Z ZELJO PRITI ZADEVI DO DNA Leto XXXVIII Št. 5 Murska Sobota 6. FEBRUAR 1986 CENA 80 DIN V nedeljo referendum v občini Gornja Radgona ČETRTI POMURSKI »DA« ZA NAPREDEK?! Zadnji v pomurskih občinah se bodo v nedeljo, 9. februarja, odločali za novi občinski samoprispevek delovni ljudje in občani Gornje Radgone. V bistvu gre za nadaljevanje referendumskega programa, saj se sedanji izte Takšne možnosti za šolanje morajo imeti vsi otroci, tudi na podeželju. ka konec meseca, pa tudi obremenitve naj bi ostale — razen manjših sprememb pri kmetih, obrtnikih in pri njih zaposlenih delavcih in zdomcih — enake. Tako naj bi delovni ljudje in Predsedstvo PMS SZDL Pomurja o predvolilnih pripravah V vodo z njim, pa naj plava!? Krizne razmere terjajo pokončne ljudi, ljudi s hrbtenico, ob spoznanju, da pomeni sleherna funkcija, kdorkoli in kjerkoli jo prevzema, določeno tveganje. Ne moremo kadrovati že popolnoma in dokončno oblikovanih funkcionarjev (»zihčrašev«, bi dejali), marveč je treba dati posamezniku možnost, da se pokaže in izkaže. Poenostavljeno rečeno: naj ne bodo na kadrovskih seznamih le zveneča imena, ampak tudi taki, ki se bodo morali še kaliti. Ko so na zadnji seji predsedstva pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze v Ljutomeru presojali, če in koliko so imeli srečno roko pri evidentiranju okrog 12 tisoč možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v vseh štirih občinah za skupščinske volitve marca letos, so se strinjali z mnenjem predsednika, da brez spontanosti ni šlo. Priznati kaže, da o stalnih, nepretrganih, načrtnih kadrovskih pripravah od mandata do mandata, od volitev do volitev, tudi v Pomurju še ne more biti govora. Veliko je bilo povedanega o šibki kadrovski bazi, odklanjanju funkcij in navsezad- OBVESTILO BRALCEM Čeprav je današnja številka Vestnika izšla na 24 straneh nam je Zmanjkalo prostora za vse prispevke. Priloga odsevi je namreč v celoti namenjena kultur., v prvem delu časopisa pa so tako morale izostati nekatere stalne ru ri , • Zmagali smo - ohraniti revolucijo, V iskanju projekta Pomurje B 2000, Naši kraji in ljudje, Sezonski delavci iz Slovenije na Belju I leta 1946 in drugi. Prosimo za razumevanje. Uredništvo NASLOV 50 MILIJONOV ZA KIRURŠKI BLOK V vseh štirih pomurskih občinah se uspešno nadaljuje akcija dodatnega zbiranja sredstev za dograditev in opremljanje kirurškega bloka soboške bolnišnice. Poleg občanov po krajevnih skupnostih se v zbiranje sredstev uspešno vključuje tudi združeno, ki bo po zaključnih računih za to namenilo del sredstev iz skladov skupne porabe. Zbiranje sredstev je na zadnji seji obravnaval tudi izvršni odbor Pomurske banke in sklenil, da iz sklada skupne porabe v banki prispeva 50 milijonov dinarjev za dograditev kirurškega bloka. To so seveda sredstva članic, ustanoviteljev banke, ki tako tudi na ta način prispevajo k čim hitrejšemu dokončanju te pomembne naložbe v pomurskem zdravstvu. občani z mesečno obremenitvijo enega odstotka zbrali v naslednjih petih letih čez tristo milijonov dinarjev, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj občine in vseh desetih krajevnih skupnostih v šolstvu, zdravstvu, kulturi in tele ne le v mestu, sni kulturi in seveda v komunali ter modernizacijo novih kilometrov lokalnih cest in javnih poti. Seveda gre le za pomemben del denarja za nadaljnji napre- nje o razvijanju samoupravne volilne kulture, ki da ji nismo dorasli, če seveda pod tem razumemo evidentiranje z oženjem več kandidatov — ali vsaj dveh — ki se potegujejo za določeno funkcijo. Skratka, še vedno dvomimo v možnost vplivanja in se raje, pod težo nagrmadenega malodušja, nagibamo h golemu potrjevanju. Na temeljnih kandidacijskih konferencah, ki so tačas v polnem zamahu, je priložnost, da to presežemo. Zelo živahno, dialoško-polemično, je postalo, ko so na seji načeli vprašanje evidentiranja pomurskih delegatov za zbore republiške skupščine in za republiške samoupravne interesne skupnosti. Slišali smo podatek, da jih je od 799 evidentiranih prišla v ožji izbor le peščica, a še ti menda najprej zaradi zagotovitve primerne sestave — kmet oziroma pripadnik madžarske narodnostne skupnosti — oziroma zaradi ključa, po katerem se kadrujejo zdajšnji republiški funkcionarji, seveda tudi iz Pomurja, na določene funkcije v republiški skupščini. Vendar bi bilo tako razmišljanje, kot so se zavzeli razpravljale!, preveč poenostavljeno, dek radgonske občine, milijone do nekaj čez sedemsto — kolikor je ovrednoten celotni program — bodo prispevali sisi družbenih in predvsem materialnih dejavnosti, blagajna republiške vzajemnosti in nekatere delovne or ganizacije v občini. Gotovo pa je napredek v rokah občanov, s tem pa ponovno na preizkušnji njihovi že dokazani zrelost in velika solidarnost. čeprav je tudi vprašljivo, za kakšne funkcije in kje — ali v zborih republiške skupščine ali v zborih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti — se bodo posamezni Pomurci potegovali. Verjetno pa še ni nič izgubljeno, saj bo mogoče po volitvah tiste, ki so že izločeni iz nadaljnjih postopkov, kadrovati za