah^ \jrbaniia. 2. Andrei Čufer. e. ta? Urbanija, g. Andrej Čufer, g. )>" sveta Planike Trade...) teve sindlkatov> 00 ZAAA Rok Gašperšič. V vseh pogle- Enkr't je živu, no ja s'še v^av tako trenutna situacija skupaj s sindikatom Planike dih bi bili lahko tvoji starši Živi, en možakar kse j' za 0 Podjetju ni taka, kot je organizirala učinkovit pro- zato bi pričakoval spoštljiv in kunštnga imu. Bil je od *.?dvidena s potrjenim sana- testni shod korekten odnos. Če je to tvoj p okojn ga herojčka neč'k. jnkim programom (namesto 6. Sindikdatzahteva, da se način komuniciranja in ra- Pravjo, da j'* bil tud Joža, J*-200 parov se izdela le 7.500 ob izplačilu plač na plačil- zumniški pristop pri delu v njegov oča, nadsve hrabr nih listah kumulativno evi- ob. svetu, pa si sam odgovori, gošar. Se j' tko toku med Kar se tiče sodelovanja z vojno, da so švabi kar po županom, sem ti že enrkat luft frčal. No ta neč'k, mor'm odgovoril. Kakšni so tvoji reč, je res s tapravega testa. Par, h r°v dnevno, neorganizira- nih Iti obstoječe proizvodnje in dentira vse neizplačane l tem tudi povečanje slabe obveznosti podjetja od de- v°iitete, predviden odhod lovcev. No, pa šen možakar je Živu, prozaprou še dons živi. Tud ta ma taprav pedigre, čeprov je od jotra, k' je bil samo knap iz Zasavja doma, ime zataju, pa 'j raj bl't rdečga po mam povzeu, takr't, k' je bvo to še zvo važn. No ja, oba ta s t'rdečga testa. En je ustou ta rdeč in v t'pravo stranko šu, drug se pa voče prefarbat, pa na hitr kariero nard't. Pravu, d aje Janšouva stranka t'prava. Fanta, ta briht'n pa ta naum'n, tole vama povem. Jest 'mam vse poštene Tdi rt, rt bi pa tud vidu, da b'se v'dva rada imeau, s'sta ja svetn'ka. Al 'pa se bosta skos tale vojn p'sane tok zafanto-va, da vjo še vajn otroc zafantan, porkamadona ja, pa po gmajn se vjo jagal pa herojčke sevjo šl'. Zar'd takh k sa vdva vjo še drug gor pvačal, k pr'vsmo nč zravn nimajo, zaboga svetega, v roko s sežta pa deua se lot'ta, s'j gaj z' vse dost. Radolca, Linhrtov mest, nuca delovne 1'di, predvem pa take k hočjo mestu dobr, ne le seb. Pa brez zamere, Radoičan. U Radolc, 21. listopada, 1995 Župan, župan - kdo laze? V časopisu Dnevnik in Gorenjski glas, čitam dan za dnem naslove; Župan prijavil graditeljne skakalnic, Župan kliče Republiško inšpekcijo, Skakalnici je zgradila narava, Na Krvavcu ničesar ne gradimo. Župan občine Cerklje g. Franc Čebulj je v vseh člankih prikazan negativno. Najbolj pa me moti komentar "Župan laže". Jaz trdim župna ne laže. Župan je prijavil črno graditelje, kar je njegova dolžnsot. Zaveda se odgovornosti do sebe in volilcev, prav ima. Župan nioportumist, kot so bili nekateri pred njim. Podpisovali so soglasja za gradnje na Krvavcu, brez vednosti KS in občanov. Neodgovorno početje na Krvavcu naj se ustavi vsaj za toliko časa, da rešimo problem naše zdrave pitne vode. Vsako nadaljnje poseganje v naravo nam bo oporečno klorirano vodo samo še poslabšalo. Pri predvideni gradnji dveh skakalnic vsekakor poseg v prostor in naravo je. Naslov v Dnevniku, skakalnici je zgradila narava "pa je očitno debela laž". Pri pripravi terena za skakalnice so že posekali po nekaj macesnov, smrek in veliko ruševja, v dolžini več kot 100 m in širini 10 - 20 m. Sedaj je na vrsti planiranje in buldožir-anje - izravnavanje in čiščenje terena. Potrebna je še debela snežna odeja in skakalnici sta tu. Ali je to gradnja ali ni, naj presodijo bralci sami, vsekakor poseg v prostor je. S samim sekanjem je škoda zanemarljiva ali je sploh ni. Teren se nahaja na gozdni meji. Star pregovor pravi, z malega raste veliko. Sama skakalnica ne pomeni nič. Že prihodnje leto bo potrebno zgraditi: sanitarije, garderobe, sodniški stolp, potem pa še in še. Narava bo dala samo sneg, če ga bo. Zagotovo pa tudi veter in sonce. Tega na Krvavcu ne manjka. Terenov za skakalnice na Krvavcu primernih na ducat ali še več. Na Kriški planini je teren za skakalnice zelo posrečen. Po moji laični presoji, pa tudi zelo vprašljiv. Kriška planina je vetrovna, vlečnico ustavijo vedno med prvimi. Pisci člankov o skakalnicah vedno poudarjajo o soglasjih od RTC in pašne skupnosti. Razumljivo za RTC pomeni večjo ponudbo, več prometa, večji zaslužek Pašna skupnost nima kaj izgubiti. Morda celo pridobi pašo za nekaj ovac, saj za govedo je tako in tako prestrmo. Na koncu, če bi imeli rešene probleme s pitno vodo, bi idejo o skakalnicah z navdušenjem pozdravil. Vsako leto si z veseljem ogledem skoke v Planici. • Ivan Mlakar Kam z odpadki? Na Vašo objavo v Gorenjskem glasu, št. 89 z dne 14. t. m. na str. 4 z naslovom "Negotovost, kam z odpadki je vse večja!" Že dalj časa zasledujem rzaprave o tej zadevi, pa nikakor ne zasledim, da bi se kdorkoli zavzel za celotno rešitev tega važnega problema, in sicer s strokovne smeri. Doma imamo strokovnjake, ki bi ta problem brez težav rešili! Pa kaj? Radi se držimo starih navad! Vsak zase -nestrokovno zasipanje brezen in površin, ki niso v uporabi za kaj koristnejšega! Star sem že čez 90 let, pa moram omeniti, da sem še kot študent videl v Nemčiji (v letih 1926-29) že odlagališča odpadkov s prebiranjem po njihovih vrstah in kakovosti; pozneje (1968. L) sem videl tako zbirališče v Švici. Tam so povedlai, da izkoriščajo prav vse s prebiranjem in s prodajo le-tega in s tem krijejo vse stroške. Pri tem pa še pridobijo nekaj zaslužka letno in ne potrebujejo od nikogar podpore! Potrebno električno energijo pridobe pri sežiganju odpadkov in jo še nekaj oddajajo v javno omrežje! Prebrane odpadke, kot papir, kovine, kosti in drugo prodajajo za ponovn predelavo; ostale prebrane odpadke pa porabijo za komposte in gnojila in jih prodajajo kmetom. K takemu projetku naj ne pristopajo laiki, pač pa le resni strokovnjaki! Občine pa naj zbirajo primerne investicijske zneske! Za naše razmere bi bilo npr. tako območje Gorenjski kot, od Škofje Loke do Rateč, od Bohinja do Tržiča. V tem področju bi bilo potrebno določiti mesto zbirališča in za predelavo - prebiranje! To pa vsekakor v težišču področja, zavoljo dovoza! Potrebno zemljišče gotov ni težko izbrati, ker je takih prostorov dovolj na razpolago, posebno ob reki Savi; obenem pa je še voda na razpolago. Za izdelavo takega projekta je potrebno, da se strokovnjaki renso potrudijo in vlože ves trud za čim boljšo izvedbo! Zatoje potrebno, da si ogled-jao tudi naprave v inozemstvu, da ne bomo tavali v temi! K temu je potrebno,d a se občine združijo in skupno rešujejo ta Problem! Zganimo se že enkrat in se približajmo naprednejšemu svetu! RAK 064/223 111 MM&ff«! GLAS RADIO 104.5 A A A 105.9 107.3 V/ tili U 107.5 OGNJIŠČE tli. tSMI-26 h*. 1S2 13-62] HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naroillo b« objavo sprejemamo po telefonu 064(223-111faksu 06H222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. povošti • do UM. ure dan prod Isidom Gorenjskega gla$al Cena oglasov in ponudb v rubriki: lirodno ugodna. ponudb AVTO ŠOLA B in B l Tel: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK I IN AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET AVTO ŠOLA ING. HUM AR RONO SENČILA ROLETARSTVO NOGRAŠEK NAJ • NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. V Avto Soli B. & B. Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 Palmanova 1.12., Madžarska Rozman, tel.: 064/715-249 Lenti 30.11., Trst 19.12. NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 27. novembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247,061/651-014, Mavsarjeva 46, 61357 Notranje gorice GOSTIŠČE V prijetnem ambienhj in ob mirni glabi Vam postrežemo s pestro izbiro jedi, tudi morskih rib in sadežev, vrhunskimi vini najboljših TA VERNA slovenskih proizvajalcev in vedno svežimi okusnimi sladicami. Sprejemamo rezervacije za SILVESTRSKO NOČ ob živi glasbi. Inf. IBAKHUS in ^ovacije po tel. 49-068. NUDIMO sobe L kategorije po ugodni ceni. SE PRIPOROČAMO! Tel.: 064/49-068 ŽELITE SAMI ARANŽIRATI DARILA? BODOČE MAMICE IN DOJENČKI Pokličite 715-265. Ljudska univerza Radovljica PRODAJA NOVOLETNIH LUČK! ZAKAJ PO NAKUPIH V TUJINO? IUDIMO PROSTOR ZA SKUPINE! V butiku ORHIDEJA na Tomšičevi 23 Kranj, nasproti gradu KIESELSTEIN vam nudi razna oblačila za bodoče mamice in dojenčke. Odprto od 9. - 12. ure od 14. - 19. ure; sobota od 9. -12. ure. Tel.: doma - 327 144 J Ugodna cena in dobra kvaliteta. Zunanje in notranje. Pokličite tel.: 741-074 MliMIlIlllllIllM BUNDE od 3.000 - 4.900, žen. plašči 8.000, bluze 1.900, krila 2.000,1 m. hlače 2.000, otr. bunde 1.900 - 4.500, TRGOVINA TOSCANA,| Tomšičeva 15, Kranj (v starem mestnem jedru) Odprli smo nov prostor za večje skupine. Nudimo hrano po naročilu. Rezervacije: Gostilna • Pizzerija Dare, tel.: 221-051 NAKUPOVALNI IZLET SILVESTROVANJE V ŠPANIJI WDIJSKI KROŽEK \LU Kranj 217-481 KNJIGOVODSKE STORITVE na Madžarsko - LENTI - vsako soboto. Cena 1.400 SIT. Tel.: 064/214-963 Milan Z ansamblom Blegoš od 28.12.1995 - 2.1.1996 Cena samo 600 DEM. Tel.: 224-130 ali 213-160 IZDELOVANJE LUTK razveselite sebe in svoje otroke z novimi igračkami; odkrijte svet lutk Opravljamo knjigovodske, računovodske, administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 323-909 \ ŠTUDIJSKI KROŽEK PRAZNOVANJ EOB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH - božič, novo leto, LV Kranj 217 481 rojstni dan... priprava čestitk, zabavnega programa, jedilnika... : Gorenje maloprodaja IASCOM, do.o. I Kranj, J. Puharja 10 TeL/fajc: 064/325-257 REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU Pralni stroj P. S. 608X Sušilec perila S. P. 600 X Barvni TV BTV 51-56 TTX Prodajni pogoji: gotovina: 13 % popusta čeki: 10 obrokov brez obresti že za samo 57.520,-že za samo 39.770.-že od 48.000.- dalje PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM MONTAŽA \SERVIS AKCIJA PEČENIH PIZZ! \Tel: 221-051 \DU TRŽIČ Umik: sobote cd 15. do 16.30, nedelje in prazniki od 15.30 do 17. ure in od 18. do 19.30. Cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli ■ SIT, spremljevalci - 200 SIT, sezonska vstopnica - 8.000 SIT. Lenti, 30.11., 2.12., božični MOnchen 16.12., Trst 1.12 Drinovec tel.: 064/731-050 Pohištva; vrat; stropnih, stenskih in talnih oblog tel.: TALCOM d.o.o. 633 028 10 ŽE PEČENIH, BOGATO OBLOŽENIH SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH PIZZI DOSTAVA NA DOM ZA 2.500.- SIT! Organizira v decembru 1995 tečaj DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA. Inf. na tel.: 52-155 NAKUPOVALNI IZLET HALO PI-BIP 221-051 TRGOCOM D.O.O. juhljanska c 5, Kranj UtL: 222-388 Pod Jelenovim klancem I Tekstilna trgovina i "CVETKA" Tel: 064/225-162 PREVOZI TOVORA GLOBINSKI SESALCI IN ČISTILCI NA PARO LEKERO do.o. Razstavno prodajni salon C. na Rupo 45 Kokrica pri Kranju Tel.:245125 ali 245124 Palmanova 28.11., Madžarska HALO PI-BIP, 221-051, DOSTAVA PIZZ, MALIC, ZREZKOV, PIŠČANCEV, KALAMAROV IN SOLAT - PO NAROČILU! Avto deli: Golf, Renault, Lada, Zastava, Rover, Citroen. Ploščice ATE I GOlf II 3944.-, Zav. cilinder Visa 7.488.-, črpalka vode D-5 6838.-, p diks zavor AX 3.998.-, avtoprevleke 4.176.-, tepihi tekstil 1.680.-, I zvočniki par 50 W 3.564 - Vitreks sod 60 I 12.120.- , Antifriz 3L | 1.050.- /sod 56 kg 18.144.- Tel.: 222-388, odprto: 7. • 19. ure, f sobota 8. -12. ure Sporočamo, da bo od 27.11. do 31.12. trgovina odprta od 9. -19.1 ure, sobota od 9. - 12. ure. Dobro založena trgovina vas VABI in PRIČAKUJE. Za prevoz s kombijem do 1200 kg, pokličite tel.: 731-293, MOJCA, d.o.o., Podnart ENKRATNA PRILOŽNOST - najnovejše modele dobite takoj tudi pri plačilu na obroke. Cena zelo ugodna! Tel.: 685-600 LEKERO - NOVA TEL. ŠT.j 245-125, 245-124 Cenjene kupce obveščamo, da smo se PRESELILI NA NOVO j LOKACIJO. Našli nas boste NA KOKRICI PRI KRANJU na C. na Rupo 45. NOVA TEL. ŠT: 245-125, 245-124. Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete v novem večjem razstavno-prodajnem salonu. LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO MEGGITOURS ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 Sfi f ŠKOFJA LOKA Organiziramo skupinske izlete doma in v tujino. NOVO - NOVO Izposojamo potovalne k°v^^ I vn • t; #-»t velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 0647223-4o°' Kapucinski trg/ ^. 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka, tel.: 064/624-155, fax: 064/624-169 V LENTI Z LOKA TURISTOM Itel/ftuc: 634-022 AKCIJSKA PRODAJA METRSKEGA BLAGA IV No9 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO VINO-DARILA VINOTEKA VIKI, ŠENČUR GASILSKA 9 064 41 384 LENTI, 30.11. - odhodi: Šk. Loka ob 3. uri, Kranj ob 3.15 uri Ob povratku kosilo v domači gostilni. Obisk mlina in oljarne (ceno zelo ugodne). Vabi Vas Loka Turist, Frankovo naselje 67, šk. Loka- j> Največja in najugodnejša prodaja po proizvodnih cenah industrijske I prodajalne tekstilne tovarne Maribor - Tripost. Tako boste kupih t tekoči meter že po 598 SITali kilogram blaga po 1198 SIT. Iz kg blaga lahko izdelate moško obleko ali ženski kostim. Prodajna akcija bo | samo danes, v petek, 24.11., in jutri, v soboto, 25.11. Najcenejša in največja izbira buteljčnih vin slovenskih vinogradnikov^, že od 220 SIT dalje. Ob preselitvi v nove prostore smo razširil'| ponudbo daril domače in umetne obrti. Vsak pon. ob 18. uri pa s6 nam laho pridružite pri degustaciji. Pričakujemo vas vsak dan in tudil ob nedeljah. m Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS & TEL.: 223 111 GOSTl5č grma c Podbrezje 127/A Tel.: 064/731-500 BOGATA PONUDBA JEDI HIŠNE SPECIAUTETE ajdovi in sirovi štruklji bakalca z žlinkrofi bedančev kotlet postrvi in škampi malice in nedeljska kosila POSEBNA SOBA ZA SKUPINE DO 30 LJUDI Odprto od 10. do 23. ure, ob sobotah od 12. do 24. ure, ob nedeljah od 11. do 22. ure. F1NGA A T C L J C d.o.o. INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Delovni čas: od 9. do 13. in ,15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Titova 1, 64270 Jesenice tel.: 064/861-441, int. 25 20 Mobitel 0609/618-553 Velika izbira pohištva na enem mestu. sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo- NOVO Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnili! Ugodni plačilni pogoji za vsak žepi Svetovanje na domu, montaža in prevozi! ZA BOLJŠI SLUH slušni aparati Vodnikova 8, Ljubljana Vsak četrtek od 16. do 17.30 tudi v KRANJU - v ART optiki Bleivveisova 18 Informacije in prijave: 061/159-54-22 (od 9. do 16. ure) 064/734-066 (od 19. do 20. ure) P Škofja Loka PEKS, pekarna in slaščičarna ŠKOFJA LOKA, p.o., Kidričeva c. 53, objavlja prosto delovno mesto RAZVOJNI TEHNOLOG Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - da je diplomirani inženir živilske ali kemijske tehnologije - zaželene so večletne delovne izkušnje, - znanje tujega jezika, - poznavanje dela na računalniku. Poskusno delo traja 4 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoji sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izb|n obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. <®>HYunoni CtMCHt K0iW MAR MOČ BREZ ZNAČAJA Hvundai Accent združuje vse dobre lastnosti, ki jih pričakujete od avtomobila - je zanesljiv, varen, udoben, sodobno zasnovan in zmogljiv. Dobite ga v tri, štiri ali pet vratni izvedbi Poganja ga 12 venrilski motor, prostornine I34l kubičnih centimetrov, z močjo 82 KM (LS izvedba) ali 1495 centimetrov z močjo 91 KM (GLS izvedba). jete No vašo željo je lahko opreml|en z ABS zavornim dodatkom, strešnim oknom, klimo napravo, zračno blozino, električni1" V pomikom stekel, centralnim zaklepanjem, nastavljivim se""1 volnnom in veliko drugimi pripomočki za prijetno in varno vozni" Garancija velja 3 leta aR 100.000 prevoženih kilometrov- Cena že od 17.500 DEM dalje. Prodaja podjetje DIA-G Jesenice, do.o. HYUNDA! SALON JAVORNIK Ul Janeza Finžgarja 5, 64270 Jesenice tel./fax (064) 83-902 in tel. (064) 83-389, ki vas vabi jutri, dne 25. J1' 1995 na dan odprtih vrat s testnimi vozili HYUNDAI, ki jih boste lah* testirali od 9.00 do 15.00 ure. * GLASOV KAŽIPOT It I Ustave » Prireditve ^dstavitev permakulture Gjorenja vas - Na domačiji Suša 9 K gorenji vasi bo jutri, v soboto, ob ^30 ob diapozitivih predavanje o Sr^akulturi. Govorili bodo o ras-°'nskih čistilnih napravah, ekološki ■^driji, načrtu za kmetijo, o zeliščni jprali in podobnem. njdavanje o Avstraliji jjtodovljica - V dvoranici radovl-191 knjižnice bo danes, v petek, ob J"-30 Simon Kravanja predaval ob r'PozitJvih o potepanju po Avstraliji. u3n Karitasa Medvode - V občini Medvode bo •nedeljo, 26. novembra, dan Karita-rj[ Kabelska televizija Medvode bo :? 12. ure do 15.30 predvajala Wglo mizo s predstavniki Karitasa Pirnič in Preske ter s socialno *U«K> iz občine Medvode. Ob 16. uri P* °o v Domu kulture v Sori Karita-£v dobrodelni koncert s sodelovan-otroških pevskih zborov iz Plovnih šol medvoške kotline ter f Novina. Netopir brez kril .Mi- V nedeljo, 26. novembra, ob S,' uri bo v Breznikovem domu na tel pri Komendi zanimiva priredi-C\ Pod naslovom Netopir brez kril Frenk Petek, svetovni prvak v •^carski h skokih, ansambel Ob-,?2na smer, vokalni solist Toni Kapu-^ in pisatelj Ivan Sivec predstavili ? • knjigo Ivana Sivca. Pisatelj, ki je ?ko rekoč domačin, doma iz so-p^fojih Most, jo je posvetil Frenku i elku, zgodba pa se dogaja v Planici 5 njeni okolici. Odstavitev kasete Bled - Godba Gorje vabi drevi pnes, 24. novembra) ob 20. uri v estivalno dvorano na Bled na prestavitev kasete. Program sestavlja 2.eyet skladb, med njimi pa so ?°venci Draga Lorbeka, Korotan in Vaska koračnica Gvida Učakarja, :6Po je biti muzikant Vilka in Slavka ^senika pa narodna v priredbi Ivana !^ifica Na Gorenjskem in še neka- e. VABILO Vabimo vse, ki ste poleti leta 1945 obiskovali Pedagoški tečaj v Marjanišču v Kranju (spodnja in zgornja učilnica), da pošljete čimprej po dopisnici svoje naslove (z dekliškim priimkom) in s tel. štev. na naslov: gortnar - Mlakar Francka, rtomirova ulica 21 -c, 61000 Ljubljana Predavanja M Slovenci na Koroškem Škofja Loka - Komisija za izobražence pri Župnijskem pastoralnem svetu Župnije svetega Jakoba v skofji Loki vabi danes, v petek, ob 19. uri v dvorano Loškega gledališča na Spodnjem trgu na predavanje g. Jožeta Kopeinga, rektorja Katoliškega doma "Sodalitas" v Tinjah na Koroškem, z naslovom: Slovenci na Koroškem • vernost in narodna zavest skozi zgodovino do danes. Janka ri Kokrica - Turistično društvo Kok-jutri, 25. novembra, ob 17. uri weja Čajanko v dvorani Kulturnega r*na na Kokrici. Naslov srečanja ob in pecivu bo tokrat Od kod Rajamo, kam gremo s podnaslo-yorn Predrojstne in obsmrtne iz-iušnje. Predavatelj bo Viktor jj!eri Prodam eno leto rabljen PEČ MjJ z bojlerjem 30 K3. 0221-594J**, Prodam kombiniran skobejjj STROJ. 057-313__J> Prodam električni VILIČAR INDOS-letnik 1987, z ustreznim polnilni*0' nosilnost 750 kg. 0064/714-320 29268 ^"^J Prodam SADILEC za krompir, f^j, nov in MOLZNI STROJ Alfa L»* zelo malo rabljen. 0736-749 *■ Prodam HLADILNI BAZEN FECRO 300 I In HALDILNIK LTH HM 2+2. 0311-964 29102 Prodam dobro ohranjen VIDEORE-KORDER SONY. 0324-629 29274 Novo PEČ kuppersbusch in RADIO-REKORDER Grundig, ter več parov smuči, prodam. 0713-079 29275 »76- 29290 Prodam TRAKTOR IMT 533 in MOLZNI STROJ Virovitica. 048-600 29138_ Prodam ŠTEDILNIK 4 x elek. in termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW. Struževo 9, Kranj_29146 Prodam STROJ za izdelavo cementnih strešnikov in 1200 kom modelov. 0681-660 29148 Prodam ROLBO za snega - Jagodic, plug za oranje snega in vilice za viličar 5 t Litostroj, dolžina 2m. 064-311 29154 Občina Škofja Loka ponovno objavlja prosto delovno mesto v oddelku za družbene dejavnosti VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC H ZA INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJ^ NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Pogoji: - izobrazba VII. stopnje, smer gradbeništvo, arhitektura, druga tehnična ali ekonomska - 3 leta delovnih izkušenj na podrobnih delih - znanje računalništva Poskusno delo traja 6 mesecev. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni p° objavi. Prijave posredujte na naslov: Občina Škofja Loka, Poljanska c« 2, 64220 Škofja Loka. OBČINA ŠKOFJA LOKA organizira JAVNO DRAŽBO 1. osebni avto R 21, KR P2-233, letnik 1989, registriran, izklicna cena 500.000 SIT 2. osebni avto Z 750, KR C8-989, letnik 1986, neregistriran, izklicna cena 30.000 SIT Davčne obveznosti nosi kupec. Javna dražba bo v petek, 1. 12. 1995, ob 13. uri na dvoriš^ upravne stavbe na Poljanski c. 2. Ogled vozil je možen uro pred dražbo. Dražba bo potekala po načelu "videno kupljeno". Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupljeno vozilo mora kupec plačati in odpeljati v 8 dneh P° dražbi. TANIN SEVNICA IŠČE SEKAŠKO EKIPO ZA POSEK KOSTANJEVEGA LESA NA PODROČJU GORENJSKE. VAŠE PONUDBE POŠLJITE NA NASLOV: TANlN SEVNICA, Hermanova 1, 68290SEVNICA v8dn^, OSNOVNA ŠOLA "IVANA TAVČARJA" GORENJA VAS razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli LUČINE - profesor ali učitelj razrednega pouka Delovno razmerje sklenemo za določen čas (nadomeščanj* delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 1.1.1996. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na našlo. OS IT Gorenja vas. Prijavljeni kandidati boste o izbiri obvešee v 15 dneh. Jek, 24. novembra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 35. STRAN • GORENJSKI GLAS J^am FAMILY COMPUTER s tremi v^ni, ugodno. «310-601 29341 rrtSP6"' Prodam dve PEČI na olje, ■ggni- »216-524, po 20. uri 29363 J^odam RADIO s telefonom in Sjgosnim telefonom. O633-733 .Ndam PEČ Gorenje za kuhinjo ^0x35 cm, moč 5 KW. »311-086 ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA V MESTNI OBČINI KRANJ • BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI V ZVEZI Z VARČEVANJEM Z ENERGIJO • VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 15. DO 18. URE V SOBI ŠT. 144 MESTNE OBČINE KRANJ • PRIJAVA OBISKA VSAK DAN PO TEL ŠT. 373-161 »Jflodno prodam petrolejsko PEČ Suh SMREKOV OPAŽ raznih dolžin R 3200. «218-082 29310 in širin ter smrekov ladijski POD - zdelujemo. POSEZONSKE CENE. to^am satelitsko anteno, krožnik «64-103 5^. 350 DEM in termoak. PEČ 2,5 - v,.. 100 DEM. Suljanovič, Gradniko- GARAŽNA VRATA rabljena, dvokril- Kranj 29323 na, prodam. «061/612-530 29376 JOVlNARSKO PODJETJE * E L E Z N I K I Slovenija 64228 Železniki. Otoki 16 Telegram: NIKO. Železniki Teiefiu: 064 67 260 AKCIJSKA PRODAM (-50%) fcABUAUJIti APARATOV 19090 In 29092 (stari tip) ZNIŽANA CENA S PROMETNIM DAVKOM (20%) ZA APARAT JE ^Tosrr 65.600. sedaj SAMO srr 30.0001 '^ost plačila: gotovinsko (5% popusta) s čeki na več obrokov ( do 6 mesecev), izvajalec NE predpisuje garancijske dobe za te aparate. Akcija velja do razprodaje zaloge! ostale informacije dobite v prodajnem oddelku. " 064 66 221 Int 20-23 ' H 064 67 368 .. MANJŠO UNIVERZALNO ^jfNlCO. «801-532 29327 D^nje pralni stroj, star 7 let, ^am. »332-350. 325-917 29336 Ih " Savska c. 34. Kranj ^:F*5; 064/224 640 um. 0609/620 009 E VRS7 E REKIJtMNIH TABEL IN j^__JTRANSPARKNTOV '•^jt-ARNMROTAC I JsltTbTspTjkVI *AjNOVEJSA TEHNOLOGIJA ZA '*deuwo vseh dimenzij -»—Barvnih plakatov_ Glasbila ^''^HESIZERJI Casio, Vamaha, ^Kop£° "S0^"'" cenan v trgovini .» 802-274 in 801-211 gi^am avdlo kasete z raznovrstno (techno, disco itd.), 215 kom, Ma,, r*»ete 750 SIT. Grgoraš, C. Ste s^Aux Mineš 2, Tržič_29086 MoEft}0 Prodam skoraj novo HAR-SSg^'KO fraitonarico. »062/606- MATERIAL ^GOLOVCI po najnižji ceni, <£2lmontaža. »725-319, zvečer »Uh i ^u SIT, z dostavo - smrekov, klasa. »063/451-082 28969 frkm nova DVA OKNA TERMO-^140x140 levi, 120x120 desni, C**'20 desni. 80x90 desni, 20 % »422-362 29037 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za osnovne in srarinie šole, »56-095. 225-467 Učitelj uspešno instruira matematiko In fiziko. »311-471_»610 Poučujem nemščino za vse stopnje. » 328-334 od 8. do 11. ure 29050 Osnovnošolcu nudim pomoč pri učenju. »242-901 29173 Instruiram MATEMATIKO in NEMŠČINO za OŠ in SS. » 401-175 29198 30 urni TEČAJ NAMŠKE KONVERZACIJE, kvalitetno, ugodno. ŠVICARSKA ŠOLA KRANJ, »312-520 29214__ KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 2 KUPUJEMO les pravega kostanja. »46-238, vsak dan po 16. uri 28268 Kupim rezan jesenov LES mizarska kvaliteta. »633-187_2906O Dnevno sobo s sedežno, okroglo kuhinjsko mizo s stoli, kupim. 0327- 150 79716 Prodamo 50 m2 lokala na Zlatem polju, v I. nad. K 3 KERN Kranj, 221- 353 27444 NAJEM v Kranju nudimo 60 m2 prostora za zobno ambulanto z ordinacijo, ena je opremljena. K 3 KERN Kranj, d.o.o. , 221-353 27952 Najem v Kranju (Stražišče) nudimo 60 m2 poslovnega prostora v pritličju In eanko stanovanje vnadstropju, cena 1000 DEM/mes. K 3 KERN Kranj, 221-353_28773 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Kranj Center 322 m2 za gostinsko dejavnost po 1600 DEM/m2, štiri ?isame v novem poslovnem centru 2m2/l. po 2500 DEM/m2, cca 300 m2 uporabnih površin za 150.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 28996 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj center lokal OPTIKA oddamo za 15 let, odkup inventarja In Investicij obvezen 35000 DEM, trgovski lokal potreben obnove 30 m2, Planina III, frizerski salon, Stražišče 4 pisarne, 68 m2, šk. LOka Godešič 95 m2 proizvodnih površin s tel. in Ind. elektriko. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 28997 V centru mesta Kranja oddam dva LOKALA 50 m2 In 40 m2. »211-125 29012_ Kranj - okolica najamem ali odkupim prostor za gostinski lokal. »312-385 V skofji Loki v Frank, naselju oddamo 21 m2 velik lokal. »631- 965 29046 Iščemo večji skladiščni prostor, kamionski dostop v okolici Kranja. »0609/627-658 29292 V bližini Kranja oddam MANJŠI GOSTINSKI LOKAL Obvezen odkup inventarja. »0609/629-033, ali 064/45-481_29362 Oddamo prostor za obr 90 m2 v Šk. Loki, 70 m2 v Radovljici in Kranju, proizvodno halo 400 m2 in večji atraktiven lokal za trgovino v Kranju. APRON, 331-292 29386 Prodamo v skofji Loki na odlični lokaciji prodamo poslovno stanovanjski objekt z lastnim parkirnim prostorom, primeren za trgovino ali drugo poslovno dejavnost, k 3 kern kRANJ.D.O.O.. 221-353_29402 ODDAMO: v Tržiču 100 m2 -poslovnih prostorov, I. nad., možne različne dejavnosti in pri Sk. Loki 95 m2, proizvodni prostori in NAJAMEMO manjši kava bar v Kranju ali okolici, MIKE&CO » 216-544 29416 Tržič - center: več poslovnih prostorov - cene ugodne! 29425 TRŽIČ - MESTO: poslovni prostor 25 m2 za storitveno ali trgovinsko dejavnost, tel, CK, cena 300 DEM/mes. Dvoletno predplačilo, nudimo doda-tem popust! TRŽIČ-CENTER: poslovni prostor 400 m2 za različne namembnosti, najemnina se poračuna z investicijo v prostor, cena najema po dogovoru - možna predkupna pravica! TRŽIČ: več poslovnih prostorov za storitveno dejavnost. KRANJ: Tomšičeva ul. -poslovni prostor 52.90 m2 za storitveno dejavnost. Najem s 1.1.1996, cena 15 DEM/m2, predplačilo 1 leto. Primo nepremičnine Tržič, Partizanska ul. 6, tt 064/50-502 29426 Oft^am 5 kom VRTNE ŽELEZNE l Prodamo stanovanja: 3 sobno 79 na Planini 2, 3 sobno 89 ^rMm Planini 2. 4 sobno 90 m2 v pn""*, na Planini 3. K 3 KERN Kranj, *2i 221-353 J<; Prodamo stanovanja: 1,5 sod"" \ m2 na Planini 3 v 7. nadstropji,, opremo. K 3 KERN Kranj.d.o.o- J, 25--^ Prodamo stanovanje na Jesen* ^ 3 sobno v pritličju z etažno CK ^ KERN KRANJ.D.O.O. 221-353j> Prodamo v Tržiču 1 sobno 42 Deteljici. K 3 KERN Kranj, 221-353 ___^ ->---jffi V skofji Loki prodam pods'^a. STANOVANJE potrebno obn%, 0620-502, od 8-17. ure, razen v 28890 STANOVANJA PRODAMO: Zl. polje 3,5 ss/IV.. 95 m2, rntf]f%0 no, obnovljeno, et. CK, 1°% l DEM, Planina II, 3ss/VII. 82 ^ balk.. 1200 DEM/m2, 2.5 s/l. * $ 1200 DEM/m2. Planina III, 2*M m2, 1300 DEM/m2, Center 2*foll 60 m2, obnovljeno, CK. 1400 Vjfi m2, Bled 3 ss v hiši z vrtom. > DEM/m2. DOM NEPREMIČlNt. ^ oška c. 16, Kranj, 022-33-00 Hitro in ugodno vam preobiečem garnituro, kuhinjski kot ali stole. O 874-076 29192 Ročno PLETEM jopice in puloverje. 0323-058 29247 izvajamo vsa zidarska dela, omete In adaptacije. »632-437, zvečer 29296 Nudim knjigovodske storitve. O 064/ 720-115 29319 SLIKOPLESKARSKA DELA in pola ganje vseh vrst talnih oblog pc konkurenčnih cenah, in kvalitetno. 0403-160 29344 STEKL^ SKO PreSemova 17, Kranj, tel./fax:064/22^ V Kranju najameva 2 sobno p NOVANJE v bloku, s telefon0^; CK. 052-122, po 16. uri ^J^„ V Kranju oddam SOBO s sotJP^ kuhinje in kopalnice dvema de£tro* ma ali mlajšemu paru brez \,; O 324-766 __x< V Kranju oddamo slovenski dfl^j komfortno delno opremljeno j|o sobno stanovanje 80m2 in ^ i garsonjero ter opremljeno 2 - # Šenčurju, v Kranju prodamo ^ staro preurejeno 2.5 sobno »Rivanje 66 m2. APRON 331-292-366 Js* V Kranju kupimo manjša stan^n* s CK ali brez 2 ss In 2,5 ss ali -1 ^ Planini II ali III ali v severnern ^ Uredimo prepis. APRON 331 ^ 331-366 ___JX STANOVANJA PRODAMO Kfjp en osobno Likozarjeva 33 mZ, y$ vseljivo 58000 DEM, enosoDno,^ nina II. 49 m2 takoj vseljivo % (P DEM. 2,5 sobno Vodovodni s^ta m2 85000 DEM, dvoinpolsobnimi ter Prešernova ul. 76 mZ i0,o> vseljivo 69000 m2. POSlNG$ t Ljubljana, O061/126-23-29, °y 18. ure 24. novembra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 37. STRAN • GORENJSKI GLAS Stt!0VANJA KUP|MO: Kranj takoj n j10 1 ss z gotovinskim plačilom DritiiA^ na Planini III ali kjerkoli v g*iu. DOM NEPREMIČINE. Kor-Pie; ll,^1« ČK, v starejši hiši; 2 s, 62 m2, Kranj - 2,5 ss, 75 m2,1 »Skopje; 2,5 ss. 63 m2 I. nad ll^1« ČK, v starejši hiši; 2 s, i "^d- Mike&co. « 216-544 . tem— ^udimo vse vrste posojil naJugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 j^'č - mesto, Golnik; različna %°Vania P° "godnih cenah. Po-y«i«n Drec,hoden vpis, ker je prodaja na nadaljni nakup! Tržič % ,a> Kranj; Kupimo več enosob-WS an°vanj! Primo nepremičnine, 5toCl Partizanska ul. 6 « 064/50 29423 Varstvo foJjpJEM otroka na mojem domu v Španskem času. «327-708 ^OZILA DELI r^OEN AVTOODPAD - rabljeni In ^' rezervni deli! ODKUP AVTO-<^LQV. «064/692-194 2sm 8^0đam originalna PLATIŠČA z i^ami za Lado NIVO. Rozman, lakarjeva 54. Šenčur. « 41-140 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, 27000 km, bele barve, dodatna oprema, cena po dogovoru. «52-178 28877 OPEL ASTRA 1.6. letnik 1992, bele barve, z nekaj opreme, spredaj poškodovana vezna stena. « 064/ 241-016 28903 VW CADY diesel, letnik 1984, ugodno prodam. «422-347 28940 Prodam GOLF, letnik 1978, dobro ohranjen, ravnokar registriran. 057- 026_28943 Prodam GOLF JGL, letnik 82/83, reg. celo leto, cena 3700 DEM. «862-302 28967 Dobro ohranjenega HROŠČA.I.75, prodam. S 622-263 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem torek, četrtek, petek, sobota «49-442 29ooe Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo -Portogruaro s kobmijem, sreda. «49-442 29010 Prodam ŠKODO FORMAN. staro 3 leta, reg. celo leto, prvi lastnik. Zalog 46, Cerklje 29014 GOLF JGL, letnik 1981, reg. celo leto prodam za 2900 DEM. «325-107 29015_ Prodam HROŠČA 1200. letnik 1975. «212-833 29017 ODKUP - PRODAJA različnih vozil. «323-298. 331-214 29163 Prodam MERCEDES 240 diesel. tip 123. letnik 1981. «64-248 29019 Prodam VW KOMBI, letnik 1985/86. 2.0 karavele. «222-437 29021 Prodam ŠKODO FAVORIT LX. letnik 1993. svetlo rdeč. «225-723 29022 Prodam FLORIDO, letnik 89/90, reg. 20.8.96, krem barve, cena po dogovoru. Ogled popoldan. Durič Dušan, Partizanska 23 Tržič 29023 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987. «871-313 29166 Prodam JUGO 45, letnik 1989, temno rdeče barve, cena 3400 DEM. «46-876, popoldan 29170 Prodam GOLF diesel S PAKET letnik 1985, reg. 10/96. »45-115 29m Prodam Z 101 GTL, I.8/89 in sesalec FORVVERK. O 211-790 Prodam FORD FIESTA XR 2.i, I. 92, prevoženih 33.000 km, veliko dodatne opreme. « 733-585 Prodam GOLF JXD, letnik 1987, 108000 km, cena 8500 DEM. «738-938 29056 PASSAT 1.6 CL, letnik 1990, metalno moder, elek. stekla, spojler, cen. zakl., 67000 km, prodam za 16500 DEM. «242-760_2906O CLIO 1.4 RT, letnik 1993, prodam. »328-873 29062 Z 101, vozno neregistrirano prodam za 350 DEM, nujno. 081-359 ali 85- 210_29066 Prodam ŠKODO, letnik 1991. za 6500 DEM. 0802-654_moti Prodam LADO SAMARO 1300 l_ letnik 12/89, prvi lastnik. 0212-695 29076_ Prodam AX 1.1 IMAGE, letnik 93/4, 42000 km. 0242-803 29082 AUTO KRAJNER CELOVEC Volkematkteist. 184 7EL 0043-463-38330 rfjffti d.o.o. TRŽIČ Cankarjeva 25 KUPUJE - borovo hlodovino - smrekovo hlodovino c - celulozni les iglavcev ^ne in plačilni roki po ogledu in dogovoru. Možen je tudi odkup na panju. Informacije na sedežu firme ali po telefonu 064/50-423. MAZDA 323 F 16 V GLX, oprema, I. 90/11. črne barve, lepo ohranjena. 0802-574 29086 ŠKODO 120 L, letnik 1982, prodam celo ali po delih. 0332-350 29087 AVTOVLEKA, AVTOPLASTIKA, MARUTI ZA DELE. 0725-315 29089 Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1985, lepo ohranjen, cena po dogovoru. 0326-930 29093 FORD FIESTA 1.8 1.16 V, letnik 1994, 17500 km, prodam. 055-652 29094 Odkup in prodaja vozil in prepis. ADRIA AVTO, Partizanska c, Šk. Loka, 0634-148, 0609/632-577 29106_ R 4 GTL, letnik 12/86, teh. brezhibna, cena 1600 DEM in Z 101, starejši letnik, reg. do 7/96, cena 700 DEM. PRODAM. 045-170_29110 Prodam JUGO 45, letnik 1988, na novo registriran, ugodno. 0714-998 29116_ PEUGEOT 405 GLD karavan, lepo ohranjen, prodam aH menjam Z 101 komplet za dele, motor dober. 0332-761 29116 Prodam JUGO 45, letnik 1984, reg. do 30.12.95. 045-112_29120 Poceni prodam tovorno vozilo Mercedes Benz L 306, starejši letnik. 0 47-452 29123 190 Mercedes 2.5 D, letnik 1986, ugodno prodam. 0 421-163 29124 Vila 'Bistrica Tržič 064/50-232 (Restavracija vsak dan, razen ponedeljka R 4 TL, rdeče barve, letnik 1984, lepo ohranjen, prevoženih 100.000 km, prodam. Cena po dogovoru. 0325-416 29139 SAMARO 1500/5, letnik 1990, prevoženih 64000, prodam. 0215-691 29147_ R 4, letnik 1992, prodam. 057-805 29149_ Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989, 60.000 km. 0215-317 29150 GOLF JGL 1.3, 1982/9 lldo zelen, zelo lepo ohranjen, prodam. 0242- 822_29161 Prodam ŠKODO 120 L. letnik 1983, cena po dogovoru. 0620-681 29162 Prodam JUGO 45, letnik 1988, reg. do 16.9.96. Vučenovič Draga, c. 1. maja 65, Kranj 29155 SAMSUNG BIO S 211-142 Prodam AUDI 100, I. 86. reg. celo leto, dod. oprema, cena po dogovoru. 00609/623-833 ali 064/325- 018 29161 HYUNDAI 1,5 GLS kot nov. ugodno, R 5 1.87, 6000 DEM, Z 101 I.88 2600 DEM. 0323-298, 331 -214 29152 SflVNfl#SOlflRIJ# 4,potC *Q B«>0 P™ 0*4/92 11 33 NOVO! HYDROJET SflVNfl#HYDRO JET Prodam: za Lado 1600 levi In desni blatnik in prednjo steno. 0 242-867 29176_ Prodam Z 128. letnik 1986, z dodatno opremo, cena 2.500 DEM. 0 76-720 29178 VW 1200, letnik 1-968, ameriški, kleparsko in ličarsko obnovljen, bel, prodam 1.400 DEM. 0 733-038 29179_ BMW 530 i A. model 1989, rdeč, prva barva, ABS, klima, CZ, ALU. servo, radio, reg. do 10/1996, ugodno prodam. 0 733-038 29180 Prodam ŠKODO, letnik 1982, reg. do 8/96. 0723-516_29182 Prodam JUGO FLORIDO, letnik 1990 ali menjam za manjši avto. 0 77-780 29188 Prodam JUGO 55, letnik 1989. reg. celo leto. 0 224-651_29191 Prodam AUDI 100, letnik 1992, GOLF JX 1300 metalno siv, letnik 1989. SUNY MARUTI, letnik 1991. 0 224-029 29196 Prodam JUGO 55, letnik 1987, reg. do 11/1996 in motor za JUGO 45 v dobrem stanjuVoklo 47, Šenčur. 0 49-401 29196 GOLF GTI 1.6, 5 brzin, dobro ohranjen, prodam. 0 715-096 29197 Prodam Z 128, letnik 1987, modre barve, ALU platišča, cena po dogo-voru. 0 061/813-711_29199 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, reg. do 22.12. 1995 in GOLFA diesel, letnik 1984, reg. do 8/1996. 0 326- 908 29200 GOLF diesel. letnik 1984. motor obnovljen, prodam za 4.400 DEM. 0 891-875_29204 LADA SAMARA, letnik 1988. izredno ohranjen, prodam. 0 328-137 29209 Prodam REGATO, 1988, z dodatno opremo. 0 212-045 29207 Ugodno prodam TAVRIO, letnik 12/ 1992, reg. do 10/1996, prevoženih 57.000, cena 4.000 DEM 0 064/ 710-000 29208 Prodam JUGO 55. 0 211-668 29209 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986/87. pravkar registrirana lepo ohranjena. 0 733-017_29210 Zastava GTL letnik 11/85. cena 1700 DEM. 0 328-388_29213 MERCEDES 240 D. letnik 1981, prodam, izredno dobro ohranjen. 078-312 29221 Z101, letnik 1986, reg. 7/96, prodam za 1500 DEM. »55-254. popoldan 29225_ Z 750, vozen neregistriran, letnik 1985, 25000 SIT. »56-564 29232 Prodam BX 1.6 RS KARAVAN, letnik 1989. »312-280_29239 JUGO 55. letnik 1988, prodam. Rodič, Zlato polje 3 d, popoldan 29246__ KADETT LIMUZINA 1.3 LS, 1987, modre barve, ugodno prodam. »224-594 29248 ||I PEUGEOT AVTOlflŠA KAVČIČ, d.0.0. Milje 45, 64212 Visoko teJ./fax: 064/43-142 POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS PEUGEOT 106,306, 405,406, 605, 806, B0XER AKCUSKA PRODAJA P-306 TANGO 2.172.000 SIT (z vso dod. opremo) P-106 OPEN 1.470.000 SIT DOBAVA TAKOJ! UGODNI KREDITI! R 25 V 6-88 vsa oprema, 130.000 km, registriran do 8/96, cena 1470C DEM, možna menjava »633-347 29250_ R 5 diesel, metalno siva, prvi lastnik, prodam. 046-169 29253 Prodam AUDI 80 1.8 S, 12/88. 057 982 29254 Prodam dobro ohranjen AUDI 80 TD, letnik 1989, 70.000 km. 0325-184 29259_ Prodam JUGO 60, letnik 1989, rdeče barve. »421-220, po 17. uri 29200 Prodam Z 750, letnik 1984, reg. do 30.8.96. »802-174 29202 VVARTBURG 1,3, Golfov motor, letnik 1989, lepo ohranjen, 50.000 km, prodam. »332-178 29203 GOLF diesel, letnik 1987, ohranjen, dodatno opremljen, ugodno prodam. 0725-055 29264 MERCEDES 200 diesel, motor 220, tip 115, reg. do 9/96, letnik 1971, prodam ali menjam. 0891-719 29272 Prodam R 4 GTL, temeljito prenovljen, nove gume, reg. 10/96. 048- 082 29276 ASTM OMEGA NOVA VECTRA TIGRA od 28.500 DEM CORSA od 1 7.500 DEM VOZILA SO NA ZALOGI Z BOGATO SERIJSKO OPREMO MOŽNOST KREDITA AU LEASING VRBA d.o.o., Sttvževo 4 Kranj, tel.: 064/211-090 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LS. letnik 1991, bele barve, 72000 km. 045-662 29277 Prodam Z 101, letnik 1987, dobro ohranjena. 064-243 29284 Prodam 126 P, letnik 1988. 0212- 544 29286 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, reg. 26.11.96, modre barve, cena 2500 DEM. »212-639_29293 Prodam FORD FIESTO 1.3 CLX, letnik 1992, reg. do junija 96, rdeče barve. »78-611_292« Prodam R 4 GTL, letnik 1985. cene 900 DEM ali po delih. »326-573 R 4 GTL, letnik 1989, rdeče barve, reg. do 2/96, prodam. 0224-305 29301_ Prodam R 19, RT 1,4, letnik 6/93, elek. stekla, dlajinsko centralno zak-ieoanie, dobro ohranjen. 066-930 Prodam GOLF TURBO DIESEL 1.9, zadnji model, I. 22.1.93, prva reg.. elek. pomik stekel, alarmna naprava, radio, 23000 DEM. Trček, Kamna gorica 97, 0736-568 29313 OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1986, rdeče barve, ohranjen, registriran do oktobra 96, ugodno prodam. 0401-364 29314 Prodam GOLF diesel, letnik 1990, bel, reg. do 10/96, cena fiksna 12000 DEM. 078-338_29316 R 4 GTL, 1989, 93000 km.prodam. 058-245 29320 R 4 GTL. letnik 1991. dobro ohranjen, prodam. 0733-930 29321 Prodam BOLHO po delih, letnik 1986. 0714-106, popoldan 29324 R 5, rdeč, letnik 12/93, 5 p, 5 v, prvi lastnik, nekaramboiiran, 10500 DEM. 0692-919_29326 Prodam GOLF diesel, letnik 1979, cena po dogovoru. Podljubelj 264 29329_ Prodam Z 101, letnik 1987. 0738- 836 29330 BX 1.4 E. letnik 1986, rdeč, lepo ohranjen, prodam. 055-389, v petek do 13. ure ter v soboto in nedeljo 29333_ Prodam FIČKA, letnik 1980, reg. do junija. O682-672_29336 OPEL CALIBRA 2.0 I. letnik 1991, 73500 km, alarm, radio, klima, rdeče barve. nI uvožena, registriran do 4/ 96, prodam za 26500 DEM, možen kredit. 0242-277 29337 QMI vam nudi: - enostavno doziranje ob menjavi olja - do 100.000 km zaščite - đo 90 % manjša obraba motorja • povprečno 7,3 % večjo moč motroja • povprečno 5 % manjšo porabo goriva • zaščito pri hladnem zagonu - povpr. 12 % boljša kompresija • manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE, Bleivveisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA DONKO, Predoslje 113, Kranj; tel.: 064/241-298 5. AVTODEU PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj; tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Britof 180, Kranj, tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.o.o., Ljubljanska c. 5, Kranj, tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR, Mirka Vadnova 8, Kranj; tel.: 064/242-589 10. KM - Krničar Milan, Dvorje 93, Tel.: 064/422-221 11. CHEMO. C. Staneta Žagarja 53, Kranj; tel.: 064/241-442 12. AVTOSERVIS KADIVEC. Pipanova 46, Šenčur, tel.: 064/41-573 13. KUNCIC VOJKO. Stara cesta 28. Naklo; tel.: 064/47-169 14. SERVIS VRTAČ, Visoko 77 a, Visoko; tel.: 064/43-019 15. AVTOMEHANIKA VAUAVEC, llovka 17. Kranj; tel.: 064/211-977 16. NBA d.o.o., Boštjanova 30, Lesce; tel.: 0609/633-640 17. AVTOMEHANIKA GOLOB, Polje 4 b, Begunje; tel.: 064/733-506 18. ČOP d.o.o., H. Verdnlka 23 a. Jesenice; tel.: 064/84-366 19. AVTODELI ZMIGOVC, Titova 21, Jesenice; tel.: 064/861-015 20. AVTO IN, Titova 69, Jesenice; tel.: 064/862-225 21. VALANT BLED - KORAL, Železniška 6, Lesce; tel.: 064/718-596 22. VALANT BLED - KORAL. Ribenska 6. Bled; tel.: 064/741-317 23. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič; tel.: 064/58-850 24. BENEDiCIČ DARKO. Žganja vas 27, Tržič; tel.: 064/58-771 25. JENKO, d.o.o.. Virmaše 109; tel.: 064/632-346 26. PROFIL. Virmaše 70; tel.: 064/631-240 27. FAZER. d.o.o.. Spodnji trg 2a, šk. Loka; tel.: 064/621-073 28. SERVIS PRODAJA LUŠINA. Gosteče 8; tel.: 064/632-286 29. AVTOŠPORT. d.o.o.. Zbilje 12; tel.: 061/611-450 30. TAPOS. d.o.o.. Gorenjska c. 3. Medvode; tel.: 081/613-352 31. SIMAX Masljeva 11, DOmžale; tel.: 061/721-656 32. MIŠA, d.o.o., Podgorska Pot 2. Kamnik; tel.: 061/814-091 33. BENCINSKI SERVISI OMV-ISTRA VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27. Škofja Loka tel. 624-228, fax: 623-087 1996 < • n » m I i dim 26 x 70 cm;motivi: ROŽE ŽIVALI,AVT0M0BIL,GRAD pri količini 1000 kom možni motivi po želji 1996 dim 6,5 cm x 11 cm koledarski del z imeni in prazniki OSTALI ARTIKUki so na voljo z dotiskom stenski in namizni KOLEDARJI 96, (suho cvetje, ženski akti.narava.cerkve.svetovna morja, znamenitosti sveta, gradovi na slovenskem, avtomobili) rokovniki, usnjeni obeski, majice, kuliji... Unikatna darila. OBLIKOVANJE, TISK, NAPISI, REKLAMA teljfax 063 741 104, tel. 063 783 241 AX 1.0 E, letnik 1989.90.000 km. 3 v. bele barve, nove gume registriran do 4/96, prodam za 7200 DEM. 0242- 277 29338 MAZDA 323 1.6 HB, I. 1990, prva reg. 1/91, 3 vrata, 56000 km, grafitne barve, dobro ohranjen, servo volan, katalizator, prodam za 12500 DEM. 0242-277, možen nakup na kredit 29339 NISSAN MICRA 1.2, letnik 1992, 19000 km, metalno črne barve, garancija do 3.12.95, spojler, zelo ohranjen, prodam na 0242-277 29340 R CLIO 1.2 RN, I.93, prodamo ali zamenjamo, možen kredit. AVTO-GARANT. 0633-956, od 8-19. ure Zgornje Bitnje 32 tel.; 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA « PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Avtomobilisti, akumulatorje Vesna, Topla, ATSA, najceneje lahko kupite v AGROIZBIRI čirče. Primer: 12 V 50 Ah že za 4990 SIT. Nudimo brezplačno montažo, dveletno garancijo, plačilo s čeki. 0324-802 29343 Prodam z 101, I. 80/81, reg. in nereg., cena po dogovoru in 2 novi gumi 175/13, malo rabljeni, cena po dogovoru. 0715-625 29347 Prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. do 21.3.96, cena 50.000 SIT. 0723- 653 29348 Prodam HYUNDAI PONY 1.3, letnik 1991, 40.000 km. 0621-788 29349 Prodam FORD TAUNUS 1.6, letnik 1982, reg. do 24.7.96. cena po dogovoru. Potočnik, Sp. Gorje 4 TIPO 1.6 IESX, letnik 4/93, kovinsko rdeč, dodatna oprema, 15500 DEM. 057-231_29351 Prodam GOLF B, letnik 12/89, ogled v Detek. Pelcel, Galetova 27, Kokrica FIAT UNO 45, letnik 1985, prodam. 049-273 29367 CITROEN GSX, letnik 1978, reg. do 9/96, prodam. 046-441 29380 Prodam R 4, letnik 1981, reg. do 3/ 96, cena po dogovoru. 053-405 29361_ R 4 GTL, letnik 1987, cena 2700 DEM, prodam. 0325-667 29362 Prodam RENAULT FUEGO, letnik 1983 in Z 101, letnik 1980. 0310- 537 29366 Prodam GOLF DIESEL, letnik 1984. 0323-851 29368 Zelo ugodno prodam Z 128, letnik 1990. 0327-537, popoldan 29372 Prodam R CLIO, letnik 91/92, reg. do 4/96, cen.zaklp., kovinska barva, stresno okno, drugI lastnik, garažir-an, lepo ohranjen, možna menjava za R 4 z doplačilom. 0422-212 29373 Prodam FORD FIESTO 1100, letnik 1988. 0211-736_29374 Prodam JUGO 55, letnik 1985, reg. do 3/95, cena 1900 DEM. 0734-075 29375_ FIAT TIPO 1.4 IE DGT, katalizator, I. 89, 98000 km, temno siva metalna barva, reg. do 7/96, elek. stekla, cent. zaklepanje, šibedah, cena po dogovoru. 077-710 29378 Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1981, za 3900 DEM. 0733-03329382 Ugodno prodam Z 101, letnik 1985, reg. do 31.7.96. 0328-295 29391 AVlO-Mdio-alirm-mobitchSVSllMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 ~oT6 AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaSčeni servis za prodajo in montažo GOLF diesel, letnik 1985, reg. do 8/ 96, prodam, v račun vzamem Z 101. 0221-437 29396 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990. 0401-103_29396 Prodam Z 128. letnik 1986 in JUGO 45, letnik 1987, reg. do 9/96. Ogled popoldan. Tomšičev 18, Kranj 29406 ZAPOSLITVE 2000 DEM In več z najnovejšim programom DZS. Možnost napredovanja, redne zaposlitve in dodatne stimulacije. Poskrbimo za uvanjanje in nudimo najboljše pogoje za delo. 051-812,0609/634-584 26178 ZA PRODAJO USPEŠNIC SLO-VENJSKE KNJIGE NUDIMO POLEG ODLIČNE PROVIZIJE ŠE MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE ALI PRIPRAVNIŠTVA. 0733-349, zvečer ali 061/443-915_27806 Želite prodajati kvaliteten artikel z visoko provizijo in nizko prodajno ceno. Novost na tržišču! Primeren tudi za novoletno darilo. 0332-594 28071 Smo proizvajalec medicinskih proizvodov za osebno rabo. Iščemo akviziterje predvsem z Gorenjske. 0802-274,801-211 28173 MONTERJA ogrevalnih naprav zaposlimo takoj. 0061/161-34-3428339 Nudim dobro plačano delo v okrepčevalnici. 0332-518 28696 Zaposlimo komunikativno gospo za delo v pisarni. Šifra: 1965 28810 V redno delovno razmerje sprejmemo elektroinstalaterja in elektro tehnika Za osebni razgovor kličite 0 718-077, od 8. do 12. ure 26888 Dva fanta iz Tržiča nujno iščeta popoldansko honorarno delo - ne akviziterstvo. 053-223 ali 51-486, popoldan 29000 Kolikokrat v ŽIVLJENJU so vam ponudili VEUKO PRILOŽNOST? Ste se vprašali zakaj ravno vam?! TOLE PRILOŽNOST boste UJELI ali izpustili! Deljo je popoldansko, če ste iz Jesenic, Tržiča ali Bleda. Pogoj: srednja ali višja šola, avto, telefon. Informacije danes med 9. in 12. uro in od 16. do 20. ure 0061/824-081, 0609/636-295_29042 Iščemo ŠOFERJA za razvoz pizz in tople hrane na dom. 0714-474, od 12. ure dalje 29048 Nudim delo na domu. 29059 1685-186 V proizvodnji elektronike ZAPOSLIMO dve delavki. 0064/67-063 od 7. do 18. ure, sobota od 8.-12. uremn RŽIJNIK&PERC PROJEKTIVNI BIRO Objavljamo prosto delovno mesto ARHITEKTA projektanti Iščemo izkušenega arhitekta Nudimo stimulativno plaćo in delo v uspešnem teamu inženirjev. Prijave zbiramo do 27.11.1995 na naslov RŽIŠNIK&PERCD.O.O. ŠUCEVA 23,64000 KRANJ Enkratna priložnost za redno zaposlitev. Vabimo vas v prijeten team terenskih zastopnikov, s priložnostjo odličnega zaslužka. 0061/556-252, od 9-15. ure 29121 V redno delovno razmerje zaposlimo NATAKARICO, šifra: NATAKARICO 29133 Iščem gospo za strežbo invalidki. Nudim stanovanje. 0 624-361 29177 Zaposlimo VOZNIKA za tovorna vozila s C In E kategorijo v mednarodnih prevozih. Vsaj dve leti delovnih izkušenj. 0223-414 29183 Nudimo delo NATAKARICI z delovnimi izkušnjami, vse ostalo po dogovoru. 0731-246 29166 Voznik C in E kategorije dobi redno zaposlitev v mednarodni transportni firmi. Šifra: VOZNIK_mn Takoj redno ZAPOSLIMO 5 sposobnih in resnih delavcev za delo z ljudmi. Resne ponudbe na 0061/ 310-588, po 19. uri 29282 Takoj sprejmemo vsako delo na domu (pakiranje, lepljenje embalaže, montaža) v večjih količinah z našo ali vašo dostavo. Stanič, s.p., 0736- 325 29287 Zaposlimo TRGOVKO. OD cca 60.000 SIT. 0312-019 29309 Preklic malega ogl. št. 28905 - objavljena tel. št. 328-311 je napačna, prosimo, da ne kličete več te številke!!! Malooglasna služba FRIZERSKO pomočnico aH pripravnico zaposlimo za eno leto. Nastop dela 1.1.96. 0624-044_29318 Oddam delo na domu. 0685-377 29322_ Zaposlimo zastopnike za švicarsko firmo Roadstar - enkratna priložnost. BOTON.d.o.o., 0222-014 29353 Zastopajte proizvode Road star- TV, video, HI-FI, avtoradiji, Itd. BO-TON.d.o.o., 0222-014_29364 Zastopajte prodajno uspšenico -VIDEO NADZOR - trgovine, lokali, hiše. BOTON.d.o.o., 0222-014 29356 Priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Novoletni program, prijetno s koristnim. 051-621 29358 KOLEKTIV ZASTOPNIKOV MK IŠČE NOVE SODELAVCE ZA PREDSTAVLJANJE DODATNIH ŠOLSKIH IN OSTALIH POUČNIH TER RAZVEDRILNIH PROGRAMOV. NUDIMO DOBRO PLAČILO IN REDNO ZAPOSLITEV. 0218-402 (popoldan), 0609/637-492 (dopoldan) 29369 Dobro plačano delo na terenu. 045- 066_29371 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA. Informacije vsak delavnik od 8-10. ure. 041-438 29389 Iščemo DIREKTORJA v prodajni mreži. Informacije od 8. do 10. ure na 0064/310-155 29399 Zaposlimo DVA KOMERCIALISTA za trženje zaščitne obleke in sanitetnega materiala na širšem območju Gorenjske. Zaželene izkušnje pri terenskem delu s strankami. Pismene prošnje sprejemamo na naslov: Sanolabor - Hladnik, Stara c. 17, Škofja Loka ŽIVALI KUNCE francoske ovnače, stare 6 mesecev, samce in samice, cepljene, prodam. 045-532 28463 ROTTVVEILER mladiče z rodovnikom vrhunskih staršev, šampionskih prednikov, prodam. 0310-744 26661 Prodam PRAŠIČA za zakol. Veleso- VO 35. 26837 Prodam PUJSKE do 30 kg, možnost dostave tudi na dom. 0069/40-238 28868_ Prodam črno belo TELIČKO za pleme do 110 kg. 0 43-170 28911 Prodam KRAVO sim. primerno za zakol. 0061/627-216_29002 Oddam PSIČKE mešančke MAJHNE RASTI. 0242-537, 242- 139 29020 Prodam KRAVO po prvem teletu. 0733-600 29025 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sajevic, Mlakarjeva 43, Šenčur 2902a Prodam 14 dni starega TELETA -bikca in PRAŠIČA za zakol. Dvorje 28, Cerklje 29035 Prodam PUJSKE iz domače reje 20-50 kg. 0620-582 29041 Prodam KOKOŠI žive ali očiščene. Cegelnica 1, 048-648 29045 Prodam PAPIGE skobčevke, nimfem agaparnelze, mlade. 0 47-818 29049 PURANI 8 kg po 2600 SIT/ kos. Suhadole 12, Komenda 29054 Prodam ŽREBICO HAFLINGER, staro 6 mesecev. 064-130 29001 Prodam 3 leta staro KRAVO, brejo 5 mesecev. 066-757 29064 Prodam visoko brejo FRIZIJKO in SILOKOMBAJN SIP. Gorjup, Trboje 61 29069 Prodam mlade PAPIGE skobčevke. raznih barv. 058-009 29091 BIKCA simentalca 200 kg, prodam. 0 725-259_29096 Prodam PRAŠIČE za zakol 100-120 kg. Ažman, Suha 5. 29099 Prodamo 10 tednov stare PSE. 0719-067 29112 Prodam 1 letne KOKOŠI nosnice za zakol ali nadaljno rejo. Janhar Ivan, lahovče 42, 0421-752 29113 Prodam PRAŠIČE. 043-416 29114 Prodam dva TELIČKA, stara 10 dni. Žabnica 43, 0311-766 29117 PREROKOVANJE, VEDEŽEVANJE STE OSAMLJENI? VAS ZANIMA PRIHODNOST, 090 42-23! ZDRAVJE. LJUBEZEN,? DENAR? POKLIČITE! Podarim KOKER SPANJELA, starega 6 mesecev, prijazni družini. 0736-581 29119 Prodam polovico dobre mlade krave. 064-323 29153 Zamenjam BIKCA sim. za teličko. 046-002 29157 Prodam 8 mesecev brejo telico simentalko in 2 toni pšenice. 0422- 059 29158 Prodam KRAVO simentalko, drugič telila. 0723-565_ 29160 Prodam PRAŠIČA. Jagodic, Luže 38,ViSOkO 29165 Prodam več ČB TELIČK od 50-70 kg Iz A kontrole. 047-761 29iee PLEMENSKE KUNCE ^ancjjjj ovnače, stare 6 mesecev, ^ samice, cepljenje, prodam. 0W 29218______ Prodam JAGNJETA. 0422-147 29219 .A dni' TELETA sim., starega '« prodam. Hraše 23. Lesce. 518 J>" Prodam BIKCA 120 kg težMjJ simentalec. 0422-692 » BIKCA sivca, teličko k"*jJ c 130 kg. 042Vfjtf-2> Prodam simentalec Prodam mlado JALOVO KRAV^, menjam za brejo. 0715-978^^ Prodam eno leto stare nes"j* 0242-672___ PUJSKE 20-70 kg prodam, •jj 672___J> Prodam jalovo mlado TELIČKO simentalko. Pja,> Cerklje______\S Prodam PRAŠIČA 200 kg trfJjB 10 m suhih bukovih DRV. 29235 ____S Prodam MESO od prašiča po" gramih. Virmaše 42. Skotja Low 29242 Prodam brejo KOBILO WJ*J Resne ponudbe na 0723-67S m 130»* Prodam JALOVO KRAVO. 516 f723- 29181 Prodam BIKCA simentalca, 220 kg. 0421-612__i Prodam BIKCA simentalca Ljubno 130 __ Prodam dva PRAŠIČA za Hrastje 51 ____2> TELICO črno-belo brejo 9 rr1*8^ prodam. 0401-086 ___>* Prodam 110 kg težkofffil simentalko od šaroleja. Zab'l ^ Golnik. 046-193 ___M Prodam TELICO simentalko 100 kg. 0421-464 Prodam PRAŠIČA za zakol. ^ 026 Prodam mladiče NEMŠKE brez rodovnika. 0241-723 ----rf0r IRSKE SETRE z rodovnikom. §| jene, prodam, cena po dog0^, 0061/554-677 Prodam NESNtCE 18 tednov stare. 0422-027 29189 Oddamo KOKERŠPANJELA z rodovnikom, starega 9 mesecev. 0 874-076 29193 Prodam BIKCA in brejo KRAVO. Poženik21. 29201 Prodam 120 kg težko TELIČKO simentalko. Tenetiše 5, Golnik. 0 46-644 29202 KUNCE ovnače, mladiče stare dva meseca in breje samice ter samce, prodam. 045-532 29217 Prodam PRAŠIČA za zakol. LU^ Visoko __ PRAŠKI 146-832 Prodam različno težke pripeljem na dom. Več telet črno bele pasme, Pr°C^ti 0738-818____J> Prodam PRAŠIČE od 80-1*2« težke. Bohinc, Zg. Brnik 57A, »ji 238______ Prodam PRAŠIČA težkega 15°> kg. Ul. I. Borštnika 7, Cerklje__% Oddam 2 KUŽKA mešanca, JjJ kodlaka. 0738-053 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec ■ Izobraževalnega centra JANEZ ROBAR rojen 1934 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili ^ ponedeljek, 20. novembra 1995, ob 14. uri na pokopah»c v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec Sektorja logistike JANEZ KERT rojen 1937 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v ponedeljek, 20. novembra 1995, ob 15.45 uri na pokopališču v Bitnjah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, tete in botrce ANTONIJE KRISTAN se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano ^ pomoč, darovano cvetje, sveče, gospodu župniku, pevcem, podjetju NAVCEK in vsem-ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala. VSI NJENI Duplje, dne 16. novembra 1995 89 5726484574 TELETA 4 In 6 mesecev. _™ lSn?a,n PUJSKE 30 kg in TELETA vUlg; »682-745_29334 8 teletom, prodam. «882- 29348 ™- domažo ustopano KAŠO in IfcT^'CA za zakol, domača krma. 2*|c. Kotna pot 3, Voglje 29379 JSiam TELETA simentalca, 9 <*M*43-353_29383 ^Pirri bikca simentalca, starega 10 ^»421-056_ 29390 fe"1 bikca simentalca starega 10 - ""■a 401-481 29406 ZAHVALA Tiho in mirno nas je zapustila v 34. letu starosti ljuba hčerka, sestra, teta, svakinja NEVENKA KLARIČ iz Ljubnega pri Podnartu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in besede tolažbe. Posebej se zahvaljujemo osebju doma Dr. Janka Benedika za nego in skrb, gospodu župniku za lep pogrebni obred, otroškemu pevskemu zboru iz Ljubljane, KS Ljubno in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mamica, oče, brat Miha z družino ZAHVALA Ob prerani smrti drage mame, stare mame, tašče in sestre MARIJE NOVAK rojene Oter se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Stara Loka, 19. novembra 1995 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta ANGELA JEKOVEC rojena Zupan kkreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in botrom za izrečena sožalja, P°darjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Krečovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala Podjetju Navček in pevcem iz Predoselj, gospodu župniku za tako lepo opravljen P°grebni obred. Še posebej se zahvaljujemo Andreji Jekovec, Marjani Zalar in družini Lukanc. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Zg. Bela, Preddvor, Golnik, Kranj, Gozd, Stražišče ZAHVALA Ob boleči smrti drage mame, babice, prababice, sestre in tašče ARGENE ŠKERBINC se zahvaljujemo vsem, ki ste mi stali ob strani in karkoli pomagali v času njene hude bolezni. Posebej bi se zahvalila dr. Alenki Pegam za dolgotrajno zdravljenje, Inštitutu Golnik, dr. Jani Rupnik - interni oddelek in vsemu zdravstvenemu osebju. Zahvaljujemo se g. župniku iz Zlatega polja za lep pogrebni obred, pevcem iz Naklega in pogrebni službi Kranj. Hvala tudi g. Rajku Omrzelu, sodelavcem Iskre Intec in drugim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter denarno pomoč. Žalujoča: hčerka Lidija z možem Viktorjem, vnukinja Nataša z družino in ostali sorodniki Kranj, Trst, Francija, 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MINKE KELIH rojene Ž van w se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo tako stevilno spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Grmovi, dr. Pretnarjevi in dr. Mulejevi za zdravniško pomoč, Prijateljicam ročnih del, Zvezi borcev NOV Lesce za poslovilne besede, ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Lesce, 16. novembra 1995 ZAHVALA V 99. letu nas je zapustila naša mama, teta, babica in prababica MARIJA JENKO rojena Hafner Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, cvetje m sveče. Posebna zahvala dr. Zamanovi za zdravljenje, gospodu župniku iz Reteč in pevcem za lepo opravljeni pogrebni obred ter nosačem. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Godešič, Šk. Loka, Kanada, Draga, 5. novembra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete FRANCKE KOMPARE roj. Brtoncelj s.e Zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče 111 izrečena sožalja. Zahvaljujemo se dr. Trčonu za zdravljenje in dežurni ambulanti za > lajšanje bolečin. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete zalostinke, PGD Bitnje, podjetju Navček, d.o.o., m vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Viktor, hčerke Jelka, Marinka in Majda z družinami Sr. Bitnje, Škofja Loka, Naklo, 22. oktobra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina, moža, atija, brata, strica, zeta in svaka IVANA JURČIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter nam na kakršen koli način pomagali. Prisrčna hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, vsem pogrebcem in pevcem za lepo petje. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu, HVALAf VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MIJOTA ČABRAJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno .sožalje, darovano cvetje in sveče. Predvsem se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Jjolnišnice Golnik, kolektivu PEKO Tržič - obratu PUR, kolektivu Mercator preskrba l?iČ, gospodu župniku iz Goric, pevcem, družini Stojanovič, družini Antonijevič, družini r^ka, prijatelju Sašu in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako Velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Eva, hči Dejana ter sinova Mirel in Vedran ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta ANTONA PODOBNIKA rojen 1925, iz Gorenje vasi 3 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. župnikoma Alojzu Oražmu in Bojanu Likarju, sosedi Bogici Krvina za lep govor in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vika in hčerki Danica in Dragica z družinama Gorenja vas, 15. novembra 1995 Župan želi pognati stroje Tržič, 24. novembra • Tržiški župan Pavel Rupar je včeraj razposlal javni poziv vsem, ki bi lahko kakorkoli pripomogli k ponovni oživitvi tovarne Lepenka v Tržiču. Stečajnega upravitelja podjetja, predsednika stečajnega senata, urad predsednika okrožnega sodišča v Kranju in vodstvo sklada RS za razvoj je zaprosil, naj usmerijo vso svojo strokovnost, energijo in dobro voljo v hitrejše reševanje tega problema. V občini bi namreč radi preprečili škodo zaradi že devet mesecev stoječe proizvodnje, obenem pa zagotovili zaposlitev delavcem, ki so doma brez dela. Za ta korak so se v občini odločili po neuspešni javni dražbi za prodajo tržiške Lepenke 13. novembra 1995 na okrožnem sodišču v Kranju. Že takrat pa je stečajni upravitelj Mitja Ulčar napovedal, da si bodo prizadevali za ponovno oživitev proizvodnje v tovarni. • S. Saje GG Ognjemet in še kaj Odkar je Gorenjska, podobno kot ostalih devet desetin deželice na sončni strani Alp, v tranziciji, je vse manj priložnosti za rezanje trakov ob odprtjih novih objektov. Namesto vznesenih poročil z začetka obratovanja novih fabrik berete o stečajih; namesto o rezanju traku s Kokrškega mostu v Kranju poročamo o zamudah, hudi jezi voznikov in izgubi zaslužka zaradi zapore prometa. In potem se najdejo Triičani, ki zgradijo nov most na ključ striktno v pogodbenem roku. Pa to še ni vse: čezenj se bodo prvič zapeljali prvi decembrski vikend in to kar v znamenju slovenske pomladi. A niti to ni vse: mostu, decembrskemu triiškemu praznovanju in pomladnemu brstenju na čast bodo pripravili desetminutni ognjemet. Tega ne naredijo niti mondeni Blejci (ki jim je veliko več za varovanje okolja kot pa za pokanje po zraku!) niti precej bogatejši Kranjčani (ki imajo nekaj smole z letošnjim proračunom). Nagradi tokrat v Kovor in Kranjsko Goro Tudi v tem tednu smo nadaljevali naše telefonsM anketiranje Gorenjk in Gorenjcev o branju časopise*' Ker smo že večkrat podrobno predstavili namen w potek naših anket, ki jih sicer izvajamo že peto W°' tokrat le rezultat tokratnega tedenskega žreba ^J~ž nagradi Gorenjskega glasa. Vsak teden namreč * žrebom nagradimo dva od doslej sodelujočih v Glasovih telefonskih anketah o brar\Ju časopisov- *f~ nagradni Glasov izlet po izbiri sta bila izžrebane*'■ BERNARDA FVKS, Vršiška 33/a, Kranjska Gora. UDO BENCINA, Pod Skalco 3, Tržič. Vsem, kij* kadarkoli doslej že sodelovali z našimi anketar kami in anketarji ter z Vašimi mn da je Gorenjski glas vse bolj najlepša hvalo. mnenji pripomog& olj bran časopi*' Ekosklad razpisuje posojila za komunalo Ljubljana, 23. novembra - Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije je v zadnjem Uradnem listu ter časopisu Delo 17. novembra 1995 objavil svoj drugi letošnji razpis posojil z ugodno obrestno mero in možno odplačilno dobo do 15 let. Sredstva so namenjena za urejanje lokalne komunalne infrastrukture, kot je oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, plinske in toplovodne napeljave, rok za vložitev prošenj z vso potrebno dokumentacijo pa je 4. januar. Na razpis se lahko prijavijo občine in izvajalci javnih služb, dobljeni kredit pa lahko pokrije do polovice vrednosti investicije. Naložbe morajo biti zaključene v letu 1996, Ekološki sklad pa bo posebno pozornost namenil zavarovanju kreditov in nadzoru pri vlaganjih. Skupni znesek sredstev je 710 milijonov tolarjev, realna obrestna mera bo 6 odstotkov, prednost pa bodo imele investicije po svoji ekološki pomembnosti in učinkovitosti. Če bo zadostno zanimanje, bodo s posojili nadaljevali tudi prihodnje leto. Upajo le, da preobrazba občin priprav na tovrstna vlaganja ni preveč zavrla. • S. Ž. Ljudske pesmi, zaigrane na harmoniko Begunje, 23. novembra -Slovenci se lahko pohvalimo z obilo dobrih harmonikarjev, vendar je med njimi le malo takih, ki igrajo prave slovenske ljudske pesmi. Prejšnji teden pa se je prav z igranjem narodnega glasbenega bogastva Gorenjcem predstavil dvajsetletni Domen Jevšenak iz Bukovelj pri Stranicah, ki igra diatonično harmoniko. Domen, ki ga je pričakala polno zasedena Galerija Avsenik v Begunjah, je predstavil svojo prvo kaseto Koračnice izpod Triglava, na kateri je dvanajst slovenskih koračnic slovenskih avtorjev ali ljudskih koračnic. Nekatere koračnice so novejše, mnoge pa so nastale že pred davnimi leti. mnoge nagrade, ki jih je dobil. Tako je bil v letih 1991 in 1992 absolutni zmagovalec tekmovanja za Zlato harmoniko na Ljubečni, še prej je prejel plaketo Atanka Avgusta za najboljšo odigrano ljudsko skladbo, zelo ponosen pa je na letošnjo Veliko nagrado (Grand Prix) Slovenije na II. Mednarodnem tekmovanju. • S. Subic Da je Domen zares spreten s harmoniko, niso pričali le nasmejani obrazi v Avseniko-vi galeriji, to potrjujejo pre- KI KLUB 486/66 že od 123.098,00 SIT ali 8:681,00 SIT mesečno! 'Td./Faa: ©64/ 22 lt 4« Bled, d.o.o., Gorenjska 33c, RADOVLJICA TEL 064/741-788, FAX:064/741-789 RAČUNALNIKI: Preselili smo se v nove poslovne PIS486DX4/100 96.250 SIT proetore v Radovljici (EMONA). PIS 486DX4/120 97.845 SIT V Radovljici odpiramo trgovino ali 6X 18.753/12 X 10.293 SIT z računalniki in CD ROM igrami. PROGRAMSKA OPREMA m vale poslovanje, 00 ROM i^re FU POD GRADOM P00 MAHOM iMb&IBU 5M55 v Ni 5«?K£nA8. .ZA PRivA-ti24-cnoJf oS\r*#~ *K,rw LoK*tK Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in TELE TV Harmonika namesto zvonca Pred hišo je zapeljal en avto, za njim še en, še en... Žarometi so ugasnili, muzikantie so v temi v prtljažnikih svojih avtomobilov poiskali instrumente ter ped vrati zaigrali eno svojih viž. Hišna vrata so se odprla, sprva čisto majhno, nato pa... Seveda, tokrat smo s sodelovanjem našega časopisa in kamere kranjske televizije TELE TV zopet nekoga prijetno presenetili. Tokrat je bila to ljubiteljica narodnozabavne glasbe Cvetka Komen iz Kranja, ki so jo obiskali fantje in dekle in ansambla Igor in Zlati zvoki. O našem obisku zaenkrat samo toliko. Kot lahko prepričali tudi sami, danes zvečer o*> lahko vidite na sliki, je bilo na obisku pri 20.20 v oddaji Odprti Kranj na program0 gospe Cvetki zares veselo. O tem se boste TELE-TV. • Foto U.S. KUPON - KAMERA PRESENEČENJA - KUPON PRESENETITI ŽELIM: Ime in priimek Naslov PREDLAGATELJ: Ime in priimek Naslov Telefon Opis presenečenja: Kupone pošljite na naslova: TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesle 2, Kranj ali pa GORENJSKI GLA& Zoisova 1, Kranj 64000, s pripisom "KAMERA PRESENEČNJA". TELEKOM SLOVENIJE PE KRANJ UF Ugoden nakup CENA 99.960,00 sit in 3 % prometni davek Možnost plačila na tri obroke. Zbiramo tudi predprijave za ISDN priključke na območju mesta Kranja-Informacije po telefonu 262-228 ali 080 80 80. KM, Pošta svetuje pošiljateljev naslov napišite tudi na pisemske pošiljke RADIO