Ctbtjb; T^ONETtECJSICI sgrrM. če — •prejem« lisi w npfi' 4 Din. pO poMi doetavljea list S Dtn. • Celo* letna naročnina j« 50 Din. polletna 25 Din. Četrtletna 13 Din. Cen« Idm-ratom p« dogovora Telefon It. SLOVENEC Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. I-jubljana 15.170. Telefon itev. 2992 Si. Jani na Dolenjskem ob 20 letnici Krekove smrti Veličastna spominska proslava pred župniščem, v katerem je umrl dr. Jan. Ev. Krek Št. Janž, 10. oktobra | V Št. Janžu, tem romantično ležečem kraju prelepe Mirnske doline, kjer je pred 20 leti prenehalo biti veliko srce našega Evaagelista Kreka, je bilo danes krasno prosvetno slavje. Tisoči našega vrlega dolenjskega ljudstva so na današnjem prosvetnem taboru trebanjske dekanije, ki se je spremenil v veličastno manifestacijo za ideale pokojnega Evangelista, prisegli, da jim bo mogočen lik tega največjega Slovenca vzor v njihovem delu in stremljenju. Trebanjska dekanija 6e je za današnji prosvetni tabor nadvse agilno pripravila Tabor bi se iinel vršiti že pretekli mesec, pa je bil zaradi nepredvidenih ovir preložen. Vse fare in vasi trebanjske dekanije in Mirnske doline so jioslale močna zastoi>stva na to slovesnost, pa tudi iz oddaljenejših krajev Dolenjske so prihiteli mnogoštevilni prosvetarji. Tako je poslala precej močno zastopstvo metropola Dolenjske, Novo mesto. Nad 3000 ljudi se je vsega skupaj udeležilo dopoldanskega tabora in popoldanskega telovadnega nastopa. Udeležba pa bi bila še mnogo večja, če no bi bilo tega nesrečnega vremena. Od soliote na nedeljo je jx> vsej Dolenjski nenavadno močno deževalo vso noč, tako da so po niže ležečih krajih, kjer se voda ne more dovolj hitro odtekati, nastalo velike mlakuže in ponekod celo majhna jezera. Do samega pričetka slovesnosti je bilo vreme sumljivo negotovo. Potem pa so se začelo megle ter oblaki dvigati in sredi maše, ravno ob povzdigovanju, se je izza oblakov prismejalo sonce. Se malo in nad Mirensko dolino se je razj>elo jasno jesensko nebo. Jutranji vlak je privozil na šentjanško jiostajo nabito poln, saj je na vsej poti na vsaki postaji pobiral skupine udeležencev. Na postaji jo gosto sprejela godba, nakar se jo takoj začel urejevati sprevod, -ki je krenil jx> cesti skozi gozdove proli tri četrt ure oddaljenemu SL Janžu. Na čelu sprevoda so jezdili konjeniki, prvi z veliko državno zastavo, nalo pa so se razvrstile pestro skupine fantov v krojih, deklet v slikovitih enotnih oblekah, krasna močna skupina narodnih noš, skupina 0 zastav prosvetnih društev in fantovskih odsekov, kolesarji na okrašenih kolesih, skupina dolenjskih županov in dolga vrsla drugih udeležencev. Sprevod sta oživljala salezijanska godba z Radnc. in pa izvrstno uvežbana fanfara članov fantovskih odsekov. Ves čas sprevoda so udeleženci živahno vzklikali kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu, voditelju dr. Korošcu in kraljevski vladi ter slovenskim svetinjam. Živahno pokanje topičev, številni mlaji, prepleteni z zelenjem, ter zastave 60 pozdravile sprevod, ko se je zlil v št. Janž na prostor med cerkvijo in župniščem. Okusen oltar 60 obstopili prapori, za njimi pa so se zgrnili najprej uniformirani udeleženci, za njimi pa ostala množica. Ob četrt na U je pristopil k oltarju ljubljanski stolni župnik in dekan dr. Tomaž Klinar, ki je v globokem cerkvenem govoru najprej slavil dr. Janeza Ev. Kreka. Poleg drugih jrotez in vrlin jTcikojnega velikana je podčrtal zlasti Kreka kot globoko vernega in borbenega katoliškega duhovnika in služabnika božjega. Na te 6voje ugotovitve je navezal klene besede o današnjem boju med lučjo in temo, v katerem boju motamo katoliški Slovenci f>06nemati Krekovo živo vero ter njegovo odločnost, borbenost in brezkompromisnost. Krasni govor dr. Klinarja je zapustil v na-vzočnih globok vtis. Nato je dr. Klinar blagoslovil pet novih praporov prosvetnih društev, in sicer prapore jirosvetnih društev iz Št. Janža. Mokronoga, Tržišča in št. Ruperta ter prapor mladcev iz St. Ruperta. Dr. Klinar je nalo tudi ojiravil službo božjo, med katero je ob spremljevanju salezijanske godbe pela vsa množica v silnem zanosu. Zborovanje Takoj f>o maši se je pričelo prosvetno zborovanje. Pohvaliti je treba agilnost prirediteljev, ki se jim je posrečilo pridobiti za svoj tabor tri najbolj elitne govornike naših prosvetnih taborov, ministra dr. Miha Kreka, urednika g. Franceta Terseglava in ravnatelja Zadružne zveze dr. Joža Basaja. Zborovanje je začel mesto obolelega trebanjskega dekana šentruperški župnik gosp. Peter Flajnik, ki je toplo |>ozdravi! ministra dr. Miha Kreka, ki mu je množica priredila dolgotrajne ovacije. sestro pokojnega Evangelista gdč. Cilko Krekovo, okrajnega načelnika dr. To m -š i č a , zastopnika bana tajnika dr. Kovačiča, številno duhovščino, dolenjske župane, kumice pra-porov in vse udeležence. Nato je prečital vdanost-no brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Godba je zaigrala državno himno, množica pa je navdušeno vzklikala mlademu vladarju. Z zborovanja so bile poslane tudi pozdravne brzojavke Nj. kralj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Natlačeni!. V imenu šentjanške občine je pozdravil zbo-rovalce župian gosp. Alojzij F. r m a n . nakar jc. burno pozdravljen, povzel besedo minister dr. Krek ki je ob napeti pozornosti izvajal: Današnji šentjanški prosvetni falx>r je padel v čas. ko se spominjamo treh |x>membnih narod nih obletnic. Te dni sc je ves slovenski narod spominjal, kako je pred 20 leti med zidovi tega žup-nišča zatisnil oči naš veliki Evangelist Krek, in to v času. ko bi njegov narod najliolj potreboval njegove silne, impulztvne narave in njegovega sijajnega voditeljskega in propagandističnega zanosa. Umrl je kakor Mozes, ko je videl pred seboj novo obljubljeno deželo 6 svojimi proroškimi duhovnimi očmi. toda vanjo priti mu ni bilo dano. Pretekle dni smo obhajali tudi žalostno obletnico koroškega plebiscita, ko je slovenski narod prvič nastopil v številčni borbi s tujim narodom. Bitko smo žalostno izgubili. Po uradnih številkah smo izgubili bitko celo v coni A, kjer smo bili gotovi zmage. Praznovali pa smo te dni tudi tretjo obletnico smrti viteškega kralja Aleksandra Zediniteija. Še so nam živo pred očmi vsi usodni in jx>-membni dogodki, navezani na dan marsejske tragedije, tako da ne moremo brez kvara govoriti in razpravljati o njih. Tisti dan jc mogel vsakdo poleg silne bolečine dobiti tudi zaokroženo sliko zagrizenega boja, ki je divjal od zunaj proti naši notranji 6kupno6ti in trdnosti. Ti trije dogodki nam danes stopajo pred oči na tem taboru, ki jc jxisvečen Evangelistu Kreku. Danes moramo jjribiti: pravi ljudski narodni duh, ki vodi naš narod od rodu do rodu. zasidran v večnih temeljih in načelih krščanskega verovanja Japonci beze pred vodami Jezero kot Kranjska veliko pretrgalo zveze med fronto in zaledjem Tjencin, 10. okt. TG. Vrhovno poveljstvo japonskih čet na severnem Kitajskem poroča v urad-dnem dnevnem poročilu, da ne bo mogoče zasesti vse železniške proge Tjencin—Pukav, ker bodo celo morali podreti nasipe, po katerih ta železnica pelje, da se voda odteče. S tem postaja nevarnost, da bo vse zaledje zalito od vode, pereča. Japonske čete se morajo pripraviti na to veliko žrtev, ker je skoraj gotovo, da bo zaenkrat zveza i zaledjem pretrgana z ogromnim poplavljenim ozemljem. Uradno poročilo pravi, da jc za hrbtom prodirajoče japonske armade nastalo jezero, ki je 7900 kvadratnih kilometrov veliko (skoraj tako veliko kot je kranjska dežela). Poplava je nastala, nadaljuje uradno poročilo, zaradi tega, ker so Kitajci razdrli nasipe »cesarskega kanala« in ker so narasle reke podrle nasipe, ki jih nikdo ni varoval zaradi vojnih operacij v tem ozemlju. Japonsko poveljstvo sc je odločilo, da podre nasipe železniške proge Tjencin—Pukav zaradi tega, da napravi možnost, da se bodo vode odtekle proti morju. S tem bo preprečena tudi poplava Tjencina samega, ki je sicer neizbežna. V Tjencinu pa ima japonska vojska vsa svoja velika skladišča orožja in municije, kakor tudi več kot polovico svojih na Kitajskem stoječih vojakov. Poročilo pravi, da mora vrhovno poveljstvo v interesu celokupne armade napraviti to žrtev, da predre nasipe železnice in s tem odreže japonske čete, ki prodirajo v južni del pokrajine Hopej od svojega zaledja, to sc pravi, da jih prepusti njihovemu lastnemu junaštvu. . Po Tjencinu pa so i veliko vnemo začeli graditi obrambne nasipe proti vodam, ki se mestu približujejo. Vsa japonska vojska, ki stoji v Tjencinu, je bila mobilizirana za obrambna dela proti nepričakovanemu in neusmiljenemu nasprotniku — proti vodi. Prebivalstvo je dobilo nalog, da takoj izprazni vsa niže ležeča stanovanja in se preseli v višja nadstropja in v višje ležeče hiše. Okna v kleteh so večidel žc zazidana. Vode reke Pejlio neprestano naraščajo. Voda Ntoji že tako visoko, da jo mostovi komaj še požirajo. Vožnja pod mostovi pa je sploh izključena. S tem je seveda tudi onemogočen vsak vojni transport po vodni poti, na katero so Japonci pri svojem prodiranju toliko računali. Japonsko poveljstvo upa, da ho predor železniškega nasipa odvrnil nevarnost in odgnal vode proti morju. Toda. ako se ti upi ne uresničijo. potem jc treba hiti pripravljen 1111 najhujše, na katastrofo, kot jc Kitajska še ni doživela. Predmestja Tjencina so žc pod vodo. Japonci zrejo črnim dnem nasproti. Boji na mongolski meji Tokio. 10. okt. AA. O vojaških operacijah na Kitajskem je agencija Domej izdala naslednje j>o-ročilo: Na severni fronti (nn meji Suignana) so japonske čete včeraj jxi|x>ldiie zavzele Pinglo, ki leži sredi poti med Jujujem in Cočevom, kakšnih 120 km južnozapadno od Tatunga. V pokrajini Suijuanu je bila izredno aktivna mongolska konjenica, ki je zavzela mesto Cajing, 40 km severno od Sujuana. Japonsko vojno letalstvo je včeraj bombardiralo Cinčev in vse vojaške kitajske naprave v tem mestu. V zaledju šangajske fronto so japonski hi-droavioni izvršili daljši polet vzdolž proge Tiencin — Pukeo tor bombardirali |x>samezne kitajske vojaško transporte. Druga skupina japonskih vodnih letal pa jo v bližini Kučova bombardirala železniško križišče in glavno progo Kanton—Ilankev. in narodnega živega življenja, tega pravega ljudskega narodnega duha je bil prežet Krek. On je sam v narodu delal in bil prav zaradi tega močan in silen. Znal je povezati svoj dnevni javni posel iu delo s spoštovanjem, ljubeznijo in globoko vero očetov. Žel je zgodovinske uspehe in je mogel videti ob svoji smrti svoj ljubljeni narod osvobojen v novi domovini, obljubljeni deželi Jugoslaviji. Vsemogočni Stvarnik je tako blagoslovil njegovo delo, da še danes u/ivamo sadove tega bogatega blagoslova in jih bodo živeli in uživali še jiozni rodovi Slovencev. Pota božje previdnosti so nam preprostim Zemljanom včasih nerazumljiva. Bo/ja previdnost jc hotela, da nam je bilo entuziastično osvobodilno navdušenje in veselje kmalu po osvobojeniu skal jeno s koroškim plebiscitom. Toda če globi ie pomislimo, se nam vendar pokaže, da je ta naša koroška žalost za narodno duševno zdravje iu narodov razvoj kar potrebna in koristna. Ta rana nam mora biti stalen o|v>inin v vsem našem snovanju tu v svobodi. Pri tem nam je globoka zavesi tolažlie. da danes nima samo Slovenija, amn.ik tla ima danes vsa Jugoslaviia svoj nacionalni ideal v neod'c>cnih Slovencih. Nikdar ne bi bil slovenski narod, slovenska beseda, slovenska kultura, slovenska kri za Jugoslavijo tako živo potrebna, če ne bi tam preko me i a nc živel odrezan kos slovenskega narodnepa telesa. Morda je bilo ravno to predvideno zaradi tcea. da bomo proti vsem re-vizionistom mogli Juposlovni imeti velik moralen razlog, da čuvamo obstoječe stanje in meje. čeravno smo narodno nenasičeni in nezadovoljni in da moremo vsak čas trditi in zaklicali svetu, ila naša skupnost šc ni popolna. Iz teh vidikov moremo reči, da je nesrečni koroški plebiscit koristen razlog in spodbuda za živo narodno delo in jiožrtvovalno čuvanje naših narodnih svetinj. Ob vsem lom pa jo za nas ono gotovo: boj za narodno osvobojenje so Slovenci vodili v okviru svojo narodno katoliške prosvetno organizacije. ()|irti na večno temelje slovensko katoliško prosvete smo bili neenak, toda pravičen in upravičen boj z nemštvom in italijanslvom in ga jiod Krekovim duhovnim vodstvom dobojevali v zmago pravico in narodno svobodo. Minister dr. Krek jo nato posvetil svoja izvajanja marsejski tragediji in med drugim izvajal: Prod tragično smrtjo |iokojnega kralja Aleksandra smo imeli v naši državi mnogo narobe nacionalnega dela. To jc bilo delo, spočeto in zaplojono iz nevere, nospoštovanja sodržavljanov, sovraštva, pod katerim jo narod hiral in propadal. Oni, ki so io počenjali, so imeli pred očmi samo svoje osebne korisli, 110 pa koristi naroda in države. Strašno razdiralno jo bilo to ^narodno delo. Ravno to delo jo bilo eden tistih usodnih činiteljev, ki so morda nezavedno dovodli do marsejske tragedije. Pokojni kralj ni doživel, da bi sam napravil konec tistemu paševanju. Toda on je padel kot simbol junaka in delavca, ki jo padel kol bitje vso posvečeno narodu in državi. I11 ta svoj idealizem je svojemu narodu zapustil. Zato bo ob spominu na njegovo smrt rasla ljubezen do naše kraljevske hiše in države, vera v našo lepšo bodočnost tor gnus nad vsakim zločinom, posebno nad zločinskimi sredstvi v javnem, jiolitičneni boju. Mi katoliški Slovenci si 0I1 teh t roji pomembnih obletnicah vtisnimo v obraz: Kor hočemo združevati vso našo stremljenje za obnovo in procvit Jugoslavijo in našega naroda v smislu Evangeli-stove oporoko, hočemo s slovensko pridnostjo, skromnostjo, vero in ljubeznijo skrbno paziti, da nns pri tem no bo vodilo nič drugega kakor po-šlenost in ljubezen do bližnjega, naroda in države. To jo prepričanje vsakogar izmed vas, ki so vztrajno žrtvujete za slovensko katoliško prosveto in naše socialno delo. Če bomo trdno vztrajali pri tem, nas neuspehi kakor koroški plebiscit, no bodo mogli omajati, ker nas vodi vera v življenje in vera v njegovo vodstvo od zgoraj. Pri tem nas vodijo načela: brezpogojno žrtvovanje za celo narodno skupnost; 110 smo nam biti nikdar vprašanje, ali gremo za celim narodom in njegovim trenutnim vodstvom. To je glavno. Dokler bo narod enoten in močan, dokler nas bo prešinjala živa vera v narodno poslanstvo, bo užival ugled in bo nekaj veljal, četudi bomo doživeli kakšen neuspeh. Oni, ki hočejo razdvajati našo skupnost, ki sejejo razdor, da bi želi zase koristi, ti nergači so kakor garjevo ovce. Z nergaštvom proč. iz naših vrst, je zaklical že rajni Evangelist. Vedeti moramo, DREVI KONCERT CIRIL-METODOVEGA ZBORA V UMOM! Sovjeti umorili zadnjega katoliškega škofa Pariz, 10. oktobra. TG Tukajšnja »La Croix* objavlja iz verodostojnega vira vest, da je bil zadnji katoliški cerkveni knez, ki jc še živel v sovjetski Rusiji, škoi Aleksander Irrison dne 20. junija tega leta usmrčen. Grozodejstvo je šele sedaj prišlo v javnost. Sovjetska policija je školu Irrisona zaprla že I. 1935. Obtožen je bil, da je »vohunil v prilog Nemčije«. Dne 15. avgusta 1935 jc bil obsojen na smrt, toda tajna policija smrtne obsodbe ni izvedla, ampak jo jc držala taino v svojih arhivih. Smrtna obsodba je čakala na izvedbo dve polni leti. Nikdo ne ve, iz kakšnih raz-logov jc sovjetska oblast usmrtitev tako dolgo r.i-vlačcvala. Šele letos dne 17. marca so službeni listi objavili smrtno obsodbo, toda niti sedaj škof ni bil usmrčen, marveč je moral trpeti še nadalj-ne 3 mesece, dokler ga ni tajna policija dne 20. junija, ki ga je v ječi ustrelila z revolverskimi streli, rešila strašnih muk. Stalinove žrtve vsak dan naraščajo. Iz Haba-rovska je prišla vest, da so tamkaj pobili vrhovnega tajnika komunistične stranke Percitisa. Aretirano je bilo vse uredništvo največjega sovjetskega lista v Sibiriji »Tihooccanskc zvezde«. Glavni urednik Rcšetov je bil žc ustreljen, ostale pa čaka najbrže ista krvava usoda. da narod milijon Slov nič ne pomeni, da pa nekaj fantov, 1110/., žena ali deklet, ki vodo, kaj hočejo, pomeni mnogo. Minister dr. Krek jo zaključil svoj govor 7. geslom: Z Bogom 7.11 domovino! Govor ministra dr. Kreka, ki jo bil podan retorično dovršeno in prepričevalno, je sproščal znova in znova viharje navdušenja, na koncil pa jo liil priljubljeni govornik deležen dolgotrajnega aplavza hvaležne množice. Nato jo stopil na govorniški oder urednik Franc Terseglav ki jo v navdušiijočih, n vendar lako utemeljenih izvajanjih razčlenil pred poslušalci Irojo misli, ki so bilo vodilo Krekovo duhovno podobe in njegovega delovanja. Te Iri misli, oziroma načela so: Slovenska narodna zavest, krščanska katoliška vera in vzajemnost, sloga ter bratstvo vseh Jugoslovanov. Vse to je Krek združeval v sebi v neraz-družno enoto, njegovo narodno čustvovanje jo bilo v soglasju 7. njegovo krščansko vero iu katoliškim sporočilom naših očetov, obojo pa v popolnem soglasju 7. njegovo zavestjo, da spadamo Slovenci k veliki jugoslovanski družini, k družini jugoslovanskih narodov, ki naj žive mod seboj v slogi, spoštovanju, ki priznavajo drug drugemu njegove pravico. Vsak naj svojo brani in si ničesar svojega dobrega ne pusti vzeti, drug drugemu pa moramo pomagati, da bomo skupaj pod streho one državo močni in nepremagljivi. Govornik jo nato krepko obračunal 7. onimi izdajicami iz naše slovensko sredine, ki so hoteli in Se hočejo izbrisati našo narodno osobitost. Krek, čigar besedo hočejo danes nekateri krojiti v svojo korist, tega ni učil. O11, ki je vos gorel zn svobodo, ki nas je učil, da moramo svobodo nad vso ceniti, da moramo samo Boga in svojo vest poslušati, toga ni bolel. Krek nam je vedno dejal, da jo lo lista drŽava močna, v kateri so ljudje s v o Ii o d 11 o pokorijo postavam, ki so danes v blagor vseh brez izjemo. Država jo močna tam in le tedaj, kjer so bratje mod seboj enakopravni, kjer drug drugega pravico spoštujejo in svobodno v slogi mod seboj živijo in za blagor skupnosti sodelujejo. To volja tudi za našo drago Jugoslavijo. Tujcu robovali, je razumljivo, jo dejal Krek. Bralu robovati, je sramota, bi dejal Krek! Besede urednika Terseglava so sjiroli vžigalo viharje aplavza. Nadaljevanje na 2. slrani Predsednik vlade je odpotoval v Pariz Belgrad, 10. oktobra, m. Z nocojšnjim ekspres-nim vlakom jc odjiotoval s spremstvom v Pariz predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. ki l>o podpisal v Parizu novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo za nadaljnih pet let. Na železniško postajo so ga spremili in se od njega poslovili vsi člani kraljevske vlade na čelu z notranjim ministrom, ki bo dr. Stojadinoviča za časa njegovega bivanja v ino zemstvu zastopal tako v predsedništvu vlade kakor tudi v zunanjem ministrstvu. Na postaji so dr. Stojadinoviča pred odhodom v Pariz pozdravili tudi diplomatski zastopniki. Odhod Iran c. poslanika Z nocojšnjim ekspresnim vlakom je zapustil našo prestolnico in našo državo tudi dosedanji francoski poslanik na našem dvoru gosp. grof de Dampiere, velik prijatelj našega naroda, /a časa svojega triletnega službovanja v Jugoslaviji sc jc gosp. poslanik trudil, da bi še jx>globil prijateljske stike med Jugoslavijo in Francijo. V tem času jc pre|>olovaI vso državo ter si je tvri-dobil v vseli krogih številne prijatelje. Na železniški postaji so se od njega jioslovili člani diplomatskega zbora ter zastopniki vlade in zunanjega ministrstva. (Nadaljevanje s f. strani) Kot zadnji govornik je nastopil ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani dr. Joža Basa j ki je postavil prod zborovalco Krekov mogočni lik kot vzpodbudo našim prosvetarjem. Poudarjal jo njegove vrline, s katerimi je delal za svoj narod: požrtvovalnost, bistrost, silna volja, neusahljiva, vse objemajoča ljubezen, energija, vztrajnost. Krek je bil tisti, ki je na široko razpredel našo prosvetno organizacijo in ji postavil za vse večne čase emblem: dve sklenjeni roki oklepata križ, nad njima pu so blesti napis: Veri in umiki. Krek kot slovenski politik je bil obenem tudi velik jugoslovanski in slovanski politik. Hodil jc v Istro, Dalmacijo, Bosno, na Hrvatsko, navezaval stike z Bolgari, Čehi, Slovaki, Poljaki in se živo zanimal za Ruse. Krek-zadrugar je svoje delo usmeril po večnem načelu: ljubezen do bližnjega. Krek jo visoko cenil skupnost, ki je temelj verskega in narodnega življenja ler prosvetnega in gospodarskega dela. Proli tistim, ki so skupnost razdirali, pa je odločno nastopil in se brezkompromisno boril z njimi. V načelih samih jc bil dosleden In nepopustljiv. Kakor je odločno nastopil proti socialistom — on, prijatelj delavskih slojev — ter Jim vrgel v obraz, da so sovražniki ljudstva, tako jo nastopil ludi proli liberalcem, žigosal njihovo narodno hreznačelnost, njihovo versko breznačelnost in njihovo borbo proti du-hovnistvu, ki so jo vodili pod krilatico, da so za vero, ampak le proli politikujoči duhovščini. V današnjem resnem in odločilnem času nam lx> svetal vzor v naši borbi proti slrupeni kači brezboštva, ki si zlasti med našo mladino poskuša utirati (>ot. pa tudi pri borbi zoper zlato tele marksističnega materializma, ki hoče zavzeti naše delavsko sloje, zlasti zopet mladino. Ali ni bil ravno dr. Krek naš Mojzes, ki jo vrgol z oltarja zlato telo in reševal naš narod pred brezboštvom. Danes, ob spominu nanj, prisezimo, da bomo to borbo vodili po njegovih načelih in v njegovem duhu I Tudi dr. Basaj je žel za svoja odločna izvajanja viharje aplavza. Predsednik zborovanja g. F 1 a j n i k je nalo šc prebral brzojavko, s katero minister dr. A. Korošec pozdravlja tabor in mu želi uspehov. R petjem himne slovenskih fantov se je zaključilo dopoldansko zborovanje. Popoldanski telovadni nastop Krasno vreme jo popoldne privabilo v Šl. Janž še nove množice Dolenjcev, ki so prihiteli gledat telovadni nastop naše mladine. Telovadnemu nastopu ie prisostvovalo okrog 4000 ljudi, ki so so divili visoki stopnji telesne kulturo naših krejikih fantov in brhkih deklet. Točka za točko je uživala viharje odobravanja. Posebno zanimanje pa jo vladalo zlasti z.a štafetni tek, kjer je prva zmagovalna štafeta prejela v dar krasno dragoceno srebrno uro, dar ministra dr. Kreka, druga pa tudi lepo srebrno uro, za katero je zbrala denar duhovščina trebanjske dekanijo. Telovadni nastop jc krasno uspel. Dvojni roparski umor V noči na soboto 6la bila na zverinski roparski način umorjena v Radoboju pri Varaždinu gostilničar Janko Hribar in njegova žena Anka. Neznani roparski morilci so vdrli v Hribarjevo gostilno ter ubili oba zakonca. Po untoru so zločinci prernetali vso hišo ter iskali denar in dragocenosti. Niso pa na&li niti prvega niti drugega. Sosedje so takoj obvestili orožništvo o roparskem napadu, obveščena pa ie bila tudi zagrebška policija, ki je poslala na kraj dogodka svoje kriminalne strokovnjake. Ko so prišli zagrebški kriminalisti v hišo, so našli v nekem skritem nezaklenjenem predalu 50.000 din gotovine ter vrednostma papirjev v skupni vrednosti okoli 400.000 dinarjev. Obenem so zagrebški agenlje ugotovili, da je bila med roparji in zakoncema Hribarjema krvava borba. Roparji so najbrže zahtevali od obeh zakonccv denar, ker ga pa niso dobili, so oba umorili. Denarja pa sami niso mogli najti, najbrže zaradi lega nc, ker so bili preplašeni in so se ustrašili svojega zločinskega dejanja. Denar so policijske oblasti izročile sedaj sodišču v Kračmi. Zločina je bil najprej osumljen brat umorjenega Hribarja, ki pa je odločno izjavil, da je bil siccr sprt s pokojnini bratom, loda nikdar ni nameraval, da bi ga umoril, kaj šele, da bi ga oropal. Oblasti poizvedujejo za sledovi roparskih morilcev. Kneginja Jelena na poti skozi Ljubljano Ljubljana, 10. oklobra. Davi ob pol 5 jc potovala skozi Ljubljano proti Belgradu kneginja Jelena, teta Nj. Vel. kralja Petra II. Kneginja je potovala v salonskem vozu, toda strogo inkognito. Na ljubljanskem kolodvoru ni bilo nobenega oficielnega sprejema. Požar v splitski tiskarni Split, 10. oklobra. m. Davi ob čelrt na B je izbruhnil požar v upravnišlvu dnevnika »Nova Uobac, ki sc je kmalu razširil tudi na tiskarno, kjer so ravno tiskali ta dnevnik. Požar je uničil prostore upravništva, rotacijski stroj ler več lino-typov. Škoda sc ceni na milijon dinarjev Tiskar-niski prostori so bili zavarovani, lo upravnistvo ne. Dnevnik Nova Dobac razpolaga šc z drugo manjšo tiskarno in sc bo sedaj tiskal v tej tiskarni. Spodnještajerska posojilnica in Cirilova tiskarna ob 60 letnici svojega predsednika Maribor, 10. oklobra. Kakor ie poročal današnji .-Slovenec, je slavil g. stoljii prošt lavantinski dr. Maksimilijan V r a b e r včeraj 60-letniro svojega življenja. Ob 00-letnici jo prejel premnoge čestitke iu voščila. Danes dopoldne sta njegov življenjski jubilej proslavila dva velika slovenska zavoda v Marilioru, s katerima je delo in življenje jubilanta tesno povezano. Ob pol 12 dopoldne je bila v sejni sobi Spodnještajerske ljudske posojilnico slavnostna soja načelstva in nadzorstva. Predsednik nadzorstva g. msgr. Ivan Vrežo jo predsedniku zavoda, jubilantu Vrabeju iskreno čestital, prisrčno so mu je zahvalil za njegovo neumorno delo ter ga je prosil, da posveli svoje moči zavodu tudi še v bodoče v korist zavoda in .Slovencev ob severni meji. — Po seji so se zbrali v Tiskarni sv. Cirila prevzv. vladika lavantinski dr. Tomažič, člani stolnega kapitlja ter mnogi odlični predstavniki mariborskega javnega življenja ter so jubilantu, predsedniku Katol. tiskovnega društva, ponovno čestitali 7, željo, da ga ljubi Bog še mnogo let krepi v delu za Cerkev in narod. Smrt družinskega očeta pod vlakom Ljubljana, 10. oklobra. Prelaz čez železniško progo v Aleševčevi ulici v Šiški ima za seboj že mučno preteklost. Na tem prelazu, ki je blizu naseljenih predmestij Ljubljane, na važnem prometnem križišču, jc šlo v smrt prostovoljno, pa ludi po nesreči že mnogo ljudi. Zadnja žrtev tega prelaza je družinski oče, ki jc skočil v samomorilnem namenu pod vlak v noči na danes. Upokojeni železničar Ivan Jenčič iz Zgornje Šiške jc ponoči hodil ob tiru gorenjske železnice. Kakšnih 100 metrov nad prelazom jc naletel na razmesarjeno truplo ter jc takoj obvestil policijo. Ze v nočnih jutranjih urah jc prišla policijska komisija. Zdrav. sv. dr. Lužar in dežurni uradnik gosp. Kette sta ugotovila, da je vlak razmesaril samomorilcu glavo, kolesa pa so 11111 odrezala desno roko v komolcu in desno nogo v kolenu. Tudi tru plo je bilo grozno razmesarjeno. Ljudje so v samomorilcu spoznali krojača Antona Jakšeta, roj. 18S0 v llrastju ler pristojnega v novomeški okraj. Jakše je stanoval v ža-pužah bil je oženjen ter zapušča tri na pol odrasle otroke. V samomor je šel najbrže zaradi denarnih stisk in zaradi živčne prenapetosti. Kakor sklepa policija, je skočil poti tovorni vlak, ki prihaja z Jesenic v Ljubljano ob tričert na 1 ponoči. Po naredbi policijske komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokopu Jakse ni zapustil za seboj nobenega pisma, ki bi razjasnilo pravi vzrok njegove smrti. Zcnmnska vremenska napoved: Hladno vreme, vedro v gornjem Primorju. Polagoma se bo nebo razvedrilo v vseh zapadnih krajih državo. Oblačno pa bo ostalo šc v ostalih dolih. Dežja bo morda še nekoliko v vzhodnih in južnih krajih kraljevine. Prešiča je klal, pa je sam izkrvavel Pavla vas, 10. oktobra. Vsa Mirenska dolina je pod vtisom žalostno smrtno nezgode, ki je prizadela ugledno krščansko družino posestnika Franca Hriglja iz Pavle vasi št. 11. France Urigelj se je mod drugim tidej-slvoval v svoji vasi tudi kol dober klavec živino. V soboto zjutraj je pri sosedu klal prašiča. Pri tem pa mu je po nesreči nož sj>odrsnil in se zabodel v njegovo levo nadlaket. V močnem curku je brizgnila kri po klavcu. Vsi navzočni, ki so |M>magaii, so so silno prestrašili, loda očividno niso znali presodili pomena rane, kajti prepozno so se spomnili, da je treba zdravniške pomoči. Ko so slednjič preskrbeli ranjenemu Fr. Urlglju zdravstveno pomoč, ga ni bilo mogočo več rešiti. Pokojni France Urigclj je bil vnet krščanski mož in dober človek. Zapušča ženo in Iri otroke. Ugledni krščanski rodbini izrekamo našo iskreno sožalje! Razbojnik Urbane pobegnil iz ječe Prebivalstvu Dolenjske jc menda še kar v kosteh strah pred roparjem in vlomilcem Jožefom Urbančem, ki so ga prod leti lovili jx> vsem Dolenjskem orožniki zaradi neštetih grehov in zločinov, dokler ga končno niso ujeli in mu ni novomeško sodišče prisodilo 25 let težke robije, zaradi enega zločina 10 let in zaradi drugega 15 let. Jože Urbanč jc bil eden najbolj nevarnih roparjev, kar jih je v času po vojni strahovalo dolenjsko ljudstvo ter skoraj presega zloglasnega roparja Jakopina. Urbanč je bil prepeljan po razsodbi v mariborsko jetnišnieo, loda tam sc jo bilo bati, da pobegne iz ječe. Zato so ga odposlali v jetnišnieo v Niš. od tam pa so nam iz Srbi jo poslali za zameno prav lako nevarnega srbskega hajduka. Ti roparji in hajduki utegnejo namreč v krajih, ki so jim vsaj približno znani, prej pobegnili, kakor v tujih krajih. Med tem, ko je mariborska kaznilnica hajduka dobro varovala, pa so je prebrisanemu in neverjetno drznemu Urbanču jx>sročilo, da jo nekako premolil straže ter iz kaznilnico pobegnil v zlalo svobodo. Urbanč jo iz niške kaznilnice pobegnil dne 5. oklobra ter je najbrž že daleč od Niša. Ni izključeno, da kaj kmalu prične s svojimi drznimi napadi, na drugi strani pa tudi ni izključeno, da prično z. ropi tudi drugi, kar bo vse seveda šlo na račun strahotnega Urbančevcga imena. Urbanč je nizke postave, saj jc visok komaj 159 cm, jc pa zelo širokopleč in precej močan. Pobegnil je v kaznilniški obleki, kje si je dobil civilno, seveda še ni znano, saj v kaznilniški obleki ni mogel priti daleč. Zelo verjetno je, da bomo o Urbanču kmalu spet slišali kaj slabega. Schuschnigg na ušesa Nemčije: Dalje ne moremo - ,Nemško pot bomo hodili sami' Žerjav ukraden Dunaj, 10. okt. TG. Na zborovanju voditeljev domovinske fronte je spregovoril tudi državni kancler dr. Schuschnigg, ki je v svojem govoru poudaril, »da je njegova največja skrb, kako Avstrijo ohranili neodvisno in kako preprečiti, da bi bila vmešana v mednarodne spore. Avstrija si želi le miru in bo odbila vsake motnje, od koderkoli bi prišle. Avstrijci nimajo nobene sorodnosti z bolj-ševiško kulturo. To stoji in je vsem jasno. Toda prav tako jasno je tudi, da bo Avstrija svojo »nemško pot« hodila z lastnimi sredstvi in po lastnem povdarku. Napetosti med Dunajem in Berlinom je malo. Glavni vzrok neprestanih trenj jc ta, da živi y Avstriji le preveč ljudi, ki hočejo vsako priložnost izkoristiti, da delajo vedno nove in nove težave, da bi s tem dokazali, kakor da Avstrija pogodbe ne drži. To ni res. Odpokličite svoje politične emigrante iz politike, pa bo takoj nastopil mir. Mi smo vse storili, da bi bili odnosi dobri in smo pripravljeni storiti vse, da pota izravnamo. Toda tudi tukaj so gotove meje postavljene naši dobri volji. Politične možnosti so omejene. Mi smo jih izčrpali. Dalje nc moremo več. Niti enega ko- Oster odmev raka ne moremo več dalje čez te meje, časi, ko bi to bili še mogli, so za nami. Naj si to zapomnijo oni, ki motijo sodelovanje med obema nemškima državama. Daranyi v Berlin Budimpešta, 10. okt. TG. Nemški državni tajnik dr. Funk, ki je trenutno v madžarski prestolici, ie časnikarjem izjavil, da ima nalogo, da pripravi obisk madžarskega ministrskega predsednika Da-ranija v Berlinu. Ministrskega predsednika bo spremna! zunanji minister dr. Kanya. Madžarska državnika bosta potovala v Nemčijo v začetku novembra. Iz merodajnih madžarskih političnih krogov izhaja vest, da bo proti koncu meseca oktobra, ze'o verjetno pa dne 28. oktobra, ko slavi Češkoslovaška svoj narodni praznik, v Pragi sestanek vladarjev držav Male zveze. Ti vsakoletni redni sestanki vladarjev so bili sklenjeni na konferenci vladarjev v Bukarešti v juniju 1936, torej ne predstavljajo v zunanji politiki držav Male zveze nobene navosti. iz Francije in Anglije na italijanski odklonilni odgovor glede Španije Žeriavi v prenešenem pomenu besede so velikanski stroji, ki v pristaniščih, v rudnikih in pri večjih gradbenih delih prenašajo velike lovore z enega kraja na drug kraj. V Ljubljani vidimo tak velik žerjav na stavbišču novega hotela »Slon«. Malo čudno pa je slišali, da se tatovi polaste kar celega žerjava ter ga odneso. Taka tatvina sc jc zgodila predvčerajšnjim na Selih pri Lavrici, vzhodno od Ljubljane. Tam ima narodni poslanec in ljubljanski odvetnik dr. Lovrenčič premogokop -Orle . Ta rudnik ima menda najboljši črni premog, vendar pa rudnik že nekaj časa ne obratuje, najbrž zalo, ker so žile premoga prešibke. V tem rudniku je bil montiran majhen žerjav, ki pa je vendar tehtal svojih lisoč kilogramov. Ponoči so prišli latovi z vozom, žerjav demontirali ter ga odpeljali neznano kam. Sledovi vodijo proti Ljubljani. Lastnik rudnika ima seveda precejšnjo škodo, tatovi pa bodo skušali prodati žerjav za staro železo. Značilno je, da lelos kradejo tatovi na debelo železne predmete, baker, medenino in celo kositrnaste žlebove, ker je cena zaradi splošnega svetovnega oboroževanja naglo poskočila in tudi domači trgovci s kovinami nudijo mnogo višie cene z.a kovine, kakor so jih kdaj prej. London, 10. oktobra. A A. Angleška vlada jo bila že včeraj opoldne natanko poučena o italijanskem dogovoru 11:1 francosko-angleško vabilo, da bi se zastopnik italijanske vlade udeležil konference zapadnoevropskih treh velesil v svrho ureditve španskih problemov. Zaenkrat o italijanskem odgovoru v Foreign Officu šc ni padla nikaka rešitev. Odgovorni činitelji nameravajo noto predvsem podrobno proučiti in so nato domeniti s pariškimi državniki, da bi spet Francija in Anglija zavzeli skupno slališče. Londonski diplomatski krogi obžalujejo, da Italija ni sprejela ungleško-franrnskega vabila. Vsekako pa je težko napovedati, kako sc bo nadalje razvijalo vprašanje glede nevtralnosti napram Španiji, kajti po italijanski odklonitvi ni najti nikake stvarne možnosti za dejansko izvajanje nev-tralnostnih načel. Angleški diplomatski krogi na-glašajo. da Nemčija ni sredozemska sila in da hi, čeprav bi njo povabili na konferenco, (udi druge sile zahtevale, da se vključijo v ta pogajauja. Položaj je postal spričo tega le še nejasnejši. Zato pa jo povsem naravno, da bodo sklepi, ki jih bosta ta teden sprejeli angleška in francoska vlada, izredno daljnosežni in pomembni. Pariz, 10. okt. b. Francoska vlada jc po temeljiti proučitvi odgovora italijanske vlade na britansko noto z. dne 2. oktobra sklenila storiti korake v zaščito svojih interesov tor bo skušala pravočasno preprečiti veliko intervencijo Italijo v Španiji. Sklep ie bil storjen ua izredni seji francoske vlade, ki ji jc predsedoval Chautcmps. Trdijo, da so bili sprejeti sklepi za otvoritev pirenejske meje proti Španiji, ki ho postala svo- Kongres zdravniškega društva Novi Sad. 10. okt. 111. Danes jc pričel zasedati 18. kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva. Kongres je namesto odsotnega predsednika vodil podpredsednik g. dr. Ivan Matko iz Ljubljane. Letošnji zdravniški kongres jugoslovanskih zdravnikov jc stavil kol najvažnejšo točko za razpravo na dnevni red vprašanje borbe proli alkoholizmu in tuberkulozi v naši državi. V tem vprašanju bo poročal g. dr. Meršol iz Ljubljane. Kongres zdravnikov jc pozdravil tudi zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje, načelnika dr. Glišiča, ki jc med drugim izjavil, da 80% naših bolnišnic nc odgovarja vsem jx>gojem za pravilno poslovanje. Od 18.000 postelj, ki jih imajo na razjx>lago naše bolnišnice, jo še vedno ena Iretjina neizkoriščenih, to pa predvsem v južnih krajih države, kjer ljudstvo nima zaupanja do bolnišnic. Po izjavi g. dr. Glišiča bi moralo imeli našo bolnišnice na razpolago najmanj 70.000 bolniških postelj. Dosedaj sc jc naša politika bolnišnic naslanjala v glavnem na sistem majhnih bolnišnic, ki so se pa v praksi izkazale kot nepripravne. Zaradi tega bo potrebno zamenjali Ia sistem s sistemom velikih centralnih bolnišnic. Občni zbor zdravstvenih zadrug Belgrad, 10. okt. 111. Danes jc bil občni zbor zdravniških zadrug, na katerem sla bila kot od-|K>slanca slovenskih zdravniških zadrug tudi žu|>-nik Mrkun iz Dobrejiolj in dr. Hcrfort. Občni zbor, ki se ga je udeležilo veliko število odličnih predstavnikov zdravstvenih zadrug, jc. otvoril dr. Pro-haska s koinemorativnim govorom ustanovitelju zdravstvenega zadružništva dr. Gavrilu Kojiču. Med odposlanci poshmeznib zadrug jc bil ludi delegat socialnega ministrstva, načelnik dr. Ivanič, ki je v svojem pozdravnem govoru ugotovil, da je zdravstvena jx>litiku. odkar jo na čelu tega ministrstva sedanji minister Cvetkovič. vzela za osnovo pri izvrševanju zdravstvenih problemov sodelovanje ljudstva. Poudaril je nadalje, da smatra za potrebno, da postane zdravniško zadružništvo temelj zdravstvenega službovanja na deželi. Občni zbor je popoldne izvolil nov odbor. Ljubljanska kronika Ciril-Mctodov zbor s svojim ravnateljem V. Višoševičcni in prvim dirigentom Borisom Komarevskim bo iuiei velik koncert staro-slovenskih ccrkvcnili pesmi drevi v Unionu. Vstopnice pri blagajni kina Uiiiona. Svetopisemski večeri. Danes zvečer ob 8 so prično v dvorani št. I na porli frančiškanskega samostana žo od lanskega lota znani in priljubljeni svetopisemski večeri. Danes zvečer so bo obravnaval tekst evangelija t>o sv. Mateju 3. pogl. 13.—17. vrste. Svetopisemski večeri so vrše pod okriljem kongregacije za gospo pri 00. frančiškanih, vendar pa so vabljeni in imajo prosi vslop vsi verniki obojega spola, ki se za Ia vprašanja zanimajo. Frančiškanska prosveta priredi v torek, dne 12. oklobra ob 20. zvečer v novi frančiškanski dvorani spominsko proslavo ob 20-lctnici smrti dr. bodua za prevoz ljudstva in vojnega materiala v republikansko Španijo, Merorlujni francoski krogi priznavajo, da bi se francoska vlada nikdar ne zavzemala uiti za vlado v Valenciji, niti za vlado v Burgosii, čc bi sc sedanja državljanska vojna v Španiji vodila brez intervencijo tujih držav. Ker pa je prav zaradi te intervencijo ogrožen francoski trgovinski promet z njenimi kolonijami, io I'rancija prisiljena storiti ukrepe, ki bodo zavarovali varnost teh poti in njeno lastno varnost. Rim, 10. oktobra. AA. (Havas) »Giornale d Italia« jc objavil daljši članek svojega urednika Virginija Gayde, v katerem uvodoma opozarja na italijanski odgovor, ki jc bil včeraj dojx>ldne izročen diplomatskima zastopnikoma Francije in Anglije v Rimu. Gayda pravi, da Italija po stvar-iiostnem duhu svoje politike želi usmeriti razpravo o španskih vprašanjih lako, da bo mogoča rešitev celokupnega problema, ki je nastal glede na nevtralnostim politiko. Italija si želi občega sodelovanja na široki in obči osnovi. Italija jc s svojim dosedanjim postopanjem, ki jc bilo povsem v skladu z omenjenim načelom, žc znatno popustila napram drugim in (ako prispevala k dosedanjim splošnim naporom za ustvaritev zanesljivejšega reda v Evropi. Želeli bi bilo. pravi Gavda, da v Parizu in Londonu resno prouče vse opazke in pripombe v italijanski noli. Želeti bi bilo, da se navzamejo istega duha za sodelovanje, s katerim jc prežeta ta nola. Želeli bi bilo (udi, da sc v obeh zapodilo evropskih glavnih mestih osvobodc pritiska. ki ga nanje izvajajo neki krogi, ki si prizadevajo ohraniti sedanji majavi evropski položaj, in vse zle razdvojenosti. Jan. Ev. Kreka. Na sporedu jc govor prosvetnega inšpektorja, gospoda Ivana Dolenca, posvečen spominu narodnega heroja, dalje deklamacija »Oka-menela pesem« od dr. P. Romana Tominca, recitacija Kreku« od dr. Joža Lovrenčiča in krasno skioptično predavanje gospoda ravnatelja Franca Gabrovška. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, in sicer sedeže po 3 din, za člane z legitimacijami po 2 din, stojišča po 2 din, člani in dijaki po 1 din. Počastimo spomin velikega pokojnika in udeležite sc te proslave, na kateri boste videli tudi krasne skioptične slike! Mariborski drobiž Maribor, 10. oktobra. 17. obletnica koroškega plebiscita. Narodno-obrambne organizacije v Mariboru so skupaj s Koroškim klubom priredile danes dopoldne v veliki dvorani. Narodnega doma za 17. obletnico nesrečnega plebiscita na Koroškem manifestacij-sko zborovanje. Bila je to lepa in dostojna manifestacija, s katero je Maribor izražal svoje simpatije Koroškim Slovencem ter jim zopet dokazal, da ne bo nikoli pozabil slovenskega Korotana, Veliko dvorano z galerijo je mariborsko občinstvo napolnilo. Uvod v manifestacijo je bila Jenkova mogočna pesem »Molitev«, ki so jo pevci združenih pevskih zborov Ipavčeve župe pod vodstvom kapelnika Horvata učinkovito zapeli. Gospod Avsenak je potem otvoril zborovanje, na kalerem sta prof. Struna in prof. Šedivy naslikala položaj izgubljene Koroške ter orisala obupne borbe koroških Slovencev za ohranitev svojega slovenskega jezika. Lepo se je podala v ta ta okvir deklamacija mlade Korošice, ki je v koroški narodni noši občuteno prednašala Pregljevo »Tožbo Korošcev«. Zal pa 6e jc zborovanje zaradi dolgotrajnih govorov zavleklo, tako da udeležencem skoraj ni bilo mogoče udeležiti se svete maše zadušnice v frančiškanski ccrkvi za koroške junake, ki so v osvobodilnih bojih leta 1919 darovali svoje življenje za Koroško. Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla v starosti 49 let zasebnica gospa Terezija Gorjup. Naj počiva v miru! Društvo za varstvo živali jc priredilo danes dopoldne učinkovit propagandni obhod po mestnih ulicah, da opozori meščanstvo na plemenite, cilje, ki jih ta organizacija zasleduje. Neumorni predsednik društva in propagator zaščite živali viš. vet. svetnik Pirnat je organiziral sprevod živali, ki se je. začel na Zrinjskega trgu ter je šel po Aleksandrovi, Frančiškanski ulici preko Glavnega trga in mesta na Kralja Petra trg in nazaj. V sprevodu so bile najprej težke konjske vprege mariborskih špedicijskih tvrdk, sledili so mariborski izvoščki s svojimi lepo okrašenimi kočijami, za njimi pa so vodili številni lastniki psov svoje velike in male štirinožne prijatelje. Pred frančiškansko cerkvijo se je sprevod ustavil in duhovnik je živali blagoslovil. Ta svojevrsten obhod go-lovo ni svojega namena zgrešil, obsodili pa je treba list, ki je obhod nazval »pasja procesija«. S lem je nehote smešil plemenita prizadevanja Društva za zaščilo živali, ki jc na področju živalsko zaščite v Mariboru ze marsikai dobrega storilo. j nam govore obletnice koroškega plebiscita? Ni slučai, da 60 za letošnjo obletnico plebiscita ca Koroškem predvidene proslave v dosle, nepoznanem in neobičajnem obsegu Nemcieo pnšb do prepričanja, da je treba na vse, front. odločne in smotrne ofenzive, če hočejo kda, Mrav° odpor slovenskega ljudstva na Koroškem.in *> končnoveljavno osvojiti deželo lud. duhovno V skozi močvirje laži ali zanikat, vsa načela morale in kulture. .. ..invenskib V letošnjem poletju eo zrasli na stoveneKin tleh Koroške številni nagrobni ^^"'k. koroš kega slovenstva. Najprej nemški dom v DobrU vasi ki naj bi postal središče ki Podjuni. Nato spomenik v Št. Jakobu * • naj Poveličuje narodno nez^^ pel,ani rod kol simbol » mejj _ šola v sudmarkini Jol, ob ,ugo^ ^ obirsk , J"*" ^ vKr5ila raznarodovalno delo Žel!IB,V težko dostopnem planinskem svetu To V "de^sTva pred katerimi bi bilo otročje zastirat. l-Uše vnaprej lenobno preknžanih rok. Pa si poglejmo danes v oči in se vprašajmo, r : fn o v vsem tem času storili mi? Ka, smo ukre-nkit , da manifestiramo svojo voljo in odločnos do Življenja kot narodna skupnost, k. ne trpi zapo slavljanja tega ali onega svojega dela, pa če prav bi bil za mejami? S koroškim plebiscitom smo ------ , dd , A: »iien kol kdaj krej. Ko ,e Slovenci doživeli temu velikemu cilju. Irci svoje svobode niso izvo-jcvali z orožjem, temveč z dosledno vztrajnostjo in jasno voljo. V njih je živela duhovna svoboda in vera v dejansko svobodo ludi tedaj, ko so bili šc angleški vazali iu ni bilo nobenih znakov, da bi kdaj moglo biti drugače. Kadar enkrat narod zavestno nosi v sebi jasen cilj in goji odločno voljo, da ga doseže, potem bo znal najti tudi potov in možnosti, da svoj cilj v resnici doseže Za to pa je potrebno 6motmo, vztrajno delo. Ponavljamo, da življenje ničesar nc poklanja. Avstrijsko krščanstvo niti zdaleč ni doseglo tiste stopnje, da bi hotelo biti pravično zaradi pravice, da bi dajalo zaradi ljubezni. Koroški Slovenci bodo imeli tudi v krščanski Avstriji samo toliko pravic, kolikor si jih bodo znali priboriti s svojim delom in s svojo enotno voljo. Toda mi na to borbo rojakov za mejami vendar ne smemo leno gledati, skomizgali z rameni, kritizirati, kimati in obupa-vati. Za koroškimi borci mora stati ves narod kot en mož, kot ena sama jasna, odločna volja. Vsaka bol. ki zadene naše zamejne brate, mora postati tudi naša bolečina. Vsako znamenje življenja pri njih mora razgibati tudi naše sile. Pri tem pa nam ni treba domišljati si, da izkazujemo svojim zamejnim rojakom kako posebno milost. To je naša dolžnost! Oni so nam aajali in nas bogatili prej, mi jim samo vračamo, kar smo prejeli od njih In ne samo to: njihova borba je boj za nas vse, s tem, da delamo za oje, delamo za na* same. Kajti ni ga slovenskega naroda brez rojakov za mejami Naše delo pa ne sme biti ozkosrčno. Problem Slovcnccv za mejami ni nikaka domena le ali one stranke, to mora postati 6rčna zadeva vse narodne skupnosti. Pustimo solzavo govoričenje o tužni Koroški -, sentimentalnost je za nezrele mladeniče in romantične deklice. Nam pa je potrebno delo, jasna volja in odločnost. Ustvariti moramo duhovno enotnost celokupnega naroda, potem nam tudi materialne žrtve za nai zamejci rod ne bodo več v tako breme. Kadar narod v resnici nekaj hoče, je pripravljen tudi žrtvovati. Če naj letošnja obletnica plebiscita pomeni začetek stvarnega, smotrnega dela za duhovno enotnost vsega naroda vsaj v enem vprašanju, potem bo to pai najboljši odgovor na izzivalni hrup koroških plebiscitnih proslav in dostojna oddolžitev za zvestobo zamejnega slovenstva. tg, Primorske vesli je vstal ves nemški narod kot enj sama, ogromna bil v Rusiji en sam ■mšk. ------. . ., -x skupnost - in inženjer je bd pom.loščen Med nami se bohati malodus.e in mlačnost. Ko beremo teden za tednom wmmm usmerjenosti. Življenje mčesar ne poklania vsako pravico si je treba pošteno priboriti, pa celo pra vico do življenja. Dobra tretjina našega naroda živi za mc,ami. če hočemo postati zdrav in ponose«, narod nam mora biti usoda zameinih roiakov ravno tako ali £ celo bo"j blizu kot naša lastna v svobodn, državi Eno samo veliko, zavestno zmago smo do-žtve i Slovenci v svoji zgodovini: ko si je dobršen dll naSetfa naroda priboril večino pogojev za svo-del našega naroua y navdušen u nismo za- več idealizma kakor stvarne smotrnost v .vojem trebami zivl;en,a. Zato m du seu i d da se temeljito streznimo in se zavemo, oa okrnjeno telo, ki mu manjkajo vazn, uda za nor malen, zdrav razvoj. če hočemo voditi uspešno borbo, moramo imet SorindTu& ^ac%sV SSrA To ni nobena fraza, temvcč živa stvarnost l alMa bi ne bila nikdar posedla Abesini,e, ce bi se p ne bil ™ posrečilo prej ustvariti duhovne enotnost, med narodom in usmeriti voljo celokupnega naroda k Duhovn!šhe vesli V tržaški Škofiji so bili dne 18. septembra ustoličeni naslednji novi župniki: Placid Sancin, dosedaj upravitelj župnije Dolina pri Trstu, na župnijo istotam: Josip V i d a u , dosedaj upravitelj župnije Rodik, na župnijo istotam; Giorgio M i n a t o r i — nekoč Knafelc — upravitelj župnije na Pomjanu, na župnijo sv. Ivana v Trstu. Pod |>olicijsko nadzorstvo je bil j>ostavljen župnik Peter Šorli, opominjan je bil godoviški župnik Ivan Dežela, enaka kazen je doletela Štefana Tonklija, na policijo je bil klican in tamkaj zaslišan cerkljanski kaplan K r e t i č , kvestor pa je na njegovem stanovanju obiskal župnika L i -k ar j a v Spodnji Idriji ter ga na običajen način posvaril. Kakor čujemo, so ti ukrepi v zvezi z jezikovnimi razmerami v Julijski krajini in tičejo praktične razlage prijateljske pogodbe med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo Spremembe v goriški nadškofiji. Solkansko župnijo upravlja dekan Jakob Rejec, župnijo Zg. Tribu-šo pa novomašnik Pran Bizjak iz Idrije. — V Idriji je nastavljen za kaplana Mirko Filej, župnik v Šlo-vrencu v Brdih E. Ferjančič oskrbuje tudi sosedno F~ojano, za župnega upravitelja v Logah pri Bre-ginju ie imenovan novomašnik Jože Kuzman iz Idrije, za župnega upravitelja v Brestovici na Krasu pa B. Špacapan, doma iz Mirne. Župnijo Trento in Sočo upravlja novomašnik H. Srebrnič iz Mcdane v Brdih. Za župnika na Colu nad Ajdovščino je imenovan Anton Žagar, v Podbrdu pa Stanislav Vrto-vec, za ekonomskega vikarja solkanske župnije je imenovan Anton Rutar, za kornega vikarja v goriški stolnici pa dr. Fran Močnik. Okrožnica sindikala lekarnarjev Sindikat lekarnarjev za Julijsko kraj;no je svojim članom razposlal zaupno okrožnico, v kateri jih poziva, naj se v svojih lekarnah v občevanju e kupovale! nc poslužujejo več slovenskega jezika. Gospodarske vesli Vinska letina po Istri je sprva mnogo obetala, toda neprestano deževje v drugi polovici septembra jc vse nadc zmanjšalo. Grozdje je začelo gniti na trtah. Ponekod je od prvotne obilice ostalo komaj polovica ali šc manj pridelka. Posebno udarjena je okolica okrog Kopra. Samo v osapski dolini je pridelek kolikor toliko zadovoljiv. Kakovosti vina pa bo tudi to mnogo škodovalo, ker so morali ljudje v dežju brati. Ker imajo vina iz Julijske krajine itak ž« precejšnje težave, da sc v borbi proti vinom, ki prihajajo iz notranjosti kraljevine, uveljavijo, si je ljudstvo letos v skrbeh, kako bo itak skopi pridelek moglo vnovčiti. fotoamater Od negativa do pozitiva Oslablievanje in oiačevanje Najbolj nesigurno je oslabljevanje z amonijevim persulfatom, ki ima lastnost- da učinkuje najprej in razmeroma najbolj na najgosteje krite delt negativa in šele čez čas tudi na sencnc dele Rad tega ie najbolj primeren za oslabljevanje zelo t d,h negativov, pri katerih nista uporabna n ti Farmarjev oslabljevalec niti kalijev permanganat. Zahteva pa posebno temeljito ustaljene m izprane negative ne glede na to, da je odvisen uspeli tudi od vrste negativnega tvoriva, kajti vsebovati ne sme apnenca Kakor je ceniti njegovo posebnost, da oelab-liuie negative v mehkobo, tako znižuje njegovo vrednost kapriciozna občutljivost za navedene okolnosti. ker je sigurnost pn manipulaciji prav minimalna. Sestavljen je iz: 1000ccm vode, 20 g amonijev, persulfata. _ 5 kapljic konc. žveplene kisline. V tej raztopini cslane negativ tako dolgo, dokler nc postanejo najbolj kriti deli dovolj prosojni. Nato ga hitro oplakncmo v vodi in položimo takoj za nekaj minut v 10% raztopino natrijevega sulfita ki prekine učinkovanje persulfata. Po tej kopeli sledi običajno izpiranje. Zc rabljena raztopina ni več ujx>rabna. . . . „ Radi nesigurnosti tega postopka je vsekakor bolj priporočljivo oslabljevanjc kontrastuih negativov z že opisanim prekopiranjem. prav enostavno' in popolnoma sigurno pa je tudi sledeče sredstvo: negativ izbledimo v raztopini 100 ccm vode 3g rdeče krvolužnc soli in 2 g bromkalija. Po izble-ditvi negativ temeljito izperemo in posušimo ter ca izbledenega kopiramo ali povečamo. lahko ga pa tudi izbledimo in ponovno razvijemo. toda mehko v izrazitih izenačevale,h al, pa v razvijalcih za drobno zrno, s katerim, tudi morebitno zrnovitost negativa nekoliko izboljšamo. Negativ izbledimo v kopeli: ' Voda 1000 ccm modra galica 100 g kuhinjska sol 100 g konc. žvepiena kislina 25 ccm Po izbleditvi izpiramo negativ nekaj minut ter ga nato razvijemo v sledečem razvijalcu: V^da l000 00111 paraleuilendjamin r 3 g natrijev sulfit 20 g .... V približno dveh minutah jc negativ razvit, foda navidezno do enake počrnitve, kakor jo je imel pred izbleditvijo. v okisanem ustaljevalcu, v katerega pride negativ po razvijanju in izpiranju, pa postane prozorneiši z nekoliko rjavkas-to barvo. Po gradaciji je sedaj precej mehkejši, čc je fiotrebno, pa proceduro lahko še jjonoviino, enkrat ali večkrat, dokler ne dosežemo zaželjene gradacije. Po vsakokratnem ustaljevanju je potrebno temeljito izpiranje. Tudi ojačavanje je tvegan kemični posežek v negativ ter zahteva prav tako kakor oslabljevanjc v 6vežem ustaljevalcu ustaljene in temeljito izprane negative. Rjavi ali rumeni madeži, ki nastanejo na ojačenih negativih, so največkrat posledica površnega ustaljevanja. Ojačujemo negative, ki imajo pretnehko gradacijo, če so v celoti premalo kriti ali če je risba v senčnih delih tako rahla, da je ni mogoče kopirati. Z zamrenjenih negativov je najprej odstraniti mreno v primernem oslabljeval-cu in negative šele potem ojačiti. V splošnem oja-čimo lahko samo risbo, ki je na negativu vidna. Če takšne risbe na negativu ni, je ne spravi na dan noben ojačevalec. Negativi naj bodo ali v vodi dobro zmehčani ali pa popolnoma suhi. Z ojačevanjem sc stopnjujejo tudi kontrasti v sliki. Zelo izdatno je ojačavanje z živosrebrnim kloridom v dveh procesih: z izbleditvijo in po-črnitvijo negativa v sidfitu, v kakršnemkoli razvijalcu ali pa v razredčenem amonijaku. Slika izbledi med tvorjenjem belkastih spojin v sledeči kopeli, ki je obstojna in jo lahko večkrat uporabimo: Voda desl. 100 ccm živosrebrni klorid (sublimat, strup!) 2 g bromkalij 2 g V tej kopeli ostane negativ med zibanjem sko-dele toliko časa, dokler ne postane Črna usedlina 6rebra srebrno siva do bela, kakršna je pač stopnja ojačenja, ki je na:močnejša takrat, ko jc negativ tudi na hrbtni strani popolnoma bel. Po tej kopeLi negativ dobro oplakncmo ter položimo zaradi počrnitve v raztopino natrijevega sulfita, v razvijalec ali pa v razredčen amonijak. Razlika med učinkom posameznih počrnjevalnih kopeli je samo v jakosti počrnitve ojačevanega negativa: najmanj počrni v natrijevem sulfitu, močneje v razviialcih, najintenzivnejša pa je počrnitev v amonijaku. Razvijalec vzamemo lahko poljubne vr:;te. Raztopino natrijevega sulfita sestavimo iz 100 ccm vode in 10 g natrijevega sulfita krisl., amonijaka pa doziramo 10 ccm na 100 ccm vode. Po počrnjcvalni kopeli negativ izperemo in Cene živini pa so po Julijski krajini zadnje čase zelo poskočile. Govedo plačujejo trgovci, ki prihajajo iz notranjosti, na primer po 5 lir za kg žive teže. Teleta plačujejo po 6 in pol lire, prašiče pa po 9 in pol do 10 lir Temu primerno «o mesarji dvignili tudi cene mesu, mesnim izdelkom in masti. Po mestih in večjih naseljih pa se na splošno opazuje, da mesnega blaga primanjkuje. Premog so iskali 6koro celo leto med Rodikom in Vrcmsko dolino. Vrtali so skoro na štiridesetih krao v Čepovanu. Oblast mu je za voč dni zaprla trgovino. Par volov so ukradli neznani zločinci posest-nici Mati Ščulac v Buzetu. Za tatovi ni nobenega sledu. Vola sta bila vredna 5000 lir. Iz konlinacije se je vrnil Srečko Bait iz Idrije. Leta 1934 je bil aretiran, ker so ga osumili vohunstva. Ker mu ni«o mogli ničesaT dokazati, ga je sodišče oprostilo, oblasti 60 ga pa poslale v pro-gnanstvo. Bajt je bil nekaj časa na Ponzi, pozneje so ga pa poslali v neko vas v južni Italiji. Oproščen zaradi prekoračenja meje. 24-leliti Anton Lovrenčič, pristojen v Ilirsko Bistrico, ji- bil 27. avgusta aretiran od italijanskih obmejnih oblasti v Po«tojni, ker je odšel v Jugoslavijo brez potnega lista. Zaprt je bil 20 dni na okrajnem sodiiču v Postojni. Dne 16 septembra pa je bil izpuščen in oproščen kazni, ker je bila zaradi prekoračcni.i meje izrečena amnestija. Razne vesli Dve potujoči trgovki s o našli mrtvi tri do štiri kilometre od meje pri Postojni. Ugotovili so, da nc gre za roparski umor, ker so našli pri njiju denar in razno blago. Novo breme. Italijanski uradni list je objavil dekret, 6 katerim so bili določeni prispevki pokrajinskih in občinskih uprav ter drugih ustanov in naprav v posameznih pokrajinah za vzdrževanje pokrajinskih kmetiskih inšpektoratov. Štiri pokrajine v Julijski krajini bodo skujmo prispevale, okrog pol milijona lir. Na posamezne občine odpade po velikosti teh od 200 lir do 6.350 lir, kar ni malo in s čemer bo spet prizadet naš kmet. Zakaj od njega bodo terjali razne doklade, da bodo lahko zadostili tej novi odredbi. Nove zgradbe. Uradni list fašistične stranke »Foglio d ordini« jc objavil velik 6eznain vseh ja\ nih del, ki jih bodo izvršili v prihodnjem letu. V Gorici bodo še nadalje popravljali okoli gradu in uredili ccsto v mesto. V Opatiji bodo zgradili carinarnico. Iz Pulja bodo speljali po morskem dnu vodovodno napeljavo za brioneke otoke. V Pulju bodo razširili nekaj šol, v Št. Petru pri Gorici pa zgradili zavod za sinove letalcev. Na otoku Lastovo bodo osušili dolino Vioopoljc. Na Reki bodo zgradili podvoz in stanovanjske hiše za poštne uradnike. Elcklrificirali bodo progo Trst—Opčinc. Sreča. Delavec Ivan Kristijan iz Zagreba je zadel v loteriji milijon lir. Enako visok dobitek je zadel tudi 23-letni mehanik Peter Podbrsič iz Trsta. Tržaški Lloyd jc začel temeliito popravljati svoie ladje in urejevati razna druga dela, ki so v zvezi z novimi zvezami, ki jih je dobil po ureditvi trgovskega prometa v Italiji, in sicer r. Afriko. Dr. Pernar ni biI v Belgradu Zagrebške »Novosti« so v dneh pogajanj za sporazum raznesle vest, da jc bi! dr. Pernar tc dni v Belgradu. Danes pa »Mrva tek i dnevnik, po pooblastilu izjavlja, da to ni res. da jc bil dr. Pernar zadnjikrat v Belgradu, ko so ga zvezanega peljali tja doli. Bil na jc tc dni v Slavonski Požcgi m jc najbrž odtod nastala ta i>omola. Pač pa je bil v Belgradu dr. V. Kukovec iz .Maribora. Mimo Zagreba, kjer sc pa ni dolgo mudil. je nadaljeval svojo pot v Belgrad do Ljube Davidoviča, h kateremu jc šel na |>olitični razgovor. V istem namenu je obiskal tudi Adama Pri bičeviča. Ko so se /jstopniki združene opozicije g o srečno opravljenem poslu vrnili iz Zagreba \ clgrad, jih jc poleg mnogih drugih pričakal tudi on na kolodvoru, da jih |K>zdravi. posušimo. Čc je ojačenje premočno, ga lahko nekoliko oslabimo ali pa celo docela odstranimo v 10% raztopini liksirnega natrona, to pa samo, čc smo p-očrnili negativ v natrijevem sulfitu ali v amonijaku. Po tej kopeli je potrebno prav tako temeljito izpiranje, kakor po ustaljevanju, Obstojno je samo ojačenje s sulfitom in razvijalcem, dočim ojačenje z amonijakom ni trajno. Zelo intenzivno ojačimo lahko negativ tudi v eni sami kopeli, v kateri dobi negativ sočno rjavo barvo. Seslava ojačevalca je sledeča: voda desl. 100 ccm natrijev sulfit krisl, 20 g živosrebrni jodid (strup!) 1 g Zaradi večje obstojnosti ojačenja in da negativ ne porumeni, ga položimo po tej kopeli za nekaj minut šc v katerikoli alkaličen razvijalec. Nato ga izperemo in posušimo, Z ojačavanjem z živosrebrnim kloridom dosežemo zgostitev kritja bromosrebrnih zme, dočim temelji ojačavanje z nekaterimi drugimi ojačevalci na pobarvanju srebrove usedline z rdečkastorjavo barvo, ki zmanjšuje — slično svetlobnim filtrom — vplivanje kemično učinkovitih svetlobnih žarkov. Čim bolj rdeča je barva, tem bolj učinkovito je ojačenje. Med ojačevalce tc vrste 6padata uranov nitrat in nekoliko šibkejši bakrov ojačevalec. Ojačevalec z uranovim nitratom pripravimo iz dveh raztopin: I. voda, dest. ali prekuhana 100 ccm uranov nitrat (6trupl) 1 g II. voda, dest. ali prekuhana 100 ccm rdeča krvolužna sol 1 g Za uporabo odmerimo: raztopina I 50 ccm ocetna kislina 10 ccm raztopina II 50 ccm Shranjen v rjavi steklenici ali na temnem prostoru jc la cjačevalcc obstojen in ponovno uporabljiv. Pred ojačavanjem namakamo negativ v vodi, da se plast dobro razmehča. V ojačevalcu dobi kmalu rjavo barvo, ki pa postaja bolj in bolj rdečkasta, čim dalj pustimo negativ v kopeli, Običajno je negativ dovolj ojačen, ko postane barva plasli šibko rjavkasta. Ojačen negativ izpiramo v vodi, dokler ne odpravimo iz plasti rumenkaste barve in dokler je plast ma6tna, da vodo odbija. Če ostane negativ predolgo v vodi, poslane barva šibkejša in sčasoma popolnoma izbledi. Premočno ojačene negative lahko lorej z izpiranjem oslabimo, šc bolje pa napravimo to, čc dodamo vodi, v kateri izpiramo, alkalije: sodo, amonijak itd. Bakrov ojačevalec je sestavljen iz treh raztopin: I. voda 1000 ccm kalijev citrat j00 g 11. voda J000 ccm bakrov sulfat (modra galica) 100 g III. voda 1000 ccm rdeča krvolužna 6ol 100 g Za uporabo odmerimo: 80 ccm raztopine I. 12 ccm raztopine II in 10 ccm raztopine 111 Plast negativa moramo pred ojačevanjem v vodi dobro zmehčati. Negativ postane v tej kopeli najprej rjavkasto črn, polagoma pa dobi bakreno rdečo barvo, ki pa ne krije tako močno, kakor rjavordeča barva, ki jo dobi negativ pri ojačenju z uranovim nitratom. Ojačen negativ površno izperemo. Pri daljšem izpiranju barva izbledi. Za ojačavanje z bakrovim sulfatom so sposobni samo po ustaljevanju temeljito izprani negativi. Čc ostane v negativu samo sled liksirnega natrona. dosežemo z ojačavanjem ravno nasprotni učinek: oelab-ljenje negativa. Posebne vrste ojačavanje je tako zvano krom-sko ojačavanje v dveh procesih: bledenju ;n razvijanju. Pri zastrti dnevni svetlobi izbledimo negativ v kopeli: voda 1000 ccm kalijev bihromal 10 g žvepiena kislina, kem. čista 2 ccm Po izbleditvi izpiramo negativ v vodi, dokler ne zguhi rumenkaste barve, nato pa ga razvijemo v poljubnem rapidnem razvijalcu. Poleg vsega negativa ojačimo lahko tudi samo posamezne dele negativa. Najprimernejši za takšno precej kočljivo delo je uranov ojačevalec, poleg tega pa si pripravimo še raztopino razredčenega amonijaka: 1 ccm amonijaka na 30 ccm vode. Najprej ojačimo z uranom ves negativ, potem pa oslabimo preveč ojačene dele z mehkim čopičem, pomočenim v raztopino razredčenega amonijaka. Pod vplivom amonijaka barva več ali manj obledi ali celo popolnoma izgine. Delno ojačimo lahko negativ ludi z rumenimi ali rdečimi anilinskimi barvami, s katerimi pobarvamo premalo krite dele negativa. Nanašamo jih z mehkim čopičem na mokro plast negativa, po-čenši z zelo šibko in slopnjema z vedno bolj koncentrirano raztopino do zaž.cljene gostote. Premočno pobarvane dele lahko, pod vodovodno pipo deloma ali popolnoma izperemo in pobarvamo znova. Uranov in bakrov ojačevalec sta primerna ludi za tenjenje pozitivov, vendar tako otcnjenc slike niso obstojne. Naša društva. Foloklub Ljublfana. V petek razgovor gleda npdp|i*Vrfa izleta. Vabljeni so člani in pr'j*t»!'i kluba! JVedel/ski šport ■■^■■■■■■■■■■MaHMBi^BBBBMaMMnBMMaaaBMB Poljska : Jugoslavija 4:0(2:0) Izbirna tekma med Poljsko in Jugoslavijo za vstop v finale svetovnega prvenstva je prinesla nepričakovan poraz našemu nogometu. Po sijajni igri v Pragi, kjer ie naši reprezentanci uspelo popraviti rezultat od 4:1 na 5:4, je vsak pričakoval, da si bodo naši igralci priborili vsaj neodločen rezultat. Nihče pa se ni nadejal, da bomo izgubili s tako velikim rezultatom, ki je poleg vsega še popolnoma zaslužen, kajti vsi gjli, katere so dosegli Poljaki, 60 bili pravilni in bi po situacijah pred golom in na terenu mogel biti naš poraz še večji. Vzrok poraza je najbrže tudi ta, ker je igral oboleli Matošič za branilca, čeprav ie imel kapetan na razpolago zdravega Zagorca, ki bi branil bolje kakor Matošič. Nadalje je bi'a vzrok slabemu rezultatu tudi postavitev Stevanča namesto Gajerja v centerhalfu. Stevanič je bil danes najslabši naš igralec, ki ni znal povezati naše vrste in je netočno podajal žogo napadu in bil poleg vsega še v nekaterih momentih celo surov, kar je izzvalo protest pri občinstvu. Naše moštvo je danes igralo zelo raztrgano, ker Stevanič ni mogel podajati žoge tako, da bi se igra povezala. On je igral tudi brez požrtvovanja. Gd posameznikov eo zadovoljili Glaser, čeprav je prejel štiri gole in nosi krivdo za drugi gol, ko je odbil žogo Pion-teku, ki je žogo poslal v mrežo. Dalje zasluži pohvalo branilec Hiigl, ki 6e je boril za dva. V kril-ski vrsti je bil dober Kokotovič, v napadu pa Marjanovič in Vujadinovič, čeprav se je zlasti na njem videlo, da je utrujen od vožnje, ker je šele enoči prispel iz Belgrada v Varšavo. Medarič na krilu ni bil to, kar je bil v Pragi, prav tako ne Lehner v krileki vrsti. Na Valjareviča in Plešeja paso Poljaki tako pazili, ker sta bila najboljša igralca v Pragi, da sla le redko prišla do žoge. Poljsko moštvo je bilo nasprotno od našega zelo uigrano in zla6ti dobro v ostrem naskoku, kar je znak velike požrtvovalnosti polj. moštva. Poljaki so 6e zavedali, da morajo danes zmagati, če hočejo priti v finale. Priborili so si zasluženo zmago, ter si skoraj zasigurali udeležbo na svetovnem prvenstvu, naše moštvo pa bo prihodnje leto v Belgradu le težko premagalo Poljake z večjim rezultatom. Obenem pa so Poljaki pridobili 6vojemu nogometu slavo, kajti zmagali so nad reprezentanco, ki je ena najboljših na Balkanu. Čeprav je bilo poljsko moštvo v vsakem oziru izvrstno je treba vendar pripomniti, da so se v njem odlikovali zlasti golman Kšik, oba branilca, v napadu obe zvezi Wilmovski in Pjontek, kol najboljši strelec. Tekma se jc odigrala pri oblačnem vremenu, na stadionu športnega kluba »Vekia« pred 30.000 glavo množico, ki je burno bodrila svoje igralce z neprestanim vzklikanjem: »Tempo Poljska, tempo Poljska!«. S svojim burnim odobravanjem je pripomogla k zmagi poljskega moštva, ki je postajalo vedno bolj požrtvovalno in nevarno. Igro je vodil zelo dobro francoski 6odnik gospod Leclerk. Kratek potek igre. fgra je potekala ob stalni premoči poljskega moštva, tako v prvem, kakor tudi v drugem polčasu. Ze v 4. min. prvega polčasa so Poljaki dosegli gol po Vodaru, ki je pobegnil po krilu ter streljal v sredino, kar je izkoristila desna zveza Pjontek, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. Naši so takoj ostro reagirali, toda vsi njihovi napadi 60 se razbili ob odlični obrambi Poljakov. 20. minuta je prinesla drugi gol Poljakom. Glaserjev oster strel z levega krila je prinesel žogo na nogo poljskemu igralcu Pjonteku, ki jo je hladnokrvno poslal v mrežo. V drugem polčasu je Stevovič v tretji minuti grdo favliral centra Poljakov, kar je povzročilo buren protest občinstva. V 8. minuti so imel' naši lepo priliko za gol, ko je Medarič iz neposredne bližine ostro streljal v kot. Akoravno je bil strel zelo nevaren, ga je poljski golman izvmstno branil. Takoj nato je Vujadinovič iz daljave nepričakovano streljal na gol, golman se je šele v zadnjem trenutku zavedel nevarnosti in le s težavo odbil žogo. V 11. minuti je padel 3. gol za Pjljake po krivdi Matošiča, ki je dopustil napad s svoje strani. V 17. minuti je zaradi favla nad Medaričem streljal Marjanovič prosti strel iz 16 m ter je žoga švignila mimo desne prečke. Naš napid ni imel sreče niti v streljanju. V 20. minuti so Poljak: zastrelili lepo šanso. Naši so skušali z novimi napadi popraviti rezultat ,*ida sreč?, jih ie danes popolnoma zapustila. 30. minul* je prinesla Poljakom četrti in zadnji gol in sicer zopet po krivdi Matošiča, ki ni mogel zadržati napada desnega krila. Naš napad menja sestavo ter ;e ">dšel Valjarevič v zvezo, Marjanovič pa na center. Toda tudi ta sprememba ni prinesla našim častnega la. Nesreča je hotela, da je bil v 35. minuti težko ranjen naš najboljši branilec Hiigl, ki so ga nesli z igrišča, tako da jc moral Pleše v obrambo in st abila na ta način oslabljena tako obramba kakor tudi napad. Tekma 6e je končala ob 6talnih napadih Poljakov, ki so hoteli na vsak način še povečati rezultat, kar pa se jim ni posrečilo. Izid tekme je realen, akoravno so Poljaki zaigrali mnogo lepih šans. Naše moštvo 6e nocoj vrača v Belgrad. I. razred je včeraj praznoval zlato nedeljo r\ Ljubljana, 10. oktobra. Bana ura je bila danes še močno mračna. Nebo. ki se kuja že kar cel teden, je spet obetalo hladno polivko! Okrog devete ure dopoldne se je opogumil novomešček«, ki sicer prinaša mokri blagoslov. Korajžno je sunil v oblačne gromade, razgrebel v sivino plave struge in pripravil pot nebeški svetilki. Sonce sc je uprlo v mokro ograjo, zablisknilo v lužah in se zasmojalo po kolezijskih šipah. Tam ob Gradaščici je bilo za zgodnje dopoldanske ure nenavadno živo. Roji kibicev so brez prenehanja rinili skozi nevarno ožino, ki so jo obvladovalo policijske, finančne, roditeljske in blagajniške sile. Truma je kmalu narasla na 300 ljudi. še pred deveto uro dopoldne smo jo mahnili 5z središča belega mesta v idilično podeželje. Lepo 7. aslaltom pogrnjena Bleiweissova cesta je kar sama zapeljevala noge k hoji. Ob viški uri (tako pravijo kazalki časa na velikem razpotju, ki ga inspicirata dva po važnosti imen različna varuha, Lovec in Napoleon, oba dobra zalagalca s kapljivo-tekočimi in trdnimi dobrotami) smo zavili proti : Cigarfabriki« ter za Krčonom v Kolezijo na igrišče SK Jadrana. Dva para sta danes tam pomerila svoje moči. SK Bratstvo z Jesenic, ter Mars, pa domačin SK Jadran in gostje iz gorenjske savske metropole SK Kranj. V prvem spopadu sta slekla za žogo SK Bratstvo in SK Mars. SK Bratstvo : SK Mars 4 : 0 Ni še dolgo, kar je Svoboda strašila na Jesenicah ter nasula pri tej priliki Bratstvu kar sedem pomaranč v mrežo. Danes Jeseničanov ni bilo moč spoznati. Prišli pa so tudi v Ljubljano kompletni, 7. agilnim športnim delavcem g. Pučkom na čelu. Mars se je še nekaj časa otepal, njegove moči pa so se kaj kmalu usedle. Po dvajsetih minutah so na terenu zagospodarili Jeseničani. Mars se v visokem razredu ne moro orientirati; dozdaj še nima ločke, pa je ob tej igri zlepa tudi ne bo dobil. Polet: nemogočega napada ima moštvo še drugo, kar "nič simpatično igro: igralci so preostri, nekateri celo surovi. Jeseničani so imeli najboljše moči v vratarju Brunu, v desnem branilcu Potočniku, v bivšem igralcu SK Ljubljane, centerhallu Zavrlu, ki je dal danes odlično partijo, ter v nevarnem, čeprav nekoliko neokretnem in okleva-jočem Trifunoviču, ki je od pol tucata zrelih šans efektno izkoristil tri. To srečanje prav dobro sodil g Dorčec, ki je povsem pravilno — ko je igra obetala obrat k surovosti — izključil iz, gostovih Jn iz Marsovih vrst. zaradi surovosti po enega igralca. JadranKranj i s t Začel je Jadran, edini doslej neporaženi klub v ljubljanskem prvem razredu. NjegOvi prodori, ki sta iih nosili do bližine šestnajsterca hitri m odločni krili, so bili stalna nevarnost za Magistrova vrata. Pokazalo se je, da je Martelanc zelo nesigu. ren. kaj hitro pa je isto lastnost razkril tudi Magister Fajon in Šavc, zlasti drugi, sta odločno vdirala vpeterec, tako da je Kranj moral po-tegnili tudi svojo halflinijo za vsak slučaj prav na rob kazenskega prostora. Gol je visel v zraku, združene kranjske moči pa so branile in zavlačevale realizacijo še lep čas. Dokaj pozno — ob neprestanem Jadranovem pritisku — m hotelo biti gola šele v 21. minuti se je zavozljala lepa kombinacija pri Šavsu, ki je brez velikega šarjenja udaril 1:0 za Jadran. Jadran je tudi se do konca polčasa imel odločno več od igre, vendar se je na momente že pokazalo, da se bodo kranjska prizadevanja za uvedbo obvezanosti prej ali slej obnesla. V drugem polčasu se je to tudi res zgodilo. Še dobrih deset minut je pritiskal Jadran, pozneje pa so za v '"ti s trdo roko zagrabili gostje. Jadran je popustil — čudno, klub ima vendar sicer odlično kondicijo! — stranska halfa sta »odplavala«, zato je kranjski napad zlahka prihajal pred kolezijska vlada. Kranj zabije prvi gol, ki so ga nekateri močno reklamirali; g. Pečar ga jc razveljavil, češ da je offside. Presoja v veliki gneči in ob trenutkih situacijskih spremembah je bila težka; v takem primeru ima zadnjo besedo sodnik. Kranj So pritiska in žilavi napori končno v 32. minuti prineso uspeh. Kranj izenači 1:1 po Baumu. Jadran zadnjih 10 minut spet oživi, toda kranjsko zaledje in iialfi preprečijo temne načrte kolezijskih vojščakov. Sodil je dobro g. Pečar. Popoldne sta se spet pomerila dva kluba z dvema kluboma. Hermes je ->gostik v Medprožju Slovana, Reka pa jo na Viču priredila Svobodi dobrodelno akademijo s presenetljivim darilom. Hermes : Slovan 3 s 2 Kdo hi si mislil, da se bo Slovan, o katerem je znano, da preživlja hude dni, razodel Herinesu kot oreh-košnik. šiškarji so morali prav močno grizti, preden so ga štrli. Slovan je prvi polčas celo vodil, šele proti koncu drugega je Hermes rešil obe točki in napravil po Ferjanu 3:2. V napadu je pri Hermesu zadovoljil kar samo še Ice. Sodil je g. Vrhovnik prav dobro. Slovanu ni treba prav nič obupavati; moštvo naj krepko pljune v roke, prijatelji kluba naj vedo, da sme klub, ki mu prede trda materialna kriza, pa kljub temu noče odnehati, računati na vsestransko moralno podporo. Škoda bi bilo, če bi stari borec Slovan likvidiral, znto naj se potrudijo tako igralci kakor ntoščanska publika, da bo klub doživel lepše dni! SK Reka s SK Svoboda 3 s 0 Reka zmaga, kadar nihče ne pričakuje — in izgubi, kadar nihče ne pričakuje. Danes jo je pošteno zagodla Svobodi. Igra je bila ves čas razburljiva, tempo oster, akcije vznemirljive, posebno pred golom Svobode. Svoboda je pokazala mnogo manj kot bi bilo pričakovati. Razen obrambe z Zemlja-kom ni bilo svetle točke v moštvu. Napad ni znal zgraditi zrelih situacij, kadar pa je malo bolj zadišalo po šansi za gol, 60 rdeči napadalci pošiljali »kurje« sunke v reškega vratarja. Svobodni napad je oba polčasa po igrišču valjal »rezance«. Čudno, da je moštvo tako močno odpovedalo. Reka je pokazala temperamentno igro po krilih Ježa in Slanini; deloma je v napadu zadovoljil Legat, šibka pa sta bila Aljančič in Zoreč. Halflinija je bila dobra, obramba čvrsta in ostra. Sodil je prav dobro go6p. Doberlet. Juniorsko prvenslvo Danes so se v juniorskem prvenstvu [»merili tile trije pari: Jadran : Roka 2:3 Hermes : Svoboda 3:1 Mars ; Korotan 4:0. Mariborski šport Maribor, 10. oktobra. Lahkoatleti so igrali nogomet... Danes so na stadionu preizkusili svoje nogometne zmožnosti lahkoatleti Železničarja in Rapida. Tekma je bila zelo napeta in odigrana v prvi polovici z nevide-nim tempom. Seveda so se sile kmalu izčrpale in >sprinterjk so tekli kmalu v stilu dolgoprogašev. Sreča je bila bolj naklonjena Železničarjem, ki so zmagali z 3:2 (1:2). Najboljša sta bila oba vratarja. Ob tej priliki se je videlo, kako je lahka atletika važna za nogometaše, razen skoka ob palici so se videle vse discipline lake atletike, največ pa troskoki mimo žoge Strog in pravičen sodnik je bil g. Bergant. Občinstva precej, ki je seveda precej živahno zasledovalo igro. ŽELEZNIČAR : MARIBOR (rezerve) 3:0 Dopoldne bi se morala na igrišču Rapida odigrati gornja prvenstvena tekma, ki pa je zaradi nenastopa moštva Maribora po sodniku priznana z gornjim rezultatom za Železničarje. ŽELEZNIČAR : MARIBOR (juniorji) 4:1 (0:1) Tekma je bila na momente prav dobra. Že-lezničarski napad je znal boljše izkoristiti priložnosti pred golom in zato tudi zasluženo zmagal. * SK Čakovec t SK Rapid 2:1 (1:1). SK Maribor : SK Železničar 3:1 (1:1). Prvo tekmo je sodil g. Veble iz Celja, drugo g. Devičič iz Zagreba. Belgrad : Temešvar 4 : i Belgrad. 10. okt. Pred 2000 gledalci je izbrano moštvo Belgrada, brez igralcev, ki so bili v Varšavi, premagalo team Temešvara. Zmago je izvojevalo moštvo Belgrada v prvem polčasu, ko je v 4., 14., 16. in 19. minuti dalo štiri krasne gole, ki so bili eden leps-i od drugega. Romuni so dali edini gol v drugem polčasu niso pa bili na oni višini kot v prvem polčasu Tekma je postala proti koncu nezanimiva. SK Celje : SK Amater (Trbovlje) 2:1 (2:1). SK Žalec : :SK Laško 3:1 (3:1). SK Mura : Gradjanski (Čakovec) 3:0 (1:0). Zagreb, 10. okt. b. Danes je bila tukaj tekma med Gradjanski min Concordijo. Igra se je končala s splošnim pretepom v 43. minuti drugega polčasa. Zmagal je Gradjanski s 5:3 (3:0).