določene odbore, komisije in druga delovna telesa pri republiških skupnostih in skupščinah. Glede izvedbe razprav o kritični analizi političnega sistema socialističnega samoupravljanja, katere nosilec je Socialistična zveza, je bilo navrženih toliko pobud, da jih bo morala strniti delovna skupina. Seveda pa je treba te razprave povezovati s pripravami na volitve in kongrese, temeljnimi kandidacijskimi konferencami, -zaključnimi računi, z zbiranjem dodatnih sredstev za kirurški blok v Rakičanu in vsemi drugimi nalogami, ki so nas letošnja prva dva meseca dobesedno zasule. Koliko kakovostno jih bomo zmogli izpeljati, ostaja bdprto vprašanje. Ko so udeleženci seje začeli obravnavati problematiko energetske izrabe reke Mure, zlasti še predvideno gradnjo niza hidroelektrarn, je vnovič postalo živah-neje. Dogovorili so se, da poseben odbor pripravi sekcijsko razpravo, kamor bodo povabili vse odgovorne in prizadete, vključno 'predstavnike iz sosednje Hrvaške. Sprejeli so tudi pobudo našega uredništva, da pripravimo posebno prilogo, ki bi lahko bila gradivo za javno razpravo. B. ŽUNEC Že spet ti novinarji Nedavno posvetovanje novinarjev iz vse Jugoslavije v Novem Sadu, kjer so med drugim ugotavljali, da je več tistih, ki se z novinarji statistično in drugače ukvarjajo, kot pa je novinarjev samih. Potem pogovor predsednika Predsedstva ZKJ Vidoja Žarkoviča z glavnimi uredniki sredstev javnega obveščanja: novinarji morajo biti kritični, toda objektivni (!?). Pred dnevi pa še Sporočilo upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije, strnjeno v petih točkah: L Razmere v katerih živijo in delajo slovenski novinarji, so večinoma nezadovoljive (novinar je družbenopolitični delavec!). 2. Osebni dohodki so diskriminatorski. 3. Le v nekaterih uredništvih so delovne razmere znosne in sprejemljive ... večinoma pa novinarji delajo v neustreznih, premajhnih prostorih . . . 4. Zdravstvene razmere: premalo zavzemanja za to, da bi novinarji hodili na redne sistematične zdravniške preglede (za to je potreben tudi denar). 5. Storiti je treba vse, da zahtevno in izčrpavajoče novinarjevo delo poteka v življenjskih in delovnih razmerah, ki zmanjšujejo nevarnost poklicnih bolezni.. . K točki ENA je treba reči, da je novinarstvo še vedno POKLIC, kar pa ni isto kot DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVEC. K točki DVA: delovna skupnost, ki izdaja na primer časopis, neprestano »proizvaja izgubo«, ker pač mora svoj proizvod prodajati pod proizvodno ceno in ima temu primerne možnosti ža osebne dohodke. TRI: najprej je oblast (zveza, republika, občina, banke in podobne institucije, ki imajo po vsej mili Jugoslaviji palače ali temu podobne zgradbe, potem šele.. . ŠTIRI in PET: začarani krog, ki je povezan s prvo točko. Naslovljen je ta novinarski poziv na »družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti. . .« Letos je leto volitev in mnogih kongresov. Kakšna koincidenca — naključna sočasnost! Juš Makovec Začasna razdelitev bančnih sredstev Pomurska banka bo letos namenila 745 milijonov dinarjev za komunalno in stanovanjsko gradnjo, 900 milijonov dinarjev za naložbe, 500 milijonov dinarjev za trajna obratna sredstva in 3 milijarde 360 milijonov dinarjev za tekoče kreditiranje. Tako so se odločili na zadnji seji izvršnega odbora banke, ko so obravnavali osnovne usmeritve možnih plasmajev za posamezne namene. Po načrtu banke se letos nova sredstva povečujejo za 9 milijard dinarjev, vendar posojilno-denarna politika dovoljuje počasnejšo rast za selektivne naložbe (izvoz, kmetijstvo, energija za 38 odstotkov, stanovanjsko-komunalna gradnja za 20 in druga področja za 15 odstotkov), tako da bo letos možno porabiti le 5 milijard 500 milijonov dinarjev. Poleg teh novih sredstev pa je letos v Pomurski banki na voljo še 21 milijard dinarjev, od tega je 12,3 milijarde dinarjev usmerjenih v tekoče naložbe, 3,6 milijarde dinarjev namenjajo za stanovanj-sko-komunalncj, gradnjo ter 5,2 milijarde dinarjev za osnovna in trajna obratna sredstva. Kljub povečanju sredstev pa v Pomurski banki pravijo, da poslovanje ne bo potekalo povsem brez težav. Pomursko združeno delo ima še vedno premajhen delež kakovostnih lastnih sredstev za tekoče poslovanje, zato bodo tudi letos zahtevki po bančnih sredstvih veliki. L. Kovač Povedati nekaj o kulturi, umetnosti, v krogu prijateljev, ob dobri kapljici, z žlahtno željo priti zadevi do dna, je delo, ki človeka navidezno osvobaja. Streznitev prinaša ustvarjalno nemoč in strah, da boš odpovedal pred prazno polo papirja, zgovorno bleščečo belino slikarskega platna, pred gibom, ki mora slediti prejšnjemu. Ta izziv je star toliko, kot pošastni nemir, ki je za trenutek ohromi! človeka kamene dobe, preden je obarvano dlan in prste pritisni! na skalo in s tem dal vedeti, da lahko vesolje računa nanj. Vedno prisotno vprašanje ustvarjalnega na katerem koli področju človeškega dela je torej: zakaj to počnem, kaj in za koga in kako to izvedem? Prvo vprašanje, ki se navezuje na naslednje, je usmerjeno. v ustvarjalčev ego, zelo nevarno, a potrebno razmišljanje o sebi, svojih potrebah, sposobnostih, Ker v Otovcih ni uspelo v predpustnem času nobenemu >kurtašu< najti neveste za poroko, so pač pripravili borovo gostiivanje. In če je kdo prišel med svate nebstrižen ali neobrit, so ga brž uredili frizerji in frizerke. Seveda ni bilo zastonj. In kaj se je minulo nedeljo tamkaj še dogajalo — preberite na zadnji strani. foto: J. Graj O razvoju Pomurja Na četrtkovi seji skupščine skupnosti pomurskih občin v Ljutomeru so delegati namenili največ časa razpravi in oblikovanju predloga dogovora o skupnih temeljnih načrtov razvoja Pomurja od 1986 do 1990, ki gaje posredoval odbor\>odpisnikov pri MGZ Pomurja. Delegati ugotavljajo, da predlagani temeljni načrt zajema vse potrebno kot izhodišče uresničevanja skladnejšega razvoja pomurske regije in se opira na zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji. Pomursko združeno delo, predvsem kovinskopredelovalna in lesna industrija, pa se bo morala močneje povezati s strokovnimi službami sorodnih organizacij z razvitih območij. Geološke raziskave termalnih voda so pokazale v Pomurju spodbudne rezultate, zato je z njimi treba nadaljevati. Še vedno ostaja na prvem mestu hrana, na kar opozarja tudi temeljni načrt. Delegati so med drugim opozorili na proteste zoper gradnjo elektrarn na Muri, ter omenili, da so se pomurske občine s tem vprašanjem že seznanjale 30 let in da smo pred dvema letoma celo zahtevali prednostni vrstni red gradnje elektrarn na Muri, vendar delegati skupščine pomurskih občin zahtevajo od Elektrogospodarstva, da v najkrajšem času razgrne širši družbi, zlasti delovnim ljudem inobča-nom Pomurja, nameravani projekt gradnje. Dokler nimamo teh najosnovnejših podatkov s strani Elektrogospodarstva, je preuranjeno ustvarjati nepotrebno paniko. Prisotni so se seznanili tudi s poročilom o zbranih solidarnostnih sredstvih za-kirurgijo v Murski Soboti. g peu$ med katerimi je najmočnejša želja po uveljavitvi v skupini, identifikaciji z narodom. Nič maniša pa ni glodajoča predstava o smislu življenja m končnosti našega bivanja, zato vsako delo, še posebej ustvarjalno, pomaga razreševati to konfliktno situacijo. Jaz torej in ti in mi ustvarjamo materialno bazo in duhovno nadgradnjo tega stoletja, tega trenutka. Potreba po ustvarjalčevi potrditvi samega sebe se torej povezuje z odgovornostjo do skupine, naroda, človeštva. Umetniški akt je torej socializacija odnosov, skrbno nanizan mozaik različnih govoric, v bistvu občečloveški univerzalni jezik, ki poskuša premagati praznino, neznanje, nemoč in še kaj. Da bi bi! krog zaključen, želimo najti univerzalno govorico, znake, ki bi jih vsi razumeli, sistem šifer, kot npr. znak A pomeni vizualizacijo za glas A. Ni dvoma, da je človeštvu že uspelo razviti »veliko uho, velike tipalke in oko«. Na področju likovnega ustvarjanja, kot tudi na drugih področjih, sledimo pri nas politični misli o kulturi novega delavskega razreda, torej o masovni kulturi konzumiranja in ustvarjanja !e-te, pri tem pa je logično, a brez potrebe in po mojem mišljenju celo škodljivo, da v praksi sortiramo ustvarjanje na kulturo samoukov in bojda odtujeno, delavskemu razredu odtujeno snovanju akademsko izobraženih ljudi, ki jih, vsaj večino njih in njihovih de!, ni mogoče razumeti. Umetniško ustvarjalno delo je najzahtevnejše in najodgovornejše dejanje, zahteva visoko znanje (ni važno po kateri poti si do njega prišel.) in maksimalne napore, zato je tudi nemogoče, da bi ga vsi subjekti enakovredno sprejeli ali razumeli, že zlasti, če predstavlja pionirsko delo na področjih umetniškega inovatorstva. Trdim, da smo z izrednimi napori družbe uspeli izredno razvejati in dvigniti vsa področja kulture. Toda kvantiteti mora logično slediti izbira, kvaliteta. Moramo razmišljati tudi o kvaliteti srčne kulture v medsebojnih odnosih, o kvaliteti govorjene materinščine, o kvaliteti bivalnega okolja, o kvaliteti popite navadne vode, če hočete .. . Samo kvaliteta odgovarja osnovnim vprašanjem, ki sem jih v začetku postavi! sebi in vam, morebitnim bralcem tega skromnega sestavka o bistvenem vprašanju našega časa. Vlado Potočnik s aktualno doma in po svetu DLR Jemen, potem Lesoto v južni Afriki, Uganda, nekaj dni pozneje Haiti, ki velja za najsiromaš-nejšo državo zahodne poloble: 90 odstotkov prebivalstva ne ve pisati in brati, zaradi slabih življenjskih razmer povprečna življenjska doba le 45 let. Državljanske vojne, nemiri, demonstracije. Na JUGOSLAVIJA KOT CELOTA Predsedstvo Zvezne konference SZDU je sklenilo, da republiške in pokrajinske konference socialistične zveze do srede marca posredujejo imena kandidatov za odgovorne naloge v zvezni upravi. Hkrati je soglašalo z merili in načeli za izbiro članov zveznega izvršnega sveta, ki jih je predsedstvu posredoval Branko Mikulič, kandidat za novega predsednika zveznega izvršnega sveta. Mikulič je v tej zvezi med drugim dejal, da je treba v zvezni izvršni svet izvoliti ljudi, ki imajo izoblikovan občutek za interese Jugoslavije kot celote oziroma za enotnost njenega gospodarskega področja in trga, za enakopravnost vseh subjektbv gospodarjenja, narodov in narodnosti, socialističnih republik in pokrajin ter za ozemeljsko enotnost SFRJ in ki bodo vedno imeli enako razumevanje za predloge, zahteve in interese vseh socialističnih re-publikin pokrajin. Člani ZIS niso zastopniki organizacij združenega dela republik in pokrajin, iz katerih prihajajo — je poudaril Mikulič — imeti morajo take sposobnosti, delovno, strokovno in družbeno veljavo oziroma lastna stališča, da lahko v vseh razmerah in o slehernem problemu brez navodil iz svojih republik in pokrajin sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju sklepov. Branko Mikulič Po tragičnem dogodku z ameriško vesoljsko ladjo Challenger se je v ameriški jav- B nosti razvnela polemika, ali NASA (agencija za polete v vesolje) ne pretirava, ko v vesolje pošilja človeške posadke. Del javnosti je namreč’mnenja, da bi bilo možno vse za- pletene naloge opraviti ceneje in brez tolikšnega tveganja tudi brez človeških posadk. Poleti v vesolje v okviru programa, kot naj bi ga izvedla ladja Challenger, so za- * mišljeni kot prvi korak v razvoju komercialnih poletov v vesolje. Tako trdijo pri NASI, Za razvoj tega programa so doslej porabili približno 25 milijard dolarjev. Lani je NA- I SA za polete vesoljskih plovil iztržila 18 milijard dolarjev, ob koncu tega stoletja pa' B naj bi ta znesek letno presegel 50 milijard. Najvišji ameriški funkcionarji zagovarjajo polete, temu mnenju pa se je pred dne- _ vi pridružil tudi »zadnji Američan, ki je hodil po Luni«, astronavt Eugene Cernan, ki B je dejal, da »odkrivanje vesolja brez človekove udeležbe sploh ni odkrivanje.« Podob- B no trdijo tudi nekateri ugledni znanstveniki, ki pravijo, da bi v Sovjetski zvezi prav toliko vedeli o Mesecu, če bi nanj poslali človeško posadko, ne pa celo vrsto satelitov. „ Mesec dry po vstopu Španije in Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost, vlada v Bruslju rahla vznemirjenost, kajti »v predsobi za EGS« že dolgo čaka tudi Turčija. To je poudaril "pred nedavnim v nekem govoru tudi turški premier Turgut Ozala. Tako kot ni šlo vse brez zapletljajev pri sprejemu obeh držav s Pirenejskega polotoka, tako sta že dolgo dali vedeti, da sta proti sprejemu Turčije v EGS Danska in Grčija. Na Danskem bodo sploh o svojem članstvu v EGS še ta mesec odločali na referendumu. ZR Nemčija vidi problem predvsem v tem, da se bo povečal »pretok« turških delavcev v razvitih evropskih državah. V naslednjih mesecih se bodo o tem začeli pogajati in Nemcem hi vseeno ob dejstvu, da bo nov pritok Turkov povečal njihovo brezposelnost. ŠE VEDNO IZSELJEVANJE Delegati zveznega zbora skupščine Jugoslavije so pred dnevi ocenjevali uresničevanje svojih, pred leti sprejetih sklepov o tem, kako preprečiti izseljevanje Srbov in Črnogorcev iz SAP Kosovo. Izseljevanje se namreč nadaljuje; vse več zemlje prehaja v posgst prebivalcev albanske narodnosti. Položaj se v pokrajini sicer stalno izboljšuje, vendar vse prepočasi, zato so delegati zahtevali več odločnosti. Od ugotavljanja, da prebivalci albanske narodnosti izvajajo pritisk na Srbe in Črnogorce ter jih »prisiljujejo,« da prodajajo svojo zemljo, bo potrebno pokazati na tiste, ki izvajajo pritiske ali druge oblike nasilja in jih kaznovati. Delegati so bili tudi mnenja, da ne bi več smeli skrivati dogajanj, pa če so še tako neprijetna, prav tako pa ne bi smeli poudarjati tudi posameznih izpadov in z iredento poistoveto-vati vseh pripadnikov albanske narodnosti. Le tako bodo imele zdrave sile na Kosovu več podpore in zaupanja, s tem pa tudi več možnosti za uspešno delovanje. Hrvati spremenili ustavo Po enoletni javni razpravi je hrvaški sabor razglasil spremembe ustave SR Hrvaške, ki podaljšujejo mandat skupščinskih funkcionarjev z enega na dve leti in z možnostjo ponovne izvolitve. Ustavne spremembe bodo vplivale tudi na organiziranost občin oziroma mestnih skupnosti. Mestna skupnost deluje sedaj samo v Zagrebu, kmalu pa jih bodo ustanovili tudi v Splitu, ki je sedaj s četrt milijona prebivalcev največja jugoslovanska občina. POT OD DELA Med tem ko se akademiki dajejo v velikih razpravljanjih o tem, da je zemljiški maksimum že preživela stvar, odkar sodobna mehanizacija omogoča eni sami družini obdelovanje tudi že petdesetih hektarov obdelovalne zemlje, se praktiki zadovoljujejo s skromno ugotovitvijo, da je za preživljanje ene družine dovolj že kar deset arov zemlje, če se namreč loteva intenzivne, ne pa le ekstenzivne pridelave. Na desetih hektarjih je torej prostora za življenja dostojno delo za kar sto družin, ki si pri nas pač ne delajo preglavic z akademskim modrovanjem in preprosto spremljajo dogajanje, ki ga doživljajo, a to je — drobljenje, ne pa kopičenje zemljiške posesti. Narava vprašanja je bila v začetkih socializma v leninovskih časih: koliko zemlje lahko obdela družina s parom volov in naraven je bil odgovor — deset hektarjev. Seveda s pogojem, da toliko zemlje . lahko dobiš v delitvi veleposestniške zemlje in da imaš ali dobiš na isti način par volov. Dandanašji časi so seveda drugačni: ni več veleposestniške zemlje — ne za delitev ne za kakšno drugačno rabo — je pa družbena zemlja, ki je nihče ne obdeluje ali pa so jo nekateri podjetneži prisvojili, ker je občine niso vpisale v občinsko posest, kakor kažejo razmere v beograjskih občinah. Ob tej neobdelovani ali kar iz evidence izgubljeni zemlji pa bi lahko začeli z delom nezaposleni, ki jih je v beograjskih občinah na tisoče in desetine tisočev, v vsem mestu pa čez stotisoče, če bi imeli za začetek dela potrebna sredstva, a teh sredstev zopet ne manjka, ker sisi za zaposlovanje lahko na veliko kreditirajo snovanje novih delovnih mest, financirajo prekvalifikacije in podobno, kar je potrebna osnova združevanju dela. Torej: če zemlja je, sredstva so in dela sposobni tudi, potem sploh ni nobenega problema več za ljudi, ki začenjajo od dela, ker kapitala pač nimajo in ker v socializmu ne izhajamo od kapitala temveč dela. Tako vsaj zgleda, kajti praktično je še vedno odprto vprašanje: od kod začeti? Sisi zaposlovanja so namreč navajeni na posredovanje delovne sile organizacijam združenega dela, ki se obnašajo kot lastniki družbenih sredstev pod pokroviteljstvom občin, ki jih doživljajo kot državni kapital... pismo iz beograda Gre torej za način mišljenja, ki ga je šele treba premostiti tako, da bi čez most lahko začeli hoditi z nasprotne strani: ne od gospodarja k delavcu, temveč od človeka k delu in rezultatom dela, ki jh ne bodo več upravljali državni ali kakšni drugi pooblaščenci. To pa pomeni, da delovnega mesta ne moreš dobiti, temveč si ga moraš ustvariti in ti za to mora biti na voljo dovolj tako imenovanih družbenih sredstev, pa naj je to zemlja, sklad za zaposlovanje ali kar koli drugega, na čemer počiva združevanje tudi tvojega dela. Premoščanje zastarelih družbenogospodarskih odnosov pa sploh ni lahka stvar, sicer ne bi doživljali toliko akademskih razpravljanj o tem, ali je bilo prvo jajce ali kokoš, kakor je tudi z modrovanjem o zemljiškem maksimumu, ki — ne tak kot je ne tak kot naj bi bil — ne daje nobene praktične rešitve, če se nam dogaja, da je mnogo zemlje ob mnogo nezaposlenih — neobdelovane! Med tem ko gre akademsko teoretiziranje, ki so se ga navzeli tudi forumi, svojo pot v oblake, pa so navadni občani še vedno kar krepko na trdni zemlji. Tudi med beograjskimi nebotičniki je namreč vse več občanov, ki se ukvarjajo z vrtičkarstvom na zemlji, ki jim je pri roki ih za katero ne vprašajo, čigava je in kako dolgo jo bodo lahko obdelovali. Sodijo, da se z vrtičkarstvom ukvarja že kakih dvesto tisoč Beograjčanov, vsekakor na tisoče družin, in kakor se prag siromaštva vse bolj spušča in število živečih na eksistenčnem minimumu vse bolj veča v vse bolj ogromno večino prebivalstva, bo mestnih obdelovalcev zemlje še več in več. Ker jim pri organiziranju tega preskrbovalnega dela, ki jim polni razliko med zaslužki in potrebnim za normalno življenje, nihče ni pomagal, so se odločili za samopomoč — omislili so si združenje občanov, ki bo ublažilo prepade med nezaposlenimi in neizkoriščenimi družbenimi sredstvi, tako da bo pot od dela do delovnega mesta nemotena vsakomur kdor upa tvegati z lastno ustvarjalnostjo. Saj pravi ljudska modrost: Pomagaj si sam, pa ti bo še bog pomagal. ( Viktor Širec j globus VARŠAVA — Poljski cariniki so zaplenili tiskarsko opremo, ki so jo v tovornjaku tihotapili iz neke katoliške cerkve v Parizu. Pošiljko je francoska carina deklarirala kot zdravila, obleko in hrano. BUENOS AIRES - Z 24-ur-no splošno stavko so zaposleni Argentinci hoteli doseči, da Argentina vsaj začasno ne bi odplačevala tujih dolgov, ki znašajo 50 milijard dolarjev. Vlada je zahtevo stavkajočih zavrnila. BUDIMPEŠTA - Češkoslovaška bo letos uvedla finančne omejitve za potovanja svojih državljanov na Madžarsko, ki bodo mejo lahko prestopili le dvakrat na leto in pri tem menjali krone za samo 700 forintov. PARIZ — Francija je dovolila brezcarinski uvoz 5 tisoč hektolitrov vina. MOSKVA — Kot navaja centralna statistična uprava SZ, so se plače v Sovjetski zvezi lani povečale za 2,8 odstotka. MILANO — Konec prejšnjega tedna so sneženi meteži zajeli vso severno Italijo. Padlo je do dva metra snega, v Rimu pa so bile velike poplave. Močno je snežilo tudi v italijanskih in španskih sredozemskih predelih. WASHINGTON - Reševalne ekipe še vedno iščejo ostanke vesoljskega letala Challenger, ki se je ponesrečilo prejšnji teden. V vodah Atlantika so našli del kabine in komandnega pulta. Največji doslej najdeni kos Challen-gerja meri 9 x 1,5 metra. Našli so tudi kost človeške noge in ožgano rokavico. Nesreča tega vesoljskega letala bo povzročila zastoj v raziskavah, povezanih z vojno zvezd, kot je dejal ameriški obrambni minister Caspar Weinberger. ISLAMABAD - Radio Karači je pred dnevi posredoval novico, v kateri trdi, da so afganistanski uporniki na območju Haideraba-da sestrelili dve sovjetski letali. Turki pred vrati globus Po dolgem usklajevanju in dogovarjanju so pred dnevi vendarle začeli s pripravami za gradnjo karavanškega predora, ki bo v celoti dolg 7864 metrov. Predračun za jugoslovanski del v dolžini 3450 metrov je 60,103 milijarde dinarjev. Investitor je skupnost za ceste SRS, ki je za prvo etapo gradnje izbrala zahodnonem-ško podjetje Polensky & Zoll-ner. Predvidoma maja bodo začeli s prebijanjem Karavank. Predor bo širok 9,10 metra, z dvopasovnico in s pločniki. Promet naj bi skozi karavanški predor stekel leta 1991. Kava in tatovi V Braziliji si belijo glave zaradi vedno pogostejših kraj kave. Samo v Rio de Janeiru in Sao Paulu so pred nedavnim v enem samem dnevu ukradli 15 ton kave, vredne več kot milijardo kruzeirov. Ker se je kava tudi v deželi — največji pridelovalki tega napitka močno podražila, se tatovom bolj splača ukrasti tovornjak s kavo, kot pa poskušati v banki. Takšno, ukradeno kavo, potem v revnih predmestjih prodajajo za polovično ceno. Zaradi izredne suše bo Brazilija letos pridelala skoraj za polovico manj kave kot lani. SEDMO LETO AFGANISTANA Pričelo je teči sedmo leto tako imenovane afganistanske krize, ki nomeni novo rano na že tako bolnem tkivu mednarodnih odnosov. Analitiki trdijo, da s prihodom sovjetske vojske v Afganistan nihče ni nič pridobil. Afganistanska kriza je zapletla donose med Sovjetsko zvezo in ZDA ter med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ni pa prispevala tudi k izboljšanju odnosov med Moskvo in neuvrščenimi, med katere spada tudi Afganistan. Glede na vse to smemo trditi, da si SZ vendarleprizadeva najti izhod. To je potrdil tudi ameriški predsednik nekaj dni po ženevskem srečanju s sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom Kako se z afganistansko krizo nekaj dogaja, dokazujejo naslednja dejstva: — Sredi decembra je Reagan v pismu generalnemu sekretarju OZN sporočil, da je prvi pogoj za sporazum umik sovjetskih čet. — 16. decembra lani so se v Ženevi pričeli pogovori zunanjih ministrov Afganistana in Pakistana, ki trajajo sicer že od leta 1982. Kot posrednik v tej zadevi je nastopal pomočnik generalnega sekretarja OZN Cordobez, ki je po prvih formalnih stikih z Washingtonom in Moskvo izjavil, da je SZ pripravljena umakniti svoje čete, vendar v sklopu globalnega sporazuma. — Toda že tri dni po prvih stikih so bili razgovori med obema zunanjima ministroma prekinjeni; kot je dejal Cordo- bez — zaradi zapletov z umikom sovjetske vojske. — V svojem novoletnem govoru je Gorbačov izrazil upanje, da bo leto 1986 leto napredovanja tudi pri reševnaju problemov okrog Afganistana. — V vlado v Kabulu so sprejeli nekaj uglednih osebnosti,ki niso člani vladajoče partije Ba-braka Karma!a. — Mihail Kapica, namestnik sovjetskega zunanjega ministra, je v začetku januarja izjavil, da bodo »omejeni del sovjetske vojske, ki je v Afganistanu začasno, umaknili, ko bodo to dopuščale razmere.« Dejstvo je, da v šestih letih vojskovanja odločilnega uspeha ni dosegel Karmal, kakor tudi ne uporniki, ki jih prav tako podpirajo od zunaj. Po dostopnih podatkih naj bi bilo v Afganistanu 118 tisoč sovjetskih vojakov. Računajo, da jih je v šestih letih 10 tisoč padlo, 20 tisoč pa naj bi bilo ranjenih. Sovjetska vojska je izgubila tudi 800 letal. Nasprotna stran trdi, da naj bi imela sovjetska vojska prav tolikšne izgube tudi zaradi različnih bolezni. Sovjetska zveza daje Afganistanu letno 700 milijonov dolarjev pomoči. Daje tudi žitarice, čeprav jih mora sama kupovati. Najmanj pa,so ob vsem tem »pridobili«- Afganistanci. V Pa-kistanuje okoli tri milijone beguncev, v Indiji 1,8 milijona. STRAN 2 VESTNIK, 6. FEBRUAR 1986 od tedna LJUTOMER — Na programsko-volilni seji občinskega sveta ZSS Ljutomer so člani potrdili poročilo vodstva o delu te organizacije in na temelju le-tega in razprave sprejeli smernice za prihodnje delo. Sklenili so tudi, da bo odslej na občinskem svetu poklicno zaposlen le en delavec, funkcija predsednika pa ne bo več poklicna. Za predsednico OS ZSS so predlagali Marjano Ljubeč, za podpredsednika Tončka Hvalca, delo sekretarja pa bo opravljal dosedanji predsednik Marko Milič. Izvolili so tudi člane občinskega sveta, delegate za medobčinski svet ter delegate za 11. kongres ZSS in 10. kongres ZSJ. RADENCI — Delavci Radenske so z referendumom sprejeli skupne temelje za pripravo srednjeročnega načrta te delovne organizacije in temeljnih organizacij v njeni sestavi za prihodnje srednjeročno obdobje. V tozdu Grozd se je 89 odstotkov delavcev odločilo za, v tozdu Moravske Toplice 86,2, v tozdu Zvezda 87,4, v tozdu Jeruzalem 89,2, v Tovarni polnilne opreme 83,0, v Mineralni vodi 67,6, v Diani 90,3 in v Naravnem zdravilišču 83,2 odstotkov delavcev za. MURSKA SOBOTA — Na seji skupščine izobraževalne skupnosti občine Murska Sobota so razpravljali o osnutku programa te interesne skupnosti za letošnje leto. Ugotovili so, da so v program za leto 1986 uvrščene vse pomembnejše naloge oziroma usmeritve, zato bo v dneh do naslednjega zasedanja ta dokument v javni razpravi. Skupščina izobraževalne skupnosti za obdobje 1986—90. Ž njim je nakazan program osnovnega izobraževanja, standardi storitev, normativi, program naložb in drugo. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev sta še sprejela začasni finančni načrt občinske izobraževalne skupnosti, načrt naložbenega sklada in bilanco sredstev sisov družbenih dejavnosti za letošnje leto. Skupščina je tudi podprla pobudo, naj bi starši učencev, ki se (brezplačno) vozijo v šolo z avtobusi, do konca tega šolskega leta mesečno prispevali po 200 dinarjev, ker so se stroški prevoza močno povečali. Na skupščini je bilo tudi povedano, da bomo — kot vse kaže — v Pomurje dobili nov izobraževalni program — usposabljanje v elektro smeri. LENDAVA — Te dni se bo v Lendavi začela občinska politična šola ZKS. Predavanja — skupaj 120 ur — bodo trikrat tedensko. Več kot 20 slušateljev bo to obliko idejnopolitičnega usposabljanja končalo v aprilu, ko bodo zanje pripravili tudi ekskurzijo v Kumrovec. MURSKA SOBOTA — Konec tedna je bil posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz soboške občine, na katerem so se seznanili z aktivnostmi in nalogami ZKS pri obravnavi Kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. O vlogi subjektivnih sil jim je govoril sekretar RK SZDL Geza Bačič. Zatem so se dogovorili o organiziranju in izvedbi obravnave dokumentov za 10. kongres ZKS, ki mora biti končana do 18. februarja. Sprejeli so tudi naloge v pripravah na programsko-volilno konferenco občinske organizacije ZKS, ki bo 26. februarja, in se dogovorili o izvajanju programov idejnopolitičnega usposabljanja članstva. MURSKA SOBOTA — Srednja zdravstvena šola v Rakičanu naj bi se združila s srednješolskim centrom tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti. Predlog takšnega sklepa je sprejel izvršni svet občinske skupščine na torkovi seji, pripravila pa ga je organizacijska enota Zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti. Na seji so obravnavali tudi poročilo, stališča in zaključke o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti v občini M. Sobota in še nekatere druge točke. (J. G.) do tedna Počitnice minevajo tudi za pomurske šolarje. Snega in ledu doslej še ni bilo dovolj, da bi se lahko smučali na domačih gričih oziroma drsali na tej ali oni zaledeneli mlaki. Nekaterim pa vseeno ni bil dolgčas. V prostorih delavske univerze v Murski Soboti (naš posnetek) se jih je vsak dan zbiralo od 20 do 40 osnovno ali srednješolcev in si krajšalo počitniške dni ob računalnikih. Tako je bilo še ponekod drugod v Pomurju. Sicer pa so zveze telesnokulturnih organizacij ali športna društva organizirala smučarske izlete in tečaje na Pohorju ali drugih zasneženih pobočjih. Živahno je bilo tudi v zimskih bazenih v Radencih, Lendavi in Moravskih Toplicah, v knjižnicah, klubu mladih v M. Soboti in še kje. (J. G.) Foto: A. A. KOZERUA"^ " " ' BELI DIM Več kot deset dni so bile oči občanov uprte v dimnik. Neneh- B no zasedanje družbenopolitične konklave ni in ni dalo rezultatov, B družbenopolitično aktivno dogovarjanje z možnimi kandidati pa Ije bilo brezuspešno, šele po desetih dneh se je iz dimnika končno m pokazal beli dim in baza se je končno oddahnila, vzklikajoč: B »Habemus Papam!« B Mogoče je ta primerjava nekoliko bodičasta, vendar pa vse procesije individualnih poslovodnih organov in evidentiranih I možnih kandidatov za funkciji predsednika skupščine in izvršne- ga sveta občine Ljutomer ter maratonski (tudi do 6 ur) trajajoči H sestanki prepričevanja (pardon — družbenopolitičnega dogovor- janja) o sprejemu kandidature za eno od obeh odgovornih funk- Icij. No, roko na srce — ljutomerskega župana (možnega kandi- data) so občani dobili nekoliko prej kot kandidata za predsedni- ka občinske vlade. B In zakaj vse te nepotrebne seje, sestanki in dogovarjanja. — Prvi razlog lahko najdemo v skupnem poročilu OS ZSS in OK B SZDL o pripravah na volitve, kjer so zapisali, da stalno evidenti- B ranje za najodgovornejše funkcije v občini še vedno ni postala B praksa. In ko je potrebno najti primerna imena oziroma ljudi, ki bi pre vzeli odgovorne funkcije, se dogaja to, čemur smo bili priča I minule dni: , B Drugo, kar je pomembno, je trenutni položaj gospodarstva občini. Malo je takšnih, ki bi si v današnjih razmerah upa t prev zeti te najodgovornejše funkcije brez zagotovila, da bodo prav vsi odgovorni in seveda tudi baza storili vse in pomagdhs svojim ae- » lom, da bi se razmere v občini nekoliko spremenile. Dokler se ne bodo spremenile vsaj te osnovne stvari in seveda miselnost. aKo | dolgo bodo v občini Ljutomer še vedno imeli družbenopolitično konklavo, ki bo pred volitvami zasedala m prepričevala. B Dusan Loparnik B O KRITIČNI ANALIZI POLITIČNEGA SISTEMA Predvsem odpraviti razlike med normami in prakso! Člani širšega političnega aktiva soboške občine, vodstev družbenopolitičnih organizacij in njenih organov so se konec tedna v Murski Soboti udeležili delovnega pogovora o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja z vsebinskimi poudarki na delovanju subjektivnih sil, ki ga je pripravila OK SZDL. Sekretar RK SZDL in član predsedstva CK ZKS Geza Bačič je navzoče podrobno seznanil z naravo, vsebino in cilji kritične analize delovanja političnega sistema, o kateri je zadnje čase veliko govora. Dejal je, da je oblikovanje kritične analize narekovala neučinkovitost političnega sistema in neracionalnost v političnem delovanju, kar skušamo z bolj ofenzivno politično in gospodarsko aktivnostjo odpraviti. Zato se je treba povsod angažirati, da bi čim prej odpravljali pomanjkljivosti v svojem okolju, predvsem pa bo nujno spremeniti odnos do dela, proizvodnje in znanja, ki jim je treba v naši družbi dati mnogo večjo veljavo. Ob številnih drugih aktivnostih, ki so sedajle v ospredju, kot so priprave na volitve, kongrese, obravnavo zaključnih računov in drugo, se morajo tudi subjektivne sile na čelu z Zvezo komunistov čim bolj racionalno organizirati, da bi odpravili slabosti iz dosedanjega delovanja ter omogočili uspešno politično in samoupravno odločanje na vseh ravneh. Tovariš Bačič je odločno zavrnil nekatere kritične pripombe, češ da v SZDL skušajo v dveh mesecih opraviti z razpravami o kritični analizi. O njej namreč potekajo že dolgoletne razprave, ki imajo za cilj hitrejše in dina-mičnejše dograjevanje našega političnega sistema ter odpravljanje razlik med sprejetimi normami in prakso. Kot je opozoril, terja naša družbena praksa večjo usposobljenost in boljše poznavanje političnega sistema, "kar še posebej drži za volilno zakonodajo, kjer bo potrebnih več ustvarjalnih razprav in nenehnega izobraževanja. Med poglavitne razloge za uvedbo kritične analize političnega sistema je Geza Bačič navedel najprej potrebo po stalni krepitvi odločilne vloge delavskega razreda, enakopravnosti narodov in narodnosti, odgovornosti republik in pokrajin za enakopravnejši razvoj ter večjem združevanju združenega dela na samoupravnih temeljih. Hkrati pa je kritična analiza po njegovem mnenju pomembna opora za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, kar pa je seveda odvisno predvsem od zavzetosti ljudi, saj dokumenti sami po sebi še ne omogočajo sprememb. Pri tem se je oprl na besede člana predsedstva CK ZKJ Milana Kučana, ki je dejal, da v političnem sistemu niso potrebne kake večje spremembe, pač pa je treba povečati njegovo učinkovitost in izboljšati njegovo delovanje. Milan Jerše IZ 12. TEMATSKE RAZPRAVE SOBOŠKIH SINDIKALISTOV JE STRAJK TUDI REVOLUCIONARNO IZROČILO? Odgovora — ne pritrdilnega ne nikalnega ne kakšnega drugega — podpisani na četrtkovi tematski razpravi z naslovom Razvijanje in ohranjanje revolucionarnih izročil naprednega delavskega gibanja in delovanja sindikatov v galeriji soboškega kulturnega centra ni dobil. Razpravo sta pripravila izvršni odbor sindikalne organizacije v kulturnem centru Miško Kranjec in svet za ohranjanje tradicij delavskega gibanja pri soboškem občinskem sindikalnem svetu v okviru priprav na sindikalni kongres. Bila je to 12. in hkrati zadnja iz serije specializiranih razprav, resda z malo udeleženci, toda živahna, zanimiva, provokativna. V smislu spoznanj iz osnutka poročila o delovanju sindikata med 10. in 11. kongresom je šlo za »ohranjanje, negovanje in razvijanje revolucionarnih izročil delavskega sindikalnega gibanja kot so spodbujanje in organiziranje zbiranja zgodovinskih dokumentov, zapisovanje spominov, pisanje in objavljanje zapisov a zgodovini delavskega gibanja, organiziranje in kadrovsko usposabljanje komisij in sodelavci za zbiranje gradiva in zapisovanje spominov ter organiziranje primernih obeležitev ob pomembnih zgodovinskih dogodkih«. Metka Fujsova, kustosinja muzeja je pojasnila, da je precej tovrstnega gradiva iz medvojnega obdobja že zbranega in obdelanega in da so lani pripravili dobro obiskano razstavo. Po večini delovnih organizacij v soboški in lendavski občini — svetlih izjem je malo, zlasti Mura — je to področje preveč zanemarjeno, podobno je s šolami in sorodnimi ustanovami. Pripraviti bi kazalo seminarje o zbiranju in arhiviranju gradiv, saj — kot se je vprašala Marija Vildova — ali sploh kje imajo shranjene prve pravilnike o delovnih razmerjih, poročila o udarniških akcijah, proglasitvah udarnikov in podobno. V razpravi je bilo težiščno vprašanje: kako revolucionarne delavske in borbene tradicije tvorno presajati v zdajšnji čas in razmere, ko šta gospodarska kriza in kriza vrednot (zavesti) vse očitnejši. Kako je z odgovornostjo za lastno ravnanje na delovnem mestu in.kako z močjo zgledov, je razmišljal Ivo Orešnik. Mar ne preseneča dejstvo, kako se nam na primer referendumi za samoprispevek vedno znova od- LJUTOMER_____________ ZNANI SO MOŽNI KANDIDATI Šele 31. januarja so družbenopolitične organizacije občine Ljutomer lahko objavile listo evidentiranih možnih kandidatov za riajodgovornejše funkcije v skupščini občine in skupščinah sisov občine Ljutomer. Za te funkcije je bilo evidentiranih približno 1700 možnih kandidatov in v javno razpravo na temeljne kandidacijske komisije so poslali naslednje evidentirane možne kandidate: za predsednika SO Matijo Severja, za podpredsednika Mira Steržaja, za predsednika izvršnega sveta Ozvalda Tučiča, za podpredsednika pa Franca Štrakla. Majda Kristl je evidentirana kot možna kandidatka za predsednico zbora združenega dela, Anton Hvalec za predsednika zbora krajevnih skupnosti, An- gelca Fras pa za predsednico družbenopolitičnega zