List 9,
Gospodarske stvari.
Kaj naj se iz kmetijstva uči
mladina kmečkih starišev v nadaljevalnih šolah.
„Novice" so lansko leto v več člankih razlagale korist takih na navadne ljudske šole po deželi naslonjenih sol, v katerih bi sinovi kmečkih starišev kar doma v svoji šoli učili se tacih naukov, ki jih odrašeni kmetovalec potrebuje, da zasluži sebi na dobiček imč umnega kmetovalca.
Naj danes starišem takim, kateri imajo sinove, ki ne bodo v više šole šli , ampak ostanejo po dovršeni šoli doma, povemo, kaj ministerstvo namerava, da bi se v tacih nadaljevalnicah učilo.
Ce naši ljudje* po deželi pazljivo ber6 naučni načrt, stavimo, da bodo rekli: „no, vsaj bo to res dobro."
Načrt tega podučevanja pa je ta-le:
Poducevanje v kmetijstvu.
1.    Obstojni deli podnebnega zraka (kislec, dušeč, ogljec, amonijak in vodna par) in vode; toplota in njen vpljiv; termometer, spodnebna padavina; kako se na-reja rosa in slana, megla, oblaki, dež, sneg in toča, zrakomer (barometer), okoliščine, od katerih poglavitno zavisi obnebje v kraju; svetloba in njen vpljiv na rastlinsko življenje, podnebna elektrika in njen vpljiv na rast.
2.     Zemlja: a) Skalnate vrste, iz katerih se je naredila zemlja: kvarčev (kremenov) peščenec, živec, sin-jec, granit, goajs, kloritav, lojevčev in glinast škrilnik, apnenec; b) zemeljne vrste: ilovnata, apnena, peščena in živa prst ali sprstenina; c) kar se še v zemlji nahaja: železo, mangan, kali, natron, apno, ogeljna kislina, žveplena, solitarna, fosforna in kremenčeva kislina, amonijak in soli, ki so nastale po zvezovanji; d) kako se nareja prat po njivah, ko skale razpadajo in organske snovi segnijejo.
3.     Od česa zavisi, da zemlja rodi; zveznost, lega, debelost in kakovost njivne plasti in spodnje zemlje i. dr.
4.    Zboljševanje zemlje (povodenje in odvodenje), pokriti jarki, drenaža.
5.     Obdelovanje zemlje (oranje , okopovanje, vlaka in valjenje) in poljedelsko orodje v to potrebno.
6.     Gnojenje: a) hlevni gnoj; b) druga gnojiva (gips, apno, koščena moka, pepel, namešan gnoj [kompost]);  naprava gnojišča in gnojne jame,  kako se ima
ravnati s hlevnim gnojem in z gnojnico, in kako se to porabi; kako se gnoj v zemljo spravlja.
7.     Priprava tal, da seme sprejmejo; lastnosti dobrega semena; sejanje z roko in strojem (mašino).
8.     Vnanja in notranja sestava rastlin; namen in opravila rastlinskih organov.
9.    Prvotne snovi (prvine) rastlin: kislec, dušeč, vodenec, ogeljc, žveplo, fosfor, klor, kalium, natrium, kalcium, magnezium in silicium.
10.    Rastlinske snovi, ki imajo dušeč in ki 80 brez njega: a) dušeč imajo: rastlinski beljak, vlečič, sirnina; b) dušca nimajo: vlakenec, močic, sladkor, gumi, mastno olje in rastlinske kisline.
11.    Zasajevanje in pomnoževanje pitomnih rastlin po semenih, gomoljih, čebuljah in sajenkah.
12.     Dobe, v katerih se rastline razvijajo: kalenje, rast, oplodenje in naprava semena.
13.    Pridelovanje žit: rži, pšenice, ječmena, ovsa, prosa in koruze.
14.    Pridelovanje sočivja: graha, leče, boba in fižola; pridelovanje ajde.
15.     Pridelovanje najvažnejših rastlin za obrtnijo, ki se sade* po krajevnih različnostih: a) predivnatih (vlaknovitih) rastlin; b) oljnatih rastlin, najvažnejše o tem, kaka se te rastline v tehniki porabijo.
16.    Pridelovanje okopavnih rastlin: repe in krompirja.
17.   Oskrbovanje travnikov in pridelovanje živinske klaje, posebno detelje.
18.   Bolezni in sovražniki pridelovalnih rastlin, kako se  odvračajo in zabranijo.
19.    Žetev ; priprava k njej; delo pri žetvi in orodje; mlačva, čiščenje in shranjenje semenskega žita.
20.     Opešanje polja po pridelovalnih rastlinah; o vrstenji in menjavi sadežev; splošna skušenjska pravila, na katere je gledati pri vrstilni setvi, in izgledi raznega sadežnega kolobarenja.
(Konec prihodnjič.)
List 10.
Gospodarske stvari.
Kaj naj se iz kmetijstva uči
mladina kmečkih starišev v nadaljevalnih šolah.
(Konec.)
II. Tečaj.
1.   Sadje rej a. Pripravljanje zemlje za sadjerejno Šolo; sejanje pesek v sejalnico in izreja divjakov za podkladke, presajanje divjakov v požlahnovalno šolo, požlahnovanje (cepljenje, cepljenje v precep, pod kožo in z nakladom), izreja pritlikovcev in visoko vzraščenih dreves, sajenje sadnega drevja na stalni kraj in njegovo nadaljno oskrbovanje; izvolitev sadja, kakošno se ima saditi; obiranje, shranjenje in porabljenje sadja.
2.    Vinoreja. Lega, kakovost in pripravljanje tal za vinograd, zasajenje vinograda; najvažnejša plemena trt v deželi, pomnoženje trte in oskrbovanje trt med letom; trgatev, most, vrenje; shranjenje vina; trtne bolezni; trtna uš; zboljšanje vina.
3.    Gozdarstvo. Važnost in imenitnost gozda v naravinem gospodarstvu; — o gozdnih drevesih naravo-znanstveno; poraba lesa, skorje itd.; napravljanje sa-dišča in nasadišča; umno sekanje lesa v gozdu, škodljive žuželke, preganjanje kukca (zakožnega  črva).
4.   Zelenjava in kuhinjske rastline. Pripravljanje zemlje, sejanje; naprava toplotne grede; pre-aajenje sajenk za zelenjavo in njih daljno oskrbovanje; vrstenje zelenjave na eni in isti gredi, shranjenje zelenjave čez zimo.
5.    Konjereja. Nekaj o naravi in starosti konj; porabljivost konj, ki se rabijo za delo, naprava konjskih hlevov; najvažnejše konjske bolezni; njih vzroki; kako jih ubraniti, in kako z njimi ravnati.
6.    Govedoreja. Narava goved; domača plemena in njih požlahnovanje po križevanji z drugimi plemeni ; izbera in znamenja, kako se spozna vprežna živina z ozirom na molžo, pitanje in vprežno moč; znamenja starosti goveda; izreja; krma za razne namene izreje; reja v hlevi in paša zunaj hleva; koliko krme se potrebuje po leti, koliko pozimi; mlekarstvo, pripravljanje surovega masla in sira; naprava hlevov, bolezni pri govedu; njih vzroki, kako se ravna ž njimi; goveja kuga.
7.   OvČjereja. Narava ovac; izreja, hrana in strežba ovcam, koristje sploh; vrednost mleka, korist od volne (striženje, umivanje); hlevi; ovčje bolezni, od kod pridejo, kako jih obvarovati; vrtoglavnost.
8.   Kozjereja. Narava koze, izreja, hrana, strežba in korist.
9.    Svinjereja. Najboljša svinjska plemena; izreja prascev; pripravna brana, strežba prešičem in njih debelenje; ugodni svinjaki, bolezni svinj (ikre, trakulja, trihine).
10.   Reja perutnine. Izreja in vrednost kokoši, irosi in rac.
11.   Cebeloreja. Cebelna plemena v panju, njih namen in opravila; vredba panjev in njih primerno postavljanje; čebelni roj (naravni in umetni roj); spodre-zovanje; iočenje medu od voska; daljna poraba in vkoristenje čebelarskih pridelkov; prezimovanje in kr-menje čebel; sovražniki in bolezni čebel in varstvo pred njimi.
12.   Sviloreja. Sejanje murbovega semena in izreja murbovih dreves in grmov; pridobivanje jajic svil-nih metuljev in njih izvaljenje; kakovost in toplota prostora, kjer se izrejajo; ravnanje z gosenicami in kakovost krme v raznih dobah njih starosti; vprejenje gosenic in ravnanje s kokoni, da se seme dobi in da se odmotajo; usmrtenje bub; vrednost in oddaja koko-nov; shranjenje jajic čez zimo; bolezni svilnih gosenic, njih vzrok.
13.    Gospodarjenje. Pozvedba in razsodba go-spodarstvenih razmer; o premenjavi obdelovalnega prostora; ohranjenje in povišanje rodovitnosti in pridelnosti tal; določevanje, koliko se potrebuje gnoja; izvolitev in določitev rastlin, ki se imajo pridelovati; razmerje živinoreje k poljedelstvu; kmetijsko - gospodarstveni inventar; prerajtovanje in prevdarjanje kmetijskega gospodarja; najvažnejši nauki iz narodnega gospodarstva o delu, varčnosti, potroševanji in založnem kapitalu; korist kmetijsko-gospodarstvene obrtnosti.
v
Steviljenje in geometrija.
V   1. tečaji: Na podlagi desetiških in navadnih drobcev naloge iz številjenja o hišovanji in kmetijskem gospodarstvu s posebnim ozirom na novo mero in utež; primere in proporcije in spreminjevanje teh na navadne rajtbe s tristavkom; steviljenje o odstotkih; merjenje malih posestev s palico in verigo in izšteviljenje prostornine ravnočrtnih podob in kroga.
V  2. tečaji: Prešteviljenje obresti; nekaj iz me-njalstva, na pr.: zapopadek in obstojni deli menjice; lastne in tuje menjice; sprejemanje, prevod menjice, oporeka, odškodba (regres); prešteviljenje menjice; prešteviljenje kubiškega zadržaja tistih telesnin, ki se naj-
bolj rabijo pri kmetijskem gospodarstvu (prizma, cilinder, stožec).
Spisje.
V  1. tečaji: Opravilni spisi, ki se največkrat rabijo v življenji: plačilni, sprejemni listi, pobotnice, spri-čaia in dolžoa pisma, oziraje se vedno na potrebe kmetovalca.
V  2. tečaji: Pisma, vloge na srenjske predstojnike in deželne oblasti.
Zakonoznanstvo.
V  1. tečaji: Znanje državnih osnovnih zakonov in Kranjske občinske postave.
V  2. tečaji: Postave, ki se tičejo kmetijstva, na pr.: Postava o varstvu tičev, dne* 17. junija 1870. (dež. zak. št. 20); postava 17. junija 1870., ki se tiče varstva obdelane zemlje zoper pokončanje po gosenicah, hroščih in drugih škodljivih žuželkah (dež. zak. št. 21); postava o varstvu gozda, dne 3. decembra 1852. (dež. zak. štev. 250); postava 20. decembra 1874. o prizana-šanji divjaščini (dež. zak. št. 6, 1. 1875.).
Iz tega je r&zviduo, da — če se fantje skoro preobilnih tu naštetih naukov tudi ne naučijo v ljudski nadaljevalni šoli — vsaj marsikatero koristno vednost iz dovršene domače šole seboj nes6 za umno gospodarstvo, katero je našim kmetom živo potrebno.
74