A. Zdenčan: Na stare dni. 463 pol metra dolgih brk, s cvikerjem in ozkimi pleči?" „Oh, pusti me, — kaj mi mora res vse nagajati!?" „0, saj mi je povedala Vida, da si vedno sanjarila le o črnolasem žarnookem mladeniču, Ne vem, kaj ga je prav za prav premotilo, a resnica je, da je hotel Kveder v svojem petinšestdesetem letu na vsak način iznova županiti. Ali ga je do tega odločilnega koraka dovedla njegova častihlepnost, da bi vsaj umrl pod lepo donečim naslovom: .gospod župan', ali pa njegovo bogastvo, o tem ne poročajo občinski viri vsi jednako. Kar pa poročajo soglasno, zapišem tukaj, da otmem pozabnosti kos domače zgodovine. V občini Suhi Dragi so bile županske volitve pravilno razpisane. Pri dosedanjem županu Zavrlu je ležal volilni imenik, in ljudje so se živahno pripravljali na domačo borbo. A ta borba ni bila v draški občini nikoli prav huda. Saj so imeli že od nekdaj navado, da so izvolili za župana prvega bogatina, ki je imel največ cvenka in največ dolžnikov. In Dražani so bili v tem jedini, da ne kaže opuščati te častitljive stare navade. Tudi Kveder je bil o tem prepričan in je rad slišal, da so občinske volitve razpisane. Bil je od nekdaj občinski svetovalec in trikrat zaporedoma tudi župan. V dobi tretjega njegovega županovanja so se pa razmere izpremenile v toliko, da je šlo njegovo premoženje rakovo pot, Zavrlovo je pa čudovito rastlo; in dolžniki so se prvemu krčili, drugemu množili. In po starodavnih pravilih je torej prišlo, kar je moralo priti: Zavrl je zažupanil in vladal draško občino dolgih petnajst let. Modri možje vele, da slabo gospodarita v kmetih kmetiški gospod in gosposki župan. bronaste polti, velikih brk in herkulske postave. — Povej, povej, Gusta, ali me res maraš?" „Ti porednež", smejala se je vsa srečna in mu zrla v oči, „maram te, maram; vzamem te pa samo zato, da ne boš — sam!" O resničnosti tega se je že marsikdo prepričal, ali se pa morda še bo. Zavrl je uvidel, da slabo gospodari, odkar ima pod svojo streho občinski pečat. Seve, sedaj je treba iti v trg, sedaj zopet kupiti koleselj, da se vozi primerno svojemu stanu; tudi umazan ne sme biti, če pride v kako družbo: to vse pa rani globoko gospodarske dohodke. Zato so se Zavrlovi dolžniki manjšali, Kvedrovi pa množili, kakor kamenje v Suhi Dragi. ; Ko je prišel čas volitve, je s strahom za- t pazil, da je odzvonilo njegovemu župano- t vanju, če bodo Dražani še tako starokopitni. ) Izgubil je vse zaupanje pri svojih občanih. [ Dražani — tako trde viri — zato izvolijo j prvega bogatina za župana, da bi jim ne bilo treba dajati preveč občinskih doklad. A pri j tem županu so doklade stanovitno rastle in to so mu hudo zamerili iz večine ubožni Dra-žani. Poleg tega se je Zavrl tudi precej pre- ! vzetno baharil in pretrdo ukazoval občinsko tlako. Dražani so pa poleg drugih dobrih 3 lastnostij tudi jako mehkega srca in rahlo- i čutni, ki se drže nauka o jednakosti in se zavedajo svojih volilnih pravic. Nikakor ne ) puste, da bi jih kdo preziral. Vse to je pripomoglo, da je Zavrl s strahom uvidel, da „on več županil ne bo". Ta bridka zavest i ga je tako prevzela, da se je zarotil župan- e stvo odložiti. ti Čimbolj je tonila zvezda slave Zavrlu, tembolj je žarela Kvedru. Rastlo mu je po- a sestvo, množila se je živina in večalo se mu i. je število dolžnikov. Torej je bila javna Na stare dni. (Krajinska slika. — Spisal A. Zdenčan.) 464 A. Zdenčan: Na stare dni. tajnost v draški občini, da bo Kveder župan. Pri tej novici je Kvedra prijela taka slast, da je pozabil, kako se je rotil pred petnajstimi leti na podoben način kot sedaj Zavrl. Seveda, časi se izpreminjajo, misli, denar in župani pa tudi. Tako je bilo višje-politično stanje draške občine nekaj dnij pred volitvijo. Teden dnij pred občinskimi volitvami sta sedela po večerji pri mizi Kveder in njegova zgovornejša polovica, šestdesetletna Kve-derna. Kveder je risal z žličnim koncem po mizi neumetelne poteze, v glavi pa so mu rojile različne misli, kako bi povedal svoji gospodujoči ženi, da namerja postati župan. Dolgo je vladal molk v sobi. Naposled se ojunači Kveder, potegne z žlico dolgo črto po mizi in reče važno: „Veš kaj, stara, kaj praviš ti na to, če bi bil jaz župan ?" Počasi in težko je izgovoril te besede. Prav oddahnil se je in nepremično gledal v njo, da bi v nje potezah bral učinek svojih besedij. Ni mu bilo treba dolgo čakati. „Za božji čas, tebi se meša!" vzklikne stara, a še vedno živahna Kvederna. Sklenila je roki in pogledala v nebo, kot bi od ondod prosila pomoči svojemu možu. Zatem se je usula ploha očitanja na glavo prihodnjega župana, česar ne maram in tudi ne smem ponavljati. Kveder je bil menda takih neviht že navajen, ker se ni zganil, niti obraza izpremenil ob prekrasnih naslovih, s katerimi ga je častila Kvederna. Molčal je torej, dokler ni končala. Vedel je, kako ima ravnati ob takih prilikah, da zmaga s svojo nakano in pridobi ženo zase. In ravno to pot jo je bolj potreboval kot kdaj prej, ker ona je bila zgovorna in kot nalašč pripravna za agitacijo. Najprej ji mora iz-podbiti vse ugovore, s katerimi ga je obsula in nazadnje jo mora pohvaliti, pa bo dobro. Za hvalisanje je bila žena volk, kakor so izvečine vse Evine hčerke. „Praviš", začne počasi njene ugovore reševati, „da ti bom posestvo snedel. Le nikar se ne boj; dva grunta imava! Dovolj ga boš imela še ti grizti." Čudno, da Kvederne ni spekla beseda: „grizti", ker brezzoba ženica ni imela s čim grizti, a o tej svoji napaki ni rada slišala. „Tajnika sem moral res prej plačevati, ko sem bil prvič župan, ker so po kance-lijah ti škrici po nemško pisanja sestavljali: a sedaj smo zmagali mi Slovenci, in sedaj bo druga. Vsaj imam pa tudi fanta v osmi šoli, po kaj sem ga neki zakladal toliko let po šolah? On mi bo pisal, česar sam ne bom znal, da bodo imeli kar veselje po kan-celijah. Sicer pa ,tresk ženski' (to je bil stalni nežni naslov za svojo družico), to pomisli, kako se boš nosila kot gospa in mati županja!" Malo se je namuzala na te laskave besede, a rekla ni ničesar. V duhu pa so ji vstajali prijetni prizori iz prejšnjih let, ko so jo res tako odlikovali celo trški gospodje. In Kvederna je bila tudi ničemerna še v svojem šestdesetem letu. Velikokrat je človek nasproten kaki reči na prvi mah. A po kratkem dokazovanju se tako zavzame za tisto stvar, da je potlej njen najtrdnejši pristaš. Tako je bilo tudi s Kve-derno. Se tisti večer sta preštela vse odbornike, ki bodo zmagali pri prihodnjih volitvah, in njih razmerje do K vedro ve hiše. Sosedu Spunteku je botra; on je gotov. Rekar je dolžan, temu se samo veli, sicer naj plača, česar bi sedaj na leto nikakor ne mogel. Opaldarju smo sorodniki in s Kepcem prvi prijatelji. Tako sta naštela toliko njima udanih odbornikov, da je bila na njuni strani izdatna večina. Da pa je bila stvar goto vej ša, je poskrbela Kvederna na razne načine. Se jeden-krat je preštela drugo jutro odbornike, potem pa. je vzela lonček masla in dve klobasi in je vse skrila pod predpasnik. Napotila se je s tem darom k sosedi. Sicer še niso popolnoma emancipirane draške ženske, vendar imajo veliko oblast na svoje ,starce', kakor jih ljubeznivo nazivljejo. Kdor hoče kaj doseči pri moških, začeti mora pri ženah. Po ovinkih je povedala Kvederna sosedi, česa želi. Soseda je bila seveda takoj pri A. Zdenčan: Na stare dni. 465 volji. V zahvalo je dobila lonček masla, obe klobasi in obljubo, da lahko že popoldne pride po voli za oranje. Ravno tako srečno se ji je izteklo pri ostalih sosedah, katerih možje uživajo od-borniško čast. In predno je zatonil teden v večnost, bila so tla pripravna in plodovita za Kvedrovo stolico. Kveder sam se je držal modro, kot bi mu bilo popolnoma neznano, kaj se plete med občani; sicer pa je njegova zgovornejša polovica storila dovolj. Po nekaj tednih je bilo v Suhi Dragi zopet vse mirno. Zvršile so se srečno občinske in županske volitve. Odborniki so prodrli isti, katere sta naštela oni večer Kveder in Kvederna. No — župan je postal srečno Kveder. O volitvi sami nimam posebnega povedati. V Zavrlovi hiši so se zbrali odborniki in njih nepotrebne ženice, prav za prav odbornice. Ker pa v Dragi še ni demokratične države, zato tudi še nimajo žene volilnih glasov, pač pa imajo kot povsod še drugačne glasove, ki so hujši od vseh volilnih. Tudi danes so se zbrale, če bi bilo treba iti za Kvedra v boj. A ni bilo treba. Zavrl si je bil svest poraza, zato se je delal, da rad da raz ramena to neznosno župansko breme. Poslovil se je v prisrčnem govoru od občinskega pečata, poudarjal, kako je bil skrben za občino in sklenil svoj govor s prošnjo, naj dajo odborniki svoje glasove Kvedru, ker sam nima več časa za županstvo. Kako zvito jo je naredil vrli Zavrl! Zatem se je pa godila volitev. Zavrl je dobil dva glasa: jednega od brata, drugega od svojega dolžnika; vse druge pa novi župan Kveder. Ženske niso imele to pot nič dela, a mnogo zaslug. Prinesli so po dolgih petnajstih letih zopet županske insignije v Kvedrovo hišo. Zal, da teh insignij ni mnogo. Dobil je toliko proslavljeni občinski pečat, nekaj zaprašenih aktov, ki naj bi bili občinski arhiv, in debelo knjigo živinskih potnih listov. Ta knjiga je za Drago največje važnosti, ker po ži-„Dom in svet" 1898, štev. 15. vinske ,p6se' so Dražani najrajše hodili; a važna je tudi za Kvedra, ker s tem si je največ prislužil. Dražani so že od nekdaj glasoviti sejmarji za hrvaške buše in buške konje. Ker Dražani še niso tako moderno napredni kot njih trški sosedje, niso šli po volitvi v gostilno slavit zmage, ampak na polje orat in sejat. Kvedru ni bilo treba plačevati jim pijače, a obljubil jim je, da bo občinske naklade znižal, ker so mu izkazali zaupanje. Mirno so tekli meseci Dražanom. Za župana se drugače niso mnogo zmenili razven ob nedeljah po maši, ko jim je na trgu klical razne razglase in tlake. Takrat so ga pa kleli ali slavili, kakor je ravno razglas in njega vsebina nanesla. Obiskavali so ga tudi dan pred vsakim sejmom, da jim je izdelaval živinske ,p6se'; drugače so mu dali mir. Zavrl je prebolel v delu in kupčijskih skrbeh županski poraz. Začelo se mu je množiti bogastvo na vseh straneh. Vedel je za gotovo, da bo zopet župan, kadar dobi premoč v dolžnikov številu nad Kvedrom. Pri Kvedru pa tudi ni bilo vse tako lepo in prijetno, kot si je domišljal prej. Moral si je omisliti nov koleselj, kupil si je iskrega konja in novo drago obleko, in ,gospa' županja se je oblekla v črno svilo. Moral je večkrat v trg, tam so bili običajno on in trški ljudje žejni; plačati je moral navadno le ,gospod draški župan'. Doma mu je pa delo zaostajalo in beli cvenk se je tajal kakor beli sneg ob solnčnih žarkih. A vse to še ni bilo najhuje. Prej se je Kveder jezil na škrice, ki so mu po nemško dopisovali; sedaj so mu prihajale vloge po slovensko, a se je ravno tako jezil nad to ,novosloven'šno', katere nobeden kmet ne razume. Poslal je vso to navlako z obilico praznega papirja učenemu sinu v Ljubljano, a mladi Kveder v osmi šoli je poslal vso kopo nazaj s ponižno izpovedjo, da ne zna tega narediti. Grozno se je moral ponižati mladi Kveder, da je izustil tako izpoved, ker sicer je napredni sin znal vse, česar si je na svetu človek poželel. 30 466 Anton Hribar: Biserji. Sivolasi Kveder je pa klel doma, ko mu je došla kopa nazaj. Jezil se je nad ljubljanskimi šolami, ki so mu že tri tisoč požrle, pa je njegov sin še tako neveden. O ko bi vedel Kveder, da sin zato ne more in ne zna pisati, ker ne mara zanemarjati gostilniških obiskov, bil bi še huje klel! Tako mu pa drugega ni preostajalo, kot da je v službo vzel slovečega ,cesarja' Celesnika, ki mu je zvesto tajnikoval, a še bolj zvesto pil Kvedrovo starino. Tako so se torej vsi Kve-drovi jezili: stari Kveder, ker ne zna sam reševati ,novosloven'šnih' ulog, njegov tajnik, ker je bil večkrat žejen, stara Kvederna, ker je neče nihče nazivljati ,gospo', kakor si je prej želela. Najbolj sta se pa bila mladi Kveder v Ljubljani, ker mu stari ni dovolj pošiljal za razne potrebe, in gospodarstvo doma, ki je šlo rakovo pot. Potemtakem so se vsi jezili, dokler ni smrt rešila Kvedra jeze in županske časti. To se je pa zgodilo tako. Kveder je šel s konjem v trg. Tam je zopet ,gospod draški župan' dobro pil in plačeval; po poti proti domu se mu je splašil konj in ga povozil, da je zbolel za smrt. Bi 40. Kdor radost vso, ves strah zameče, On z mečem sebi glavo seče. 41. Če ljuba ti je snaga, Sam spravi gnoj od praga. 42. Ljubosumnje je bolest, Ki razjeda dvojno vest. 43. Pes najprej si kost oblizne, Da jo potlej bolj ugrizne. Ko je listje rumenelo in padalo raz drevje, je umrl draški župan. Ljudje niso mnogo žalovali za njim, ker je tirjal od dolžnikov velike obresti. Najbolj resnično je žaloval za njim tajnik Celesnik, kateremu se je odslej zaprla Kvedrova klet in njena vsebina; najmanj pa je menda za njim jokal mladi Kveder, ker je bil stari zanj prestrog in mu ni dajal dovolj drobiža. Za občino Suho Drago je bila Kvedrova smrt brez zlih posledic. Se tisto jesen je iznova zašel županski stolec Zavrl, in vsi odborniki so ga volili; on sam pa je na vse rotenje in govorjenje pozabil, da nima časa. Zavrl pa še sedaj župani, in zgodovina draške občine se snuje dalje. Tako slove list o zgodovini Kvedrovega županovanja. Kot nepristranski opazovalec sem vse natanko povedal o Kvedru, da lahko porabi ta kos oni, ki bo pisal draško zgodovino. Ako je pa nihče ne bo pisal, naj ostali svet iz tega lista zve, da napredujejo Dra-žani z orjaškimi koraki. se rji. 44. Kadar imaš več hvalivcev, Imaš dosti obrekljivcev. 45. Ne prisojaj mu modrosti Vselej, če čenča kdo dosti. 46. Boljši je v miru v oblicah krompir, Kakor pečenka tam, kjer je prepir. 47. Kdor očita drugim grehe, On trga slamo z lastne strehe. Anton Hribar.