Poštnina plačana v gotovini IZHAJA vsai ponedeljek ob i t jut ml NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno IC Din, polletne 20 Din — V Ljubl/am M» riboru tn Celju dostavljen na dom mesečno I Din več — Z« inozemstve mesečno * Din UREDNIŠTVO v Ljubi mm Knufljevt, ul 5. telefon ft 1122 1121 1124 II2S 112b UPRAVA p Ljubi lani Prešernova vi telefon U 1122 7/23 1124 5/2/1 112ft INSERATNI ODDELEK v Lfuhlnm, pre, Sernova ul 4. telefon it 2492. Lefo iV L u^Mana 27 anuaria 1930 Ste* 4 6 V B olsltili žup Si i IVIBU « 1*8 »I VIUK^I^Ill Predložitev statutov prosvetnemu in vojnemu ministru - Vstop SKJ v slovansko sokolsko ivem - Za stare j* in© ljubljanske sokolske župe je imenovan dr. Josip Pipenbacher Beograd, 26. januarja. Stareišinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije je imelo včeraj globoko v noč svojo sejo, na kateri so bili definitivno sprejetij statuti za sokolsko organizacijo. Seja je trajala skoro vso noč, da bi bili statuti že danes gotovi ter predloženi ministru prosvete in ministru vojske in mornarice v odobritev. Statute so danes predložili prosvetnemu in vojnemu ministru podstarejšine E. Gangl, Lacko Križ in dr. Mergentaler. V času, ko so se imenovani podstarejšine mudili pri ministrili. je sejo vodil podstarejšina Paunkovič. Seja zveznega starejšinstva je trajala od 8. zjutraj do 12. in od 4. popoldne do 7. zvečer ter se je nadaljevala tudi ponoči. Na seji je bilo sklenjeno med drugim, da po končanem posvetovanju odpotuje v Prago podstarejšina Gjuro Paunkovič, ki naj tamkaj priglasi vstop Sokola kraljevine Jugoslanvije v slovansko sokolsko zvezo ter povabi češkoslovaške in ostale slovanske soko'-ske organizacije k aktivnemu sodelovanju na vsesokolskem zletu, ki bo letos koncem junija v Beogradu. Po daljši razpravi o določitvi teri- Minister Trifunovic prevzel svoj resor Beograd. 26. ian. Novi minister za gradibe Filip Trifunovic je snoči prevzel dolžnosti svojega resora od ministra brez portfelja Nikole Uzirnoviča. Univerzitetni zakon Beograd, 26. jan. Vrhovni zakonodajni svet je danes zasedal od 9.30 do 12.30. Na seji so se obravnavale podrobnosti predloga zakona o univerzah. Seji je prisostvoval za ministrstvo prosvete načelnik Momčilo Miloše vič, za ministrstvo financ pa načelnik Pavle Kretič. Prihodnja seja z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda je napovedana za 28. t. m. ob 16. (AA) Počastitev vojni padlih (lijakov Beograd. 26. januarja. Jutri se bo po vsej drŽavi proslavil praznik sv. Save. Proslava sv. Save se bo vršila na vseb šolah, najlepša svečanost pa bo gotovo na tukajšnji univerzi, kjer bodo ob tej priliki odkrili spominsko ploščo, na kateri so z zlatimi črkami vrezana imena 349 dijakov, padlih za domovino v svetovni vojni. Ob tej priliki bo podeljeno univerzi tudi odlikovanje reda Karagjrgjeve zvezde z meči. Odlikovanje bo izročil rektorju univerze minister vojske in mornarice general Hadžič. Proslavi bo prisostvoval tud. minister prosvet0 Bo?a M»k simovič. Pred univerzo bodo postavljene čete vseh vrst orožja, da počaste na najslo-vesnejši način spomin dijakov, ki so padli v svetovui *oiri. Zagrebški trgovski Beogradu Beograd, 26. jan. Davi ob 6 30 je prispela semkaj skupina dijakov zagrebške trgovske akademije s profesorjem dr Stankom Deže-i'čem ::a čelu. Dijaki ^agrob^kj .t;Dvske akademije so prišli v pre fc>ln'co, da z dijaki '»t 'vriske trgovske akad miije skupno proslave praznik sv. Save. Na postaji jih je sprejelo veliko število učencev trgovske akademije s svojimi profesorji in rektorjem Mihajlom Dj. Miladinovicem. Ko so se med seboj seznanili in pozdravili, so šli skupno v mesto, kjer so jim Beograjčani pokazali posamezne znamenitosti mesta. Ob 1. popoldne so se gostje z direktorjem beograjske trgovske akademije Miladinovicem udeležili banketa, ki jim je bil prirejen v hotelu »ImperijaK Popoldne so gostje skupno z domačini prisostvovali v Maneži svečani predstavi »Devojačke kletve*. Jutri dopoldne bo proslava sv. Save, popoldne pa v prostorih trgovske akademije zabava, po kateri se gostje vrnejo nazaj v Zagreb. (AA) Evharistični kongres v Zagrebu Zagreb, 26. jan. Nadškof dr. Bauer je izdal poslanico na vso katoliško duhovščino in vernike, v kateri izjavlja, da se bo 14. do 17. avgusta vršil evharistični kongres, ki se za bodo udeležili katoličani Lz vse Jugoslaviie. oa tudi mnogi iz inozemstva. Nadškof dr. Bauer poziva zagrebško meščanstvo. na' slovesno sprejme goste, obenem Pa odreja katoliški duhovščini, na' napoved evharističnega kongresa sporoči vernikom. torijalnega področja posameznih žup je bilo načelno sklenjeno, da se dosedanje število žup poveča na 50. Glede na obširne priprave za vsesokolski zlet v Beogradu je bilo obenem sklenjeno, da ostane za enkrat pri dosedanji raz-predelitvi in da se poveča število so-kolskih žup zažasno samo za štiri župe na 27, dočim se ima število žup takoj Po zletu v Begoradu povečati na 50 Za sedaj se osnujejo nove župe v Kar-lovcu, Varaždinu, Vinkovcih in Dart:-variu. Razen tega je bilo sklenjeno, da se v bodoče imenujejo vse župe po krajih, v katerih imajo svoje sedeže, kakor n. pr. beograjska župa, ljubljanska župa itd. Na današnji seji so bili imenovani tudi župni starejšine. Jutri se bo seja zveznega starejšin-stva nadaljevala ter se bo razen imenovanja ostalih funkcijonariev razpeljalo tudi o raznih tehničnih vprašanjih. Danes popoldne so podstarejšine Gangl, Križ in Mergentaler posetili prosvetnega ministra Božo Maksimo-viča in mu izročili načrt savezni h statutov, ki bodo v najkrajšem časti od vlade odobreni in objavljeni v »Službenih novinah«. 1 Beograd, 26. januarja. Za starejšine sokolskih žup so postavljeni: v Banja-luki dr. Stevan Molovič, odvetnik; v Belovarju dr. Branko Sunaikovič, advokat; v Celju Josip Smertnik. ravnatelj celjske posojilnice; v Cetinju Gavro Miloševič, odvetnik; v Kragi-jevcu Miloie Pavlo vi č, gimnazijski ravnatelj; v Kranju Janko Sajovic, trgovec: v Ljubliani dr. Josip Pipenbacher; v Mariboru dr. Kov a č i č: v Mositarju Čeda Milič. trgovec: v N:-šu Radovan Dimitriievič, odvetnik; v Novem Sadu dr. Ignjat Pavlas; v Novem mestu dr. Ivan V a s i č , odvetnik v Osijeku Dimitrije Petrovič, inženjer; na Sušaku - Reki Ivo Polič, šef Jadranske plovidbe; v Sarajevu dr. Vasilij Besarovič, tajnik trgovske in obrtniške zbornice; v Skoplju Dušan Markovič, veterinar; v Splitu dr. Mirko Bujič, tajnik trgovske in obrtniške zbornice: v Šibeniku Marko Triva. profesor; v Tuz>li Jovan Petrovič, trgovec; v Už-ca-h Jura Draškič. odvetnik; v Velikem Bečkereku Nikola Bešlič, inženjer; v Zagrebu dr. Lav Mazura. (A A.) Bilančna seja glavnega upravnega odigra Narodne banke Odobritev računskih zaključkov za minulo leto — Banka bo izplačala na delnico 400 Din div!dende Beograd, 26. jam. Glavni upravni odbor Narodne banke je imel včera sejo. ki so ji prisostvovali vsi člani glavnega upravnega odbora. Po prečitanju in odobritvi zapisnika prošle se'e. ie biio nodano Doročilo o stanju kovinske podlage jn o stanju z dne 22. ianuaria 1930 orimerjaje s stanjem istega datuma lanskega leta. Generalni rav-natel Novakovič je poroča!, da so komisije upravneca odbora s celokupnim nadzor, nim odborom preeledale ter odobrile zaključne račune lanskeza leta. Prečitani so bili računi izculbe in dobička. Po spre e-tiju teh računov ie davni odbor sklenil, da se predlaea skupščini delničarjev izplačilo dividende 400 Din za delnico za preteklo poslovno leto. Skupščina delničarjev se bo vršila 9. marca, delnice pa se bodo izplačevale 12. marca. Na slkirpščini bo voliti 5 novih članov upravnega odbora mesto onih, ki sedaj izpadejo. Razen teea so 3 člani. Radojlovič, Matijevič in Čelovič umrli, ostavko Pa e podal Gjorgiie D urič. tako da bo voliti vsega skupaj 9 nov&i članov upravnega odbora. Guverner Bai-loni ie Doročal o sTv^zirmu r^d Nar^io banko in občinskim odborom v S otvl iu glede nakupa 4° n"k,; n rcH z-ml'"^ za ta-mošnjo nodružnico Narodne banke. Končno je bil sprejet sklep, da napredu ejo vsi uradniki Narodne banke v centrali in ori podružnicah, ki so dosegli to pravico po službeni nra®matiki. Zopet zarota ¥ Mehiki Mehiška policija odkrila široko zasnovano zaroto - Šte-vilne aretacije - Prekinjenje odnošajev s sovj. Rusijo Pasqual Ortiz Rubio, sedanji mehiški predsednik. Mexico City, 26. jan. Policija je odkrila zaroto proti treni mehiškim predsednikom. proti bivšemu predsedniku Callesu, začasnemu predsedniku Portes Gillu in novoizvoljenemu predsedniku Rubin. 14 zaroto kov, med trimi znani mehiški odvetnik Ramon V i,lian. je bilo aretiranih. Zarotniki so nameravali 5. februarja, na dan ustoličenja novoizvoljenega predsednika Rutbia z revolverji mod državnimi proslavami usmrtit' vse tri predsednike. Vest o odkritju zarote je izzvala do vsej držaivi ogromno razburjenje. Are- tirane je policija strogo zaskšala. da bi izvedela rmena ostalih udeležencev. Stanovanja ogroženih predsednikov so strogo znst ?, ena. na on ti po spremljajo predsenike tajni policisti. Mexico Citv, 26. ian. Dames je zapu-J stil mehiško ozemlje sovjetski poslanik Makar. ki je s svoio ženo in ostalim i osobjem odpotoval preko Veracruza proti Bremenu. London, 26. januarja. Po ameriških poročilih se mehiški poslanik v Moskvi noče pokoriti ukazu svoje vlade ter hoče ostai na svojem mestu. Mehiška vlada ie posla1* noslanišikemu tajniku na-daljma navodila. Mednarodni šahovski furnir Rim, 26 jan. Agenzia Štefani poroča iz San Rema: Partija Bogoljubov — Vidmar se je končala remi6. (AA) Demonstraci je brezposelnih v Budimpešti Budimpešta. 26. jan. Danes poiptehe so brezooselni priredili demon' . v katerih fco vziklikali: Da te nam delo in kruha! Z ozirom na preteče nastopane demo-n-! sitrantov. ie bila policija prisiljena rabiti ! orožtje. Policiji se je posrečilo razipršlti množico. Več oseb ie bilo aretiranih. Spor med Bolivijo in Paraguajem Ženeva, 26. jan. Glavni tadnik DruStva narodov sir Eric Drumrnond ie dobil brzo-avko boliviijskega zunanjega ministra, v katerem le ta protestira proti nenavadnemu poročilu, ki sra :e Paraguai poslal Društvu narodov. Brzojavka veK. da Bolivija nikdar ne bo krSila miru v Ameriki. Tajništvo Društva narodov je brzojavko dalo na vpog'ed vsem članom sveta Društva narodov. Francifa m svoje pravice na morju Vsi francoski listi zahtevajo varnost za pomorske zveze s francoskimi kolonijami - Italija v zmoti Pariz, 26. jan. Listi prinašajo obširna poročila o pomorski razorožitveni konferenci v Londonu ter jo na dolgo komentirajo. *Matin* piše: Ni potreba veličati značaj naših pomorskih zvez z Afriko in ostalimi našimi kolonijami. Imamo dolžnost, da smatramo Sredozemsko morje za »Mare nostro« in da ga branimo z našo vojno mornarico, ki mora biti orav tako jaka. kakor mornarica katerekoli druge pomorske sile. »Tem p s« pravd: Predsednik vlade Tardieu je prokla-miral. da je Francija prišla v London zavedajoč se same sebe in svojih namer, ali je odločena, da zmanjša svoje koone in pomorske moči, ka so ji neobhodno potrebni za njeno varnost. Pofcpai hranciie *e odrejen z TW?no voljo za mir in potrebo po varnosti in o tem ne more biti nesporazuma. »Excelsior« piše: Splošna impresija iz Londona je. da se nihče ne bi hotel vrniti pred svoj parlament in pred svoje javno mnenje z neuspehom. Nihče v Londonu se ne bi upal prevzeti nase odgovornost za prerušenje konference. »A v e n i r« veli: Predsednik ameriške republike Hoover kaže danes več optimizma, kakor o priliki zadnjega po-seta predsednika britske vlade Mac Do-nalda v Ameriki. »Journal des Debat s« pravi: Mi se ne moremo primerjati z ostalimi pomorskimi silami. Francija se ne more smatrati kot evropska kontinentalna i država, kakor je to hotel dokazati ita-' lijanski vnanji minister Grandi. Francija je že stoletja kolonijalna sila prvega reda. V 18. stoletju .e izgubi velik ko-lotv/jalni imnerij v hud^ih bojih. V 19 stoletju si je priborila novega, na miren način, z ogromnim naporom. Ta kolonijad-Predlaga se zboru delničarjev, da Narodna banka izvzame iz dobička milijon dinarjev kot fond. čegar kapital in obresti se bodo iz- dajali za pomoč poljedelstvu. Ta fond bo nosil ime '»Fond Ni. Vel. kralja Aleksandra I. pri Narodni banki za podpiranje in povečanje gospodarstva v državi«. Kot prva vsota ie bila odkazana po pristanku Nj. VeL kralia vsota v znesku 250.000 Din za nabavo škropilnic iz sredstev tega fonda za uspešno zatiranje uši na slivah. V nadaljevanju svojega govora se je guverner Bailoni zahvalil predsedniku vlade generalu Petru Zivkoviču. kakor tudi vsej ostali vlada za pomoč in pozornost, ki so jo vselej kazala nasproti Narodni banki. Za guvernerjem Bailonijem je govoril podguverner Francoske Narodne banke g. Fournier, ki ie v imenu guvernerja Francoske Narodne banke Moreaira pozdravil vse prisotne in se zahvalil guvernerju Bai-loniiu za izkazano pozornost in pozdrave, ki jih ie v svojem govoru izreke! guvernerju Moreauju in njemu. Nato so si posamezni gostje ogledali posamezne prostore zavoda. Po ogledu jim ie bil prire:en banket (AA.). Resni nemiri na španskem Španski akademiki proti Primu de Rivera — Dijaška stavka se širi Značilen komunike diktatorja Madrid, 26. januarja. Prvi dan dijaške stavke je prišlo na raznih krajih do raznih incidentov. V Madridu so se dijaki zbrali na strehi univerze, od koder so obmetavali policijo z raznimi predmeti. Ko je hotela policija streljati na nje, je splezal na streho prof. Negrin ter prepričal dijake o nesmiselnosti njihovega početja. Drugi incident pripetil pri poroki hčerke kako ie prišlo do ustanovitve zavoda za ee je pripetil pri poroki hčerke bivšega izdelavo bankovcev, ki so ga začeli graditi ministrskega predsednika San<-heza Guerre 1. avgusta 1927 in dovršil; 30. oktobra 1929. V tem zavodu se bodo izdelovali novi bankovci oo 1000 Din. katerih klišeje dogo-tavljajo v zavodu za izdelovanje bankovcev Francoske Narodne banke. Zavod bo služil državi za izdelavo poverjenih mu z nekim mornariškim oficirjem. Dijaki so se zbrali pred cerkvijo, da bi priredili paru ovacije. Policija jih je razgnala in grozila s streljanjem. Tudi na drugih univerzah so izbruhnile delne dijaške stavke. V Valladolidu so ob- Povratek kralja Borisa v Sofijo Poset kralja Borisa pri obolelem Ljapčevu — Odgoditev preosuove bolgarske vlade Sofija. 26. jan. Krali Boris ie po oovra-tku iz inozemstva včera'1 posetil predsednika vlade Liajpčeva. ki je obolel. Njegova bolezen Pa ni nevarna. V kolikor mu jc dotpuščala, je poročal kraliu Borisu o rešitvi reparaciiskega vprašanja v Haagu. (AA.). Soiija, 26. jan. »Zarja« poroča, da ie kralj Boris izrazil svoje zadovoljstvo nad simpatijami, ki so iih v inozemstvu pokazali nasproti Bolgariji. (AA). Soiija. 26. ian. General Skoinov. predsednik organizaci e »Rodna zaščita«, je izjavil, da mora novo vlado sestaviti predsednik sobranja Cankov, češ. da ic on edini nai-bližii »Rodni zaščitnik*. (AA). Soiija. 26. jan. Sodijo, da bo zaradi bolezni ministrskega predsednika Ljapčeva odgodena rekonstrukcija vlade. (AA). Kaj pravi minister Burov o o Haagu Soiija, 26. jan. Bolgarska agencija poroča: Vuanji minister Burov je včeraj dal zastopnikom časopisja izjavo. Burov pravi v tei izjavi, da jc v Iiaagu dosežena rešitev rc-paracijskega vprašanja dokončna. Govoreč o medzavezniški komisiji v Sofiji je izjavil, da njeno delo ne bo trajalo delj kakor eno leto. Nato bo komisija odpoklicana. Za tem je Burov omenil, da je bil črtan čl. 122 neuillske j>ogodbe. Burov je ugotovil, da melavali dijaki poslopje vladne stranko s kamenjem. Mesto je moralo zasesti vojaštvo. Pariz, 26. jan. Havas poroča iz Madrida: Objavljen je bil pomemben komunike, v katerem general Primo de Rivera poziva vse komandante armade in guvernerja v Maroku, komandanta orožništva, karabinjsrjev in predstavnike invalidov, da izjavijo, ali diktatura še uživa zaupanje vojske in naroda. V primeru negativnega odgovora Ko diktatorska vlada takoj položila ostavko. Komunike veU, da je Primo de Rivera zahteval, da naprošene osebe svoje odgovore takoj pošljejo. (AA) bodo rcpaiacijska plačila tudi v bodoče opravljana lako, kakor doslej, to je 6mesec-no preko bolgarske narodne banke. Burov je za tem opozoril novinarje, da je odnesel najlepše vtise iz svojih razgovorov v Haagu. kjer je naletel na blagonaklonjenosi. Posebno zahvalnost dolguje velikim silam, zlasti Belgiji. Mussolini in vsi državniki zapad. držav ^ojijo iskrene simpatije za Bolgarijo. Naposled je Burov zaključil svojo izjavo s tem, da mora zdaj bolgarski narod vložiti ves svoj trud v konsolidacijo in gospodarsko povzdigo bolgarske države. Katastrofa parnika „Monte Cervantes" Junaška smrt kapetana Dreyerja Berlin, 26. ian. Kakor znano, se je pred dnevi ponesrečil neranšlki parnik »Monte Cervantes«. Po vesteh, ki jih ie prejela hamfourška-ameriška paropiovna družba, ie ob tei priliki našel smrt tudi njegov kapitan Dreyer ki je do zadnjega trenutka upal, da se mu bo posrečil parnik rešiti, čeprav so preiskave v ladijskih pros^'1 dognale, da so čeri. na katere ie parnik zavozil. pretrgale skoro ves prednji del ladje. V petek popoldne se ie položai parnika še znatno poslabšal, ker so močni od stray ni prihajajoči valovi parnik še bolj nagnili na stran in povzročeno luknjo na dnu tako povečali, da je prvj inžemer moral sporočiti kapitanu, da črpalke kljub največjemu naporu ne morejo več izčrpati prodiraioče vode. V bojazni, da se bo parnik potopil, so noč in dan izkrcavali živila in prtljago, kakor tudi tramove in deske, ki so iih odtrgali v notranjosti parnika. da bi lahko sestavili na kopnem lope za potnike v slučaju. ako bi se zakasnil prihod pomožne ladje. Položaj je bil v petek opoldne že zelo kritičen, ker se ie prednji del ladje čim dalje boli pogrezal v morje. Kapitan je ukazal. nai odide vsa posadka s parnika. sam pa je ostal na poveljniškem mostiču in ostali oficirji ga ni so mogli pregovoriti, da bi zapustil svoje mesto. Prvi oficir in višji inženjer sta ostala skoro do zadnjih tre- „Sovjetski" proces v Parizu Pariz, 26. januarja. Pred tukajšnjim porotami sodiščem se vrši proces proti bratu znanega ruskega ljudskega komisarja Litvinova in tovarišem, ki so obtoženi, da so spravi v promet za okrog 50 milijonov ponarejndh menic. Slika prikazuje na zatožni klopi (od leve na desno:) Litvinova, Joffeja in Laboreja. V osipredju sede zagovorniki. nutkov pri kapitanu Dreyerju in sta se mogla le s težavo rešiti. Bilo ie skoro nemogoče rešiti ponesrečeni parnik. V prelivu Beagle. ki ie nevaren zaradi svojih tokov ter viharjev, leži na morskem dnu gotovo že nad 100 ladij vseh narodnosti, ki so iih tamkaj vrgli tokovi ali pa zimski vinarji na čeri. Po brezžičnih vesteh, ki so jih v Hamburgu prejeli s parnika »Monte Sarmiente«. je računati, da je parnik davi prispel v Ushuaia jn da bo po vkrcanju ponesrečenih potnikov jutri že zapustil nevarni preliv Beagle. Vrednost ponesrečenega parnika»Monte Cer-vantes«. ki je last hamiburške-iežnoameri-ške paroplovne družbe, se ceni na 7 milijonov mark, dočim je bil zavarovan samo za 4 milijone. Eksplozija v Franciji Pariz, 26. jan. Eksplozija tanka s kisi-ikom v tvornici v Annocvju ie napravila veliko škodo. Človeških žrtev ni. ker so delavci malo prej zapustili delavnice. Potres v Grčiji Atene, 26. ian. Potresni sunki na otokih Ksara in Antiksara so porušili več hiš. Mnogo hiš kaže razpokline. Prebivalstva se je polastila panika. Prebivalci prenočiieio na prostem ter se ne upaio v svoja stanovanja. Človeških žrtev do sedai še ni. P. tresni sunki trajajo dalje. Zverinski zločinec Anvers, 26. jan. V SoheMeroode v vzhod ni Flandriji je bil aretiran 26letni Julij Brackinier. ki ie osumljen, da ie z arzeni-kom zastrupil očeta in mater, pet seter in bratov, strica in dve teti. tore; skupno 10 oseib. da bi se sam polastil dedščine. V izkopanih truplih so našli velike množine arzenika. Zločinec še vedno taji svoi zločin. Aretacija bančnega ravnatelja Pariz. 36. jan. Policiia ie aretirala nekega bančnega ravnatelja, ki ie izdal približno za 2 milijona frankov ponarelenih titresov. Policija še noče izdati imena aretiranega. Venizeios zadovoljen s haaško konferenco Atene. 26. jan. Ministrski predsednik Venizeios je po svojem povratku iz Haaga izjavil, da je popolnoma zadovoljen z uspehi v Haagu. Maribor, 26. januarja. Lepa solnčna in živahna nedelja je minula brez posebnih dogodkov. Sankaška tekma na Pohorju, za katero je vladalo tako veliko zanimanje, je biLi odgodena. Na rešilni postaji in tudi na policiji je bil do večera nenavaden mir. Pač pa je bilo na drsališčih nenavadno vrvenje. Zlasti pri Treh ribnikih se je gnetlo drsalcev in še JlUd^U. Švedski kralj odpotoval v Rim Pariz, 26. jan. Havas poroča iz Slockholma, je kralj Gustav V. odpotoval proti Ri- Kralj Boris " 1' kot strojevodja na povratku z rimskih poročni s-večaiiosti Mariborsko pismo »Ponedeljku" Prvi polet novega letala »Lastavice« — Občni zbor gasilcev — Sa-moumor brezposelnega delavca — Poroka na smrtni postelji vec gledalcev. Sicer pa so meščani izrabili lepo vreme in pohiteli v okolico. V popoldanskih urah je nad mestom prvič krožilo no-vokrščeno letalo »Lastavica«, last trgovca Moravca. Ljubka ptica je vzbujala r svoji novi obleki splošno zanimanje. V 6oboto 6e je vršil ob lepi udeležbi občni zbor prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva. Po običajnih poročilih o letnem delovanju je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor z načelnikom g. Ivanom Vollerjem. Ob častni udeležbi delegatov gasilskih društev Celja. Ptuja, Ruš I, Ruš II, Studencev, Radvanja, Krčevi-ne, Hoč, Peker, državne železnice itd., je bil nato soglasno sprejet predlog, da se mariborski župan dr. Alojzij Juvan in magistratni nadsvefcnik inž Černe imenujeta za častna člana društva. Na mestu, kjer se je pred nekaj dnevi dogodila znana nesreča dveh delavcev, cd katerih je eden že pokopan, se je vrgel pod drveči stroj 501etni brezposelni delavec Fran Šček, rodom od Sv. Križa pri Ajdovščini. Kolesa lokomotive so mu zmečkala glavo in je bil nesrečnež tako; mrtev. Izvršil je svoje dejanje v obupu zaradi dolgotrajne brezposelnosti. Njegove truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. Na Pobrežje so popoldne ponesli k zadnjemu počitku 401etnega posestnika Franceta Novaka iz Kapele pri Radencih. Mož so je na smrtni postelji poročil v skrbi, da uredi svoje važne gospodarske zadevo. Kmalu po poroki, ki je bila izvršena v bolniški celici splošne bolnice, je revež podlegel za-vratni jetiki, ki ga jo delj časa priklenila na bolniško postelj. Zadnja pot žonina-mr-liča je bila eenljiva in presunljiva. Mostna policija izkazuje štiri aretaciie in 25 raznh prijav. Med aretiranji sta dva ne. koncesiionirana berača, ki sta so stražniku zahvalila do nebes, da ju io končno našel in spravil v toplo zavetišče pri Grafu, kjer skrbe tudi za toplo hrano. Mod prijavami so tudi trije primeri tatvin. Prihodnja številka tedenske revije »Življenje in svet" bo prinesla med drugim: Propad ali vstajenje narodov? Čudna celica Humor in satira v tehniki Poglavje o samomorih Nove orjaške lokomotive Človek spi samo 11 minut, ne da bi se premaknil Solnčni žarki v hrani Kaj se godi v Indiji Kakšen bo konec letošnje zime? Polet na zvezde Kaj čaka ameriške Indijance Ljubavno pismo in pisalni stroj Kozmetika »Otok mrtvih« se potaplja Vse to z mnogimi slikami samo 2 Din Uprava revije »Življenja in svet« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Preložen koncert Za drevi napovedani koncert slavuega zamorskega pevca Robosona jo preložen za nar dni, ker je pevec na potovanju .»bolel. Koncertni ybiro« sporoča, da ostanejo kupljene vstopnice v veljavi. »PONBDELJ EK« St. 4. p@irta Poraz naše nogometne reprezentance v Atenah Grčija:Jugoslavija 2:1 (0:1) Zmaga zagrebške Concordije v Beogradu —Na Dunaju so se dame ln pari borili za evropsko prvenstvo — V dravski banovini so se kljub neugodni zimi vendarle vršili dve smučarski tekmi Atene. 36. januarja. Danes se je vršila v raznih peraipetijaJi nogometna tekma med grško m vJS:oslovensko reprezentanco, pm kateri so grški za.s juženo zmagali! z 2:1 (0:1). Ta igra ima. kakor je znano čiteAeljetm, svojo zanimivo predizgodoviino glede sestave jugoslovenske reprezentance ter gle-de dogodkov, ki so se dogodili v GrSijd. Grško ministrstvo za notranja dela ie namreč prepovedalo to teikimo v \tenali, in sicer za radii nemiirov, do katerih je jvislo v Solunu ob priliki tekme BSK. Javna oblast se « namreč bala, da se td nemiri ne bi pomovSi t'adi v Atenah. Do tekime pa je vendarle prišlo. Naša jugoslovenska reprezentanca se ije iarila v Atenah in ako ministrstvo ne bi do-vovt0 tekime, ne bi sodmifou g. Dosevu iz Sofije os;a!o drugega, nego da proglasi reprezentanco Jugoslavije za zmagovalko par forfaiit s 3:0. Prišlo pa ie drugače. Tekma se je vršila_ in jugoslovenska reprezentanca, ki je nastopila ne-komoletna, je bila poražena. „ O poteku tekme bi bilo v glavnem poročata naslednje: Prvi gol za Jugoslavijo ie v 38 minuti prvega polčasa zabil Vujadkioviič. V 10. minuti drugega polčasa so Grki zaradi nesporazuma naših branilcev izenači® po teva zvezi. Dru-r gol je zabila grška desna »veza v 14. mnnrti. Gola je kriv Mihcičič, kateremu je paad.k> madžarski dvojici Rotter - Szotlas z mestrno številko 15 dn 9.9 točk. Šele tretje mesto je zasedel dunajski par Hodih al tinger - dr. Preis-ecker, mestna šitevnlka 15, 9.78 točk. V mednarodneim drsanju seniorjev za danilo Wiener Dissportkluba je zmagal Dunajčan dr. Hugo Distler (mestna številka 5. 256.28 točk). Klubska tekma SK Tržič AgiM SK Tržič je včeraj priredili svojo klubsko tekmo v Zgor. Lomu nad Tnžičem. Proga je bitla zaradi slalbiih snežnih razmer skrajšana na 7 km. Razpisana ie bila na 12 tam. Start je bil točno Ob 14. uri v Zg. Lomu. Od t>u je vodila proga proti Sp. Lomu do obrata, nato nazaj mimo starta, levo ob Bistrici pro-td Slaparski vasi do obrata pod vznožjem Ko krov niče nazaj na Ci5}- Angleški pres tolonaslednik Prijavljenih jc bilo 18 takiuovaiccv, startalo pa jc 16, med njimi 4 Ilirijani, en čiian Smučarskega kluba Ljubljana, em član SK Bohinj m 10 članov SK Tnžič. Vsri tekmovalci so prevozili progo, razen enega, kd je imeil defek/t. Kljub slabim snežnim razmeram so doseženi rezuKatd prav dobri. Kot prvi je prispel na oilj v lepem stilu mladi I Mri jan SiV.vo Marchiotti v času 29:48. Sledilli so mu: 2. R. Zuccato (Mirija) 30 minut, 3. H. Kmetiič (SK Tržič) 30:08, 4. A. Žnidar (SK Bohinj) 30.10, 5. L. Senčar (Smučarski klub Ljubljana) 30:25, 6. St. Oswald (Ilirija) 30:52. Prvak SK Tržiča za leto 1930 jc postal Henrik Kimeftrič v času 30:08, kasteremu sledijo Jože Aha-čič, Karol Globočnik in AdoJf Primožič. Tekma je -pod spretnim vodstvom g. Seljaka Izvrstno uspela. Zvečer so biLi udeleženci tekme gostje na čajanki tržiških Kotašic. Medklubska tekma Smučarskega kluba Dovje-Mojstrana Namesto odgodene kombinirane tekme je Smučarski klub Dovje-MojStrana priredil včera« v dolini Radovine-Knme medklubsko smučarsko tekmo na 18 tam. Staritalo je 22 tekmovalcev, in sicer 11 iz Dovjega, 5 iz Bohinja, 2 « Gorij, 2 z Jesenic, 1 z Bleda in en član ljubljanske Ilirije. Proga je šla od starta v Radovini (pri Biščtau) v vzhodni smeri do Gogala. nato v Krmo do stare bajlte, kier se ie zavtila ob severni strani doline, ob vzhodnem vznožju Srednje go- re, kjer se je na zapadni strani Kavčnikovega rovta zavila nazaj proti vzhodu do ciija. Rezultati so hrli naslednji: 1. Joško Janša (Ilirija) 1:29:2.1. 2. inž. J. Janša (Bkd) 1:34:27, 3. T. Godec (Bohinj) 1:36:52. 4. C. Lakota (Dovje-Mojstrana) 1:37:03, 5. T. Murovc (Bohinj) 1:40:40, 6. L. Arh (Bohinj) 1:40:34. 7. I. Damjanovič (Dovje-Mojstrana) 1:45:06, 8. M. Rateč (Dovje-Mojstrana) 1:46:58, 9. A. Jakopič (Dovje-Mojstrana) 1:48:22, 10. J. Gasperčn (Bohinj) 1:49:20. Na cilj ie prispelo 19 tekmovalcev. Snega Je bilo 30 cm in je bila smuka prav dobra- S to tekmo je za Dovje-Mojstrano podan dokaz, da s srvojo okoMoo ni odvisno od muhavost: letošnje skrajno mizerne zime. Evropsko prvenstvo v hitrem drsanju Trondjem, 26. Januarja. Včeraj in danes so se tukaj vršile tekme v bkrosrtmem drsanju za pr-vensitvo Evrope. V soboto so b® rezultati naslednji: 500 m: 1. Balangrud 44.9, 2. Pedersen 45.4. 5000 m. 1. Balangrud 8:31-1. 2. Stenbach 8:38.1. V nedeljo: 1500 m: 1. Balangrud 2:20 9. 10.000 m: 1. BaDangrud 17:47. Evropska pmvak v hitrem drsanju jc torei postal Balangrud. Moto-klub Ljubljana sporoča vseun svojim članom, da bo prirejal vsak četrtek ob pol 9.. počemši s 30. januarjem, fclulbske večere v svojem lepo opremljenem klubovem lokalu v hotelu MIKLIČ. Člani se uljudno naprošajo, da se teh večerov polnoštevdlno udeleže. Po Slanih vpeljan' gostje vljudno vabljeni. — Odbor. SK nirfja. Seja kl-ubovega načelstva bo danes v ponedeljek ob 20.30 v kavarni »Emona«'!. Na sejo se vabijo tokrat tudi načeflnitai vseh sekcij. Važno 1 — Tajnik. 1 ie prodal ^'se svoje ko nje-dirkače in kupil letate Moth Plan za 675 funtov šterEngov. Na sliki je prestotonasilednik desno v ospredju. Ljubljanska nedeljska kronika Predpustno rajanje šele v pričetku — Rano pomladansko vreme Mir na policiji — Usoda kanadskega izseljenca LJubliana, 26. januarja. Kronist »Ponedeljka« žal ne more beležiti velikanskih senzacij o avtomobilskih nesrečah, ki so se vedno dogajale v poletnem času, ko so naši avtomobilisti in motociklisti dirjali po belih, prašnih cestah. Bilo je zadnje dni vse mimo kakor na fronti, kadar je izdajal velevažni H6fer svoja poročila. Lepo, skoro pomladansko vreme je danes izvabilo mnogo izletnikov v bližnjo okolico na »koline«. Vse renomirane gostilne v okolici so bile navzlic skrajno blatnim dohodom iz mesta nabito polne. Vreme je v splošno zadovoljstvo siro-mašnejšim slojem, nikakor pa ni všeč pa-sijoniranim zimskim športnikom in kmetom. Splošno pa je zaenkrat navzlic dobi pred-pustnega rajanja v Ljubljani še dokaj mirno. Izvrstno se je tudi letos obnesel sobotni Tatjanin večer v Kazini. Na policiji je bilo mirno. Zaprli so nekaj razposajenih in veselih mladeničev. Gospod dežurni je imel opravka predvsem z nekim veselim in splošno dobrosrčnim Ljubljančanom, ki drugače še nikdar ni posegel po tuji lastnini. Lojzek rad prepeva, kadar si privošči »ta zelenega«, in sicer žvrgoli tisto staro pesem »Barab ljubljanskih sem glavar«. Obdolžen je bil, da je nekje ukradel davi okoli 4. iz zaklenjene stojnice na Vodnikovem trgu mesarju Francetu Vol-karju 10 kg mesa in da je odnesel za 20 Din raznega drobiža. Volkar trpi 240 Din škode. Lojzek je prišel pred dežurnega uradnika v rdečih hlačah nekdanjih dra-goncev ter se samozavestno odrezal: — Astn, jaz da sem sumil? Kua, iaz? To se motite, gosipod uradnik! Povedal je pošteno in natanko, kako je ponoči kolovratil okrog s kolesom, toda ni posegel po tujem mesu. Lojzek, ki mu pravijo mesarji »žaba«, je poštenjak, še nikdar ni bil zabeležen v analih kriminalnega oddelka zaradi tatvin in drugih sličnih delik-tov, čeprav ni srečen izvoljenec tega sveta. Sam včasih prepeva: »Ne sejem nič, ne žanjem nič, pa vendar sem vesel kot ptič.« — Astn, jaz sem mesarski sin, nisem nič sunil! je dejal ter je mirno brez vsakega protesta odšel v spremstvu stražnika iz sobe dežurnega. Pozneje so ga izpustili. »Tragičen" povratek našega rojaka iz Kanade Okoli poldneva sta prišla pred dežurnega policijskega uradnika dva nenavadna moža, prvi flegmatično miren in ves v skrbeh, kako bo na policiji pojasnil svojo težko misijo; drugi ves zbegan in prepaden. Na očeh se mu ie poznalo, da je moral pretrpeti hude duševne muke. Mirni gospod ni umel našega jezika, marveč samo francoski. Zbegani človek pa je govoril po domače, toda jako zbegano. Približal se mu je v predsobi dežurnega uradnika novinarski reporter. Vprašal ga je vljudno, kaj ga je privedlo semkaj. Odgovor je bil kratek: — Tam bom povedal. Policija naj govori! Ne povem nič! — Le povej gospodu, saj ni zloben človek, se je oglasil star mož, sicer tudi bolj ameriško opravljen. Zmedeno, brez vsake logične zveze je začel zbegani tujec pripovedovati: — Bil sem v Kanadi. Delal sera na farmi samo 23 dni... Potem ne vem. kaj je bilo z menoj. Toliko rečem, da sem bil osem mesecev, gospod, osem mesecev brez zaslužka! — Koliko ste vzeli s seboj na vožnjo? — Vzel sem s seboj 60.000 kron za vožnjo. To je bilo pred dvema letoma. — Kako se vam je godilo v Kanadi? — Nič ne vem Bolan sem postal. Bil sera v bolnici. Sam ne vem. kje. Zdelo se mi je. da sem na drugem svetu. — Kdaj ste odpotovali iz Kanade? — Ne vem. Metali so me od poliemana do poliemana. Hu. ta naj gre od mene. (Pokazal je na spremljevalca). Slučaj je nanesel, da je zmedenega nesrečnika dopoldne srečal na Gosposvetski cesti njegov ožji rojak Janez Koprivec, gostilničar v Žalni. Ko ga je zagledal, ga je strmeč vprašal: — Jakob, ali si ti? Ali sanjam? Čudno se je gostilničarju zdelo, da je nesrečnik korakal v spremstvu neznanega gospoda, ki ni razumel niti trohice našega jezika. Dobri mož se je takoi ponudi! za spremljevalca. Na policiji ie bil Kanadčan ves zmeden, videlo se mu Je samo. da bi se rad rešil vseh neprijetnih formalnosti, ko so ga izročali zopet novemu spremljevalcu. Edina njegova beseda je bila »Van-couver«. Kolikor se je moglo doznati iz skromnih potnih dokumentov, je nesrečnik — Jakob Kadunc iz Zagradca pri Žalni na Dolenjskem — bil deportiran na pobudo družbe Canadian Pacific iz Montereala v svojo domovino. Odpotoval je iz Montreala 2. decembra lanL Dolga pot! — Kje ste preživeli božične praznike? ga je vprašal reporter. — Sam ne vem Videl sem lepe dežele. Vse je bilo belo . . . Nesrečni Jakob Kadunc, ki ima doma v Zagradcu posestvo in družino s 4 otroci, si je pred dvema letoma zaželel Kanade in tam je na^el svojo nesreča Kakor je pravil g. Koprivec, ki ga dobro pozna, je nesrečni Jakob bi! popreje lep in krepak mož. Rojen je bil 7. julija 1890. leta. Bil je pravi hrust. Sedaj se vrača k rodbini izmozgan in nesrečen. Kanada! Tragedije pa še ni bilo konec na policijskem ravnateljstvu. Pred glavno pošito se je okoli 13.30 zbrala velika množica mladih radovednežev, ki Frigid: šole pa služba - - Vidite, to je tudi problem. Tako imamo ljudje navado, da rečemo, ko smo se o kaki stvari porazgo-vorili že prav do kraja, nazadnje pa le najdemo kako novo trohico, ki bi se dala spet dalje in dalje razpihovati in razreševati. Ljudje smo že tako — najbrž nam nikoli ne bo dovolj, da bi živeli samo to, kar imamo ali kar lahko dosežemo, zmerom borno vedeli, da je se mnogo sveta, ki se ga nikoli ne bomo dottakiiili in ga nikoli ne bomo imeli v rokah, in zato bomo zmerom radi malo posedeli kje in malo porazreševali daljne probleme. Nekaterih ne bomo mogli, drugih ne bomo smeli razrešiti — niko-!: ne bomo zašli v čas, ki bi nam dovolil. da bi kar prekrižanih rok hodili okrog. Zdaj so se ljudje začeli meniti o šolali — no. prav za prav se niso začeli šele zdaj. Kako je to, pravijo eni, ali le ni svet malo preveč ponorel, da vse tako na vrat na nos tišči v šole. v inteligenco in v učenost? Ali bi ne bilo prav, da bi si šole nadele malo bolj srepih očal in bi ves ta veseli, lahkoživi dandanašnji ■naraščaj malo strožje začele nazaj pošiljati k vragu, odkoder je prišel? — Ali pa le šole preveč zahtevajo od otrok? pravijo dragi glejte, znanost sleherni dan odkriva nove svetove, zgodovina človeške družbe je sleherno leto težja za eno letnico — vsak nov rod mora malo težjo dedščino prevzemati od prejšnjih. Kaj morda le šole preveč ne zahtevajo od otrok? Nerodno md je — kar ne vem, kako naj tudi jaz svojo rečem v ta pomenek. Vzgojitelj prav za prav nisem, iz kroga staršev tudi nisem, da sem ljubitelj mladine — moj Bog, lahko mi verjamete, da bi me bilo sram, govoriti o tem, da bi bil. Toda sam sem mlad človek, mnogo dobrega mi je na s vetu in mnogo zrla, od ničesar nisem daleč, kar se najmanjšim godi — in kje je še dandanes kak mlad človek, ki bi ne imel toliko vsega na srcu, da se ne bo izlepa mogel izpovedati, jaz vas vprašam, kje je še kak? Šole same menda niso kdovekaj v skrbeh, pa to ni nič čudnega, tak je zakon zgodovine: stvari, ki so kdaj nastale, so bile potem zmerom vesele svojega obstanka, nikoli nobeini še ni moglo v glavo, da bi se morala malo spremeniti, zmerom je bilo treoa trdih besed in trdega dela, da so si dale kaj dopovedati ali da so ce'lo prenehale, ko so se morda že zdavnaj preživele. Otroci? — Kaj bodo reveži! Menda je ni dežele pod solncem, ki bi tako mirno in brez besede, tako pokorno in vdano podlegala sovražnemu meču, kakor tiho in brez odpora mladost raste v svet, ki so ga zazidali že zdavnaj o d umrli rodovi. O, le kar lepo si priznajmo: tudi mladini je treba silnih ponižanj in silnega gorja, da se osveti in vstane. Življenje je borba človeka s svetom, v katerem živi. Vsak ima svoja boji- šča in svoja orožja. Vse, do česar so se ljudje pretolkli, vse to polagoma pride v zgodovino in iz zgodovine v šolo. Vsa dognanja prejšnjih generacij, njihova spoznanja in zablode, njihove zmage in porazi, sva ta dognanja, prelita in pre-topljena v življensko modrost nekake prijetne, lahke, vsakomur dostopne oblike, se v šoli nudijo generaciji, ki prihaja. In to, mislim jaz, to ni prav — pa kaj bom govoril, da ni prav, to ie kar naravnost narobe. Da, hudo narobe je to, kako ljudje vse stvari, ki smo jih podedovali od naših prednikov ali pa so nas v našem življenju samem doletele, lepo povezujemo na mlada, voljna pleča otrok, ki prihajajo za nami. Odtod bo najbrž eden poglavitnih vzrokov, da se je kljub silnemu razmahu, ki ga v zadnjih desetletjih doživlja razvoj vsega vnanjega, materialnega sveta, notranja rast človeka samega vendarle komaj ganila z mesta. Menda še nismo živeli časa. v katerem bi bil razdor med človekom in stvarmi, ki so okrog njega in v njem, tako nasilen, kakor je dandanes. Človek. se mi zdi, zdaj ne bo mogel več dolgo prestajati, prej ali slej bo moral stresti s svojega tilnika, česar si je naložil čez glavo. Glejte, šole so ustvarile človeka, kakršnega včasih ni bilo. Ne, njega samega niso ustvarile, človek je kakor majhen bog od začetka do konca, večen in skoraj nesprejemljiv: ničesar mu ne moreš pridejati. nCčesar odvzeti. Toda dober postrežljiv in delaven človek je, z mnogo mode ga lahko našemiš, mnogo resnic mu lahko napoveš, vsega ga lahko privadiš. Ln tako so ga šole vzele v roke in so mu na srce in kri naložile pismouk, modrosti, kulture in duha, da ga skoraj več ne prepoznaš, Kulturni človek novega veka, ki so ga stvari namenile za kaikršenkoli opravek s peresom in duhom, pa naj so ga namenile v pravo ali arhiv, v pisarne, davkarije, šole ali kamorkoli že, ta kulturni človek se je polagoma — rad ali nerad — sprijaznil s svojo obsodbo in je samega sebe zatajil. In ker ga je razen pismenk in številk, s katerimi so mu zasuli in zadušili srce, nič drugega ni odlikovalo od preprostega, naravnega, delavnega človeka, je šel in si je nadel trd ovratnik in pentljo in trd klobuk in je poizkusil nekako izhajati. V zdajšnjih časih, ko je človeku morda sedemkrat težje živeti, kakor mu je bilo svoje dni. se prepogosto zgodi, da človeka, izobraženega, z vsem opremljenega in morda diplomi ranega, iz šole postavijo na cesto v življenje, pa ne more nikamor. Naravnost pretresljivo je, kako ponavadi tak človek, ki je izšolan za vse stvari in je sam od svoje strani zadostil vsem pogojeni, da bi kjerkoli napravil kariero, kako tak človek nikjer pod milim nebom ne more najti vsaj tesnega mesta, kamor bi se postavil za svoje živlienje. Veste, kaj takemu človeku nazadnje še preostane? Nič. Tak človek se pač ubiie. Kadar po mestu srečujem brezposelne delavce — tako-le ob nedeljah do- je motrila izčrpanega in bolestnega korenjaka. Francoz, ki je v imenu družbe Canadian Pacific spremljal deportiranca od Pariza do Ljubljane in mu hotel plačati magari avtomobil do rojstne vasi, ie skušal pojasniti položaj. Nekateri so z zanimanjem poslušali njegova dobrosrčna pojasnila, drugi so s pomilovanjem gledali zbeganega in izčrpanega korenjaka, ki ie v rokah držal ameriški kovčeg in culico. v kateri ie bila popotnica, nekaj kruha in par razglednic. — Grem sam na dolenjski kolodvor! Ne maram nobenega, je govoril Jakob in jo mahnil žalostno proti dolenjskemu kolodvoru. Kakšno je bilo svidenje doma pri ljubljeni družini, o tem ljubljanska kronika ne more poročati. Svetoslavska proslava Ponovno opozarjamo na 6vetosavsko pro-slavo, ki se bo vršila drevi ob 8. uri na Taboru. O svojih raziskovanjih v Potoški zijalki bo v torek pri ZKD predaval g. prof. Srečko Brodar iz Celja. Predavanje je opremljeno s številnimi diapozitivi in demonstracijami. Narodno gledališče v Ljubljani V eobolo zvečer je bilo dramsko gledališče napolnjeno do »vrha«. Premijera Ne-stroyeve veseloigre »Za ljubezen so zdravila« se je »kajpakc obnesla na vsej črti — saj smo v predpustu. Bilo je smeha in razvedrila polno mero. Posebno se odrezuje Kralj, poleg njega Cesar in po vnsti skoro ves naš dramski ansambel. Nedeljske predstave so vse bile prav zadovoljivo obiskane. Drevi bo v drami za abonma A predstava »Utopljenec*, opera pa bo zaprla. Jutri se v operi ponovi za abonma D ljubezniva in privlačna Zellerjeva opereta »TTČAR«. V sredo bo gostovala v opernem gledališču francoska drama, v četrtek pa se ponovi Verdija opera »ERNANIc. V glavnih partijah nastopijo naše odlične operne moči. Gdč. Majdičeva. gg. Križaj, Primožič, Marčec in drugi. Dirigent g. Štritof, režiser g. Krivecki. V soboto bo premijera naše domače opere, Šafranek-Kavičeve »Hasanafri-nice« z g. Thierryjevo v naslovni partiji. Iia-sanago bo pel g. Križaj, Pintorovič-bega g. Grba, Imolsld-kadijo g. Vičar, Sultanijo ga. Ribičeva. Delo sta naštudirala g. ravnatelj Polič in režiser g. Krivecki. Smrtna žrtev V Mariboru je umrla asistentka splošne bolnice gospa dr. med. univ. Gabrijela Že-leznikova. Vsakogar, ki jo ie poznal, mora prevzeti sočustvovanje zaradi tragične usode te mlade zdravnice, ki je navzlic svoji šibkosti in bolehnosti kazala že od dijaških let nenavadno vztrajnost, brezpri-merno skromnost in kot zdravnica vso idealno požrtvovalnost S koliko vnemo se je na univerzi v Zagrebu posvečala težavnemu študiju medicinske vede! Prebdela je cele noči in zaman so bili vsi dobrohotni nasveti, naj varuje svoje že itak zrahljano zdravje. In žal je bolezen res tako kmalu ugonobila življenje te mlade zdravnice. Lahek ji počitek v prezgodnjem grobu! Pogreb se bo vršil danes. Likvidacija spora z madžarskimi baroni Budimpešta, 26. januarja. V optant6kem sporu z Jugoslavijo je prišlo med jugoslovensko vlado in baronoma Felemerom in Tiborjem Danijelom, sinovoma bivšega madžarskega trgovinskega ministra Daniela, do sporazuma, slo je za 6000 johov, ki jih je jugoslovenska vlada razlastila in kolonizirala ter predpisala večje davke nego sta lastnika dobila iz tako zvane prisilne najemnine. Vsa zadeva je bila že pred haa-škim razsodiščem, kamor so jo poleg imenovanih lastnikov spravili še drugi lastniki, ki pa so že mislili, da je stvar zgubljena. Med baronoma Danijel in jugoslovensko vlado je prišlo sedaj do sporazuma, po katerem se bosta barona odrekla posestvu, dočim bo jugoslovenska vlada odpustila vse davke. Barona bosta dobila 1000 johov na razpolago in še gotov del za prodajo. Ta del pa se sme prodati samo takim kupcem, v katere bo privolila jugoslovenska vlada. Z ozirom na ta sporazum je bila tožba pri haaSkem razsodišču umaknjena. Slične sporazume bo jugoslovensika vlada sklenila najbrž tudi z drugimi lastniki. poldne, ko je ves gosposki svet lepo umit, počesan in svež, oni pa postavajo pred izložbami modnih trgovin, razcapani, umazani, s kosom kruha v rokah, ki so s5 ga prihranili od predvčerajšnjim, ko se jim je posrečilo, da so smeli nekje ves popoldan nositi premog ali drva; kadar jih zasačim, kako se na kakem javnem stopnišču, blizu pljuval-ni'ka v kotu na skrivaj sklanjajo po ogorke cigaret — moj Bog, kako sem vselej tedaj vesel, da sredi vseh teh ljudi živim tudi jaz. sredi vseh teh velikih in silnih ljudi, ki lahko prenesejo še tako težke žalitve jn ponižanja, pa ne bodo obupali in se ne bodo udali. D daveč, ki ne more najti dela. se ponavadi ne ubije, on lahko malo potrpi, njega ni sram, da se mu slabo godi. Na tihem si gotovo misli, da že še pride njegov čas. Samo šolan človek se ubije, če je brez posla, on ne zna ceniti človeka v sebi, že v šolskih klopeh je skoraj pozabil nanj. On ne zna živeti v kakršnihkoli razf^ah, on mora imeti svežo srajco, t J ovratnik in kravato — to so poslednji simboli nies^veca duha. brez njih mu kar ni obstanka. On pač ne ve, da je naša naibolj trdna dedščina — živlienie. kakršno smo prinesli iz svoiih mater in ki je prioravijeno, da se prebije čez katerokoli mesto in skozi katerokoli minuto sveta. Da. morda šola preveč zahteva od otrok? — Kaj bo neki zahtevala! To naj gleda, da jim dajala ne bo preveč. Gleda naj, da bo človeku pustila človeka. iPgnedbjuk« st. 4. PonedeVek. 27. L 1060. Živ privezan na kol m sežgan Strašna osveta v divji pokrajini ameriške države Kan-sas r- Kaf pripovedujejo priče — Peklenski načrt — Smrt nedolžnega človeka na grmadi (Od našega ameriškega dopisnika.) Dal e ooroča, kako sta moška zvezala mladega moža hi bičala njegove noge. da ne bi mogel pobegniti. Ostala trolica pa ie držala dekle, ki se ie borilo Ln se iicn skušalo iztrgati. Držali so io kakor železne klešče, njih roke so bile trde od težkega dela, niih žile so se vgiabljale v n eno meso. »Za božio voljo. ne umorite ga. pustite ga živega!« ih je rotila »-Rešite mu življenje! Kai vam je storil? Hotela sva oditi iz tega kraia! Storite vse kar hočete, ampak dajte mu svobodo! Ne usmrtite ga. če hočete moriti, umorite mene! Nikomur nisva storila kaj žal&ga. Bodite usmiljeni! Mislite na svoje otroke!« Vedno obupneiša ie bila niena borba. Skušala se -e iztrgati. S SMRTNIM POGUMOM je poskušala vreči se čez svojega ljubimca, da bi ga branila z lastnim telesom. V te.i borbi so ii ostali malone strgali obleko z života. Franklin je moledoval može in iih prosil. nai ne izvrše strašne sodbe. Govoril je gluhim ušesom. Hotel ie poklekniti prednje, da bi še enkrat ponovil Drošnio. Teda ci se ie oglasil eden izmed mož: »Jaz hočem temu napraviti konec!« Segel ie po odlom-Ijeni veij in je jel z njo udrihati po obsojencu. ki se ie vil od bolečin. Franklin se ie zgrudil na zemljo Udarci so imeli zaže-1 eni učinek. Niegov glas ie naposled zamrl. Slišalo se ie le še rahlo ječanje. Chauncisee ie obrnil oči proč in ie za-strmel. ko ie videl, da ie za nekim sosednim deblom skrival svojo postavo Reubel Harrell. mlad mutec. Mutec ie bil tako prestrašen. da ie odpiral usta in skušal govoriti. ^Grajajoči glasovi so se trgali iz njegovega grla.« izavlja Chauncisee, »ampak morilci so bili tako silno zaposleni pri svojem Tu popisana strašna zgodba se je vršila nedavno v državi Arkamsas. »Videla sem. kako ie moi ljubi zgorel, privezan h kolu.« Po razkritjih Talij e Rumier ie privezalo »pet pošasti v človeški podobi« rjovela kakor gladni volkovi, s peno na ustnicah, Conniia Franklina v njegovi poročni noči h kolu na vznožiu griča Ozark v Arkan-sasu. Nasuli so okolu privezane žrtve drač-ja v svežnjih. potem so ga prižgali in jel: od veselja plesati kakor derviš' Grmada je plamtela... Strašni mož e Pa so opazovali smrtne krče in muke — »v prvem dejanju enega najstrašnejših zločinov, kar se jih ie odigralo v Zedinjenih državah.« Petorico krivcev je policija na podl2gi prfave prijela in dva izmed n'ih sta bila obdolžena. da sta posilila pričo notem. ko sita io prrmorala, da ie prisostvovala mali-Čenju moževega trupla. Ljubila je svojega moža. on pa je našel mučeniško smrt v plamenih. Drama se ie odigrala v pokrajini, ki se jo ie jedva dotaknila civilizacija. In iz koč tistega tujega prostaštva bodo p o/vam po-r-T.trki. d? sodijo PEKLENSKI ZLOČIN. Jury ie našla dve priči, nekega moža in nekega mladeniča, ki ie nem in ki ie prisostvoval drami, ko ie petcrica vlekla svojo žrtev v les. Več dni se je priča upirala temu. kar veleva zakon in so ie branila izpovedati — iz strahu pred slično usodo. Ampak bodisi tako ali drugače, ne glede na izpovedi prič. ki sta na razpolago, ima država eno Pričo, ki se ie boji nikogar ir. ničesar: umorieočevo ljubico. Ona bo pr&d sodniki izpovedala vse ... »Videla sem. kako ie moi ljubi zgorel, privezan h kolu!" Tilija Rumier bo vedno trpela, kadar se fco spomnila na tisti dogodek. O tem priča že pogled njenih oči Vanje se je za vedno vžgal mučeniški spomin nečesa, kar meji že na RAZKROJ DUHA Podobna je živemu mrliču... Fvge.ii Chauncisee. star 53 let. je prosil za ofblastveno zaščito in se je končno dai pregovoriti da izpove, kar je videl. Mož je drvar. Prišel je nepričakovano v kraj drame in se ;e, tra od strahu, skril za deblo nekega drevesa. '•Vračal sem se domov,* je izpovedal, »ko sem nenadoma zaslišal bolesten krik r,a pomoč. Tiho sem se (plazil po vseh štirih in sem prišel v BLIŽINO PRIZORIŠČA. Zdelo se mi je. da mi kri zastaja v žilah, ko sem videl na lastne oči. kaj se dogaja. Videl .sem, kako Je petorica mož zvezala mladega fanta in mlado dekle. Ta mladec je bil Connie Franklin, dekle pa Tiliia Rumier. Poznal sem oba. Nameraval sem celo udeležiti se njune poroke.« ŽIVINSKEM DELU da tega sploh niso opazili. Mutec ie stal. kakor bi mu bile noge prirasle na zemljo. Grozepolrii pogled njegovih oči me bo pošastno spremljal do konca mojega živ-lien a.« Potem, ko je vodja morilcev že tako doIg0 bil svojo žrtev, da ni moglla več kričati in vpiti na pomoč, so Franklina odnesli k bližnjemu drevesu Začeli so znašati drva na kup. ki nai bi pozneje služila za grmado. Drvar ie hvalil Boga. da se niso zločinci odpravili v tisto smer. k:er se je skrival. Zaka; če bi bih zadeli nanj ali pa na mutca. bi bila oba plačala gledanje s svojim življenjem. Naihaiiše Pa ie šele prišlo. Franklina so slekli. Potem je vodnik potegnil iz žepa velikanski lovski nož in ie začel z njim mahati po nesrečni žrtvi. Franklin se ie zvijal in krivil od bolečin Nož pa se je za-rezaval vedno globlje v meso. Ni dolgo trajalo, da je bU od nog do glave v krvi. Bil ie menda tudi že napol mrtev 2-Prive'žite ga!« se ie glasilo povelje, ko je bila grmada zložena In kakor Devica Orleanska, ie bil mož v na;krajšein času privezan h kolu. Petorica je naložila lesa okoli in okoli. Ko Je grmada dosegla višino njegove glave, so zločinci GRMADO PRIŽGALI Plameni so suklali skozi reže naloženega d račja v svežnjih. Kmalu je bila grmada v velikanskem plamenu. Nočno nebo ie naravnost žarelo od tega ognja. Franklin se je vil v smrtnih bolečinah. KI pa ie tako trdno privezan h kolu. da se ni mogel niti geniti. >Bog!« ie začel moliti. »Tia poglej, tia. ti orokleta!« se ie zdajci obrni' eden izmed oetorice k mlademu dekletu. »Odvedite io bližje k grmadi!« se je glasilo poveFe. Uniču oči plameni so naravnost bliskovito vršili svoje peklensko delo. Plapolali so visoko nad glavo žrtve. Živine pa so še vedrca prinašale svežnje lesa in ga kupi čile. da ie bolj gorelo. Franklin ie trepetal. Nič več se ni mogel krčiti in viti. Njegovo telo m bijo več belo. Postalo je črno kakor zoglenela drva. katerih žar ga je uničil. Ko !e pregorela tudi na višja vrv. s katero ie bil Franklin privezan h kolu. se ie truplo zgrudilo v sivkastobeli pepel. Morile' Pa so si iz mrliča zbijali šale in so ga psovali. Niih strašno maščevanje pa še ni bilo končano. Razgrebh' in pohodili so še tisto, kar je ostalo celega na Franklinu. Tako je pozneje izpovedala Tilfa. čemu so mladega farmskega delavca tako GROZNO KAZNOVALI? Ker ie na pošten način dvoril mlademu dekletu in dobil nien pristanek, da ga vzame za moža. medtem ko ie bil eden izmed tolpe, ki je hotel takisto postat' njen mož. zavrnjen Franklin ie bil »prokleto predober«. kakor se je izrazil o nem njegov tekmec. Zakai na ni šel zavrn eni snubec v kočo po Tiliijo? Zakaj je ni ugrabil in od vedel s seboj? Zakai ie moralo priti do strašne sodbe nad nedolžnim človekom? Taka in enaka vprašanja so se slišala v okolici, ko se je razvedelo za strahoviti zločin. Mlada dvojica !e živela v kočah, ki so bile kakšno mil i o oddaliene druga od druge. On si je kupil že OBLEKO ZA POROKO Ponosen st ie oblekei vanjo in ie šel iskat duhovnika da bi ga pripeljal na dom, kjer bi se bil izvršil obred. Tedai oa ;e prišlo od nekega »neznanca« spročilo, da je nevesta »nenadoma zbolela«. Enako vest ie dobila ob istem času tudi nevesta o njem. Oba sta zdirjala z doma. On je iskal nio. ona niega. Tako ie tolipa vlovila oba. ženina in nevesto. »Kaj nameravate?« :e vprašala Tilija, ko so jo vlakUi na prizorišče. »To boš kmalu sama videla,« se ie glasil njih odigovor. Pol ure pozneje, ko so se vdirali koščeni prsti v njeno meso. je slišala svojo obsodbo iz grla zločincev. »Glej tia. ti prokleta!...« Ko so zverine umorile Franklina, so Postali pozorni na Tili o. Dva izmed njih sta jo tako barbarsko onečastila. da se njih surovost ne da opisati s človeškimi besedami. Končno so ii veleli: »Pojdi!« Dvignila se ie io z maiavim korakom odšla naipol zimešana PTOti koči, kjer je živela njena mati. Mati je prestrašena vprašala, kaj se je zgodilo. Dekle ie pogledalo. Iz njenih oči ie gledal strah. ZRLA JE GROZA Bila ie oodoba. kakor da zre iz niih zares orokleto bitje. »Tia noglei. tja!« to so bile edine besede, ki so se ji trgale iz grla. Začelo se j; je mešati. Več dni je bila v tem stanju. Pri tem je venomer ponavljala besede: »Tja poglej, tia!« Vest se ie kmalu razširila daleč naokrog. Prišla Je na ušesa oblasti. Vstal !e šerif Sam Johnson in odšel na delo. Na prizorišču drame ie našel v Depelu ostanke Franklinove lobanje. Izvedel :e tudi. da sta drvar Chauncisee in mutec prisostvovala strašni izvršitvi obsodbe. Člani tolpe so zdai začeli ustrahovati svojce obeh prič Ves okrs.i je trpel zaradi njihovih preteni Dneve in dneve so prisegali drvar, mutec in dekle da ne vedo ničesar. Stopil pa je na olan šerif Johnson in ie razreši' uganko. Izvedel je vse. kar :e želel in kar Je bnlo treba Kmalu nato so oriieli zločince. Bilo iih ie pet. eden med njimi ie oče štirih otrok Pristopajte k Vodnikovi družbi ZALOŽBA »LUČ« V LJUBLJANI ^rtte duše Roman Prva kojdiga »Martin Brbek" SpisaJ Ivan Podržaj Broš. Din 20.—-, or4s. vez. Din 30— (po poŠti Din 2,— več) Dobd sc v vseh boijšžb knjigarnah in naravno* pri založbi »Luč« v Ljubljani, poštni predal 131. Siguren nastop doma in v družbi govori prof. O. Sest. Danes ob pol 19. uri v dvorani Delavske zbornice se vrši za letošnjo sezono za-dmji večer VabLjeni vsi _ nihče naj ne tamrodi te zanimive in pre koristne p;) takoj. — Ponudbe s •1:' o. katera se vrne. na ogla« oddoleik »Jntra« pod Sifrn --.Sijrpfcna«. 1967 Trgovskega vajenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom Vsa oskrba v hiši. Prednost imajo s par razredi meščanske šole V D r e o. Sv. Trojica v Slov. goricah 2134 Gospodinjo od 25—40 let staro, išče posestnik. Ponudbe pod šifro »Ločen« na podr. Jutra v Maribora. 2136 Vajenca pridnega ic poštenega za zlatarsko obrt išče Kajo Delič. zlatar, Vidovdanska cesta 2. 2028 Uradnico e popolnim znanjem nemškega in slovenskega jezika, po mogočnosti tudi hrvaškega, itenografimjo in strojepisko, iščemo za čim prejšen nastop. — Ponudbp na naslov: »Titan« d. d.. Kamnik. 1877 Dekle za vse hišne posle, pošteno in pridno, ki ima večletna spričevala, sprejme ugled na rodbina. Vešča nemšči ne ima prednost — Samo resna dekleta ki reflekti-rajo na dobro " in stalno mesto, dobrf postopanje in oskrbo naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Robert Weseel Sušak. 1794 Mlado dekle šiviljo, sp rejmem kot sobarico k majhni družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobarica«. 1997 Pletilje dobijo delo za o^emključni stroj, na dom. Ponudbe na oglas, cddelek »Jutra« pod »Osemključni &troj«. 2278 Pleskar brezposelni, se išče za popravila pri hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Uradnike sprejmemo za potovanje — za prodajo dobro vpeljanih predmetov. Možnost velikega zaslužka! Naslov v ogl. oddslku »Jutra«. 1940 Šivilja Postr©žnico za čez dan iščem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2266 Potnike zanesljive rn poštene zastopnike in a g e n t b sprejmie proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudb* pod značko »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra« 2243 ' Iz ' ' U. '4 Izurjene pletilje dobe delo nogavic na dom. Sprejme se tudi dobra pletilja za stalno delo 2192 za perilo in obleke gre po nizki ceni na dom Ponudbe pod »Perfektna 30« na ogl. odd »Jutra« 2160 1. obl. kon. šoferska šola (amernik. Ljubljana. Dunajska cesta 36 fjugoavto). - {Tel 2236 Pouk in oraktič ne vožnie 251 Pouk posameznikov v strojepisju stenografiji, knjigovodstvu in korespon denoi. Začetek dnevno M Kovač. Maribor, Krekova ul 6. 1540 Gostilno vzamem v najem eventualno tudi na račun. Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prometna 26«. 240 Gostilna dobroidoča. v sredini Maribora se odda. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Dobroidoča« 2139 LLLLč^ti Kot izurjena tekačica v trgovini, pisarni ali elnč-no iščem službe. Ponudbe na oglasni eiddelek »Jutra« pod šifro »Tekačica«. 2286 Pirotsko preprogo popolnoma novo poceni proda E Brulc. Jurčičev tr? št 2/H 1909 Skladišče (Tiho, veliko, oddam takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2195 Trgovski lokal s skladiščem in stanovanjem. na prometnem kraju Savinjske doline, v velikem trgu. blizu cerkve oddam v naiem Na«lov v ogla*, oddelku »Jutra«. 2106 Lokal za trgovino, v bližini meta na deželi iščem Naslov v oglasnem oddelku Jutra Vi hočete zidati? Načrti, proračuni m nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« na ogl oddelek »Juuia«. 28 NOvo hišo enonadsitropno, z gospodarskimi poslopja in lopim dvoriščem — pripravno za večje podjetje, proda Terezija Golob, Kranj. 2270 Sebe Sobo oddam dvema gospodoma ali zakonskemu paru < 1. februarjem. Jenkova ul 13, pritličje desno. 2199 Sobo oddam stranki hrez otrok v Zeleni jami. Val. Vodnikova ul. 18. 5119 Prazno sobo z vhodom iz st&rm^šča odda Zor-man. Florijanska ul. št 23/tr. 3234 Sobo opremljeno ali prazno, z balkonom, v vili v tihem In lepem kraju Ljubljane dobi za obresti tisti, ki posodi 30.000 Din. Drugo po dogovoru Naslov v os^a'. oddelku »Jutra«. 2217 Večje posestvo prodam blizu glavne proge St H j—Pesnica. 23 oralov (največ njive, sadonos. vi-negrad). gosposka hSa, več sob. nova viničarija. ves inventar. Pojasnila daje lastnik Kari Lotz, že-ieznina, Maribor 2108 Hišo z vrtom blizu vode, cerkve in '-"o'o-dvora ugodno proda Ivan Marin, trg Mirna. 1S20 Stanovanje 2 6ob. kuhinje in pritiklin oddam v Langosovi ulici 17. Mirjo 2120 Stanovanje dve- ali trisobno, s pritiklinami ffiče solidna stranka e 1 majom. Ponudbe do 5. februarja pod šifro »Solidno in mirno« na oglasni oddelek »Jntra«. 2273 2 sobi in kuhinjo aH sobo in kuhinjo e priti-klinami oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2248 Stanovanje 8 sob. solnčno ležeče, oddam. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jntra« 2236 Sobo in kuhinjo oddam v Zg Šiški Naslov pove oglasni oddelek Jutra 2076 Slabim pošljemo hrezpačno nov način »Pomlajevanja in zdravljen.a organizma« po-vratka moči. zdravja in delovne sposobnosti ter po daljšanja aktivnega življenja. Obrnite 6e na naslov: M:loš Markovič. Beograd. Kralja Milana 58. 1399 nove in rabljene vseh vrst ter Juto za embalažo Ima vednr » talogj Mirko Mlakar Ljubi lana. Slomškova ulica 11. Črne, bele, rdeče rase brijejo se z britvicami ..SONDERKLASSE" svetovno poznana britvica z nepre-kosljivo ostrino. Zaloga pri „ JEKLO" — Stari trg Premog drva koks junur, Ljubljana, Dunajska c. 46 Telefon 28—20 Po moških glaiali se o«i*fte v dvorani, v cerkvi — pa se boste čudili, koliko je pleš! — Nič čudnega — saj moški tako zanemarjajo nego las. — Naročite vendar mazilo »INES« edino naravno sredstvo za rast las, ki da koreninicam novih življenskih sil, odstranjuje prhljaj, prepreči izpadanje las in osivelost. — Lonček Din 38.—. Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »INES«, Ljubljana, Merosodna l/I. 12. Najboljši liker za želodec le jfZdravnik želode ^repi in zdravi ŽELODEC OVRO SFBEM Ljubljana VII t Umrla je dne 25. januarja 1930. gospa med. univ. dr. Gabrijela Železnik asistentka splošne bolnice v Mariboru. Pogreb se bo vršil v ponedeljek dne 27. januarja 1930. ob 15. uri iz mrtvašnice splošne bolnice v Mariboru. Zaradi njene neutrudljive požrtvovalnosti ostane vsem v trajnem spominu. Maribor, dne 26. januarja 1930. Ravnateljstvo splošne bolnice v Mariboru. Mith rt-ft- fadaja za Itonzocij .Jutra. Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska cNa/odna tiskarna d. (U njen predstavnik Fran Je^eršek; vsi v Ljubljani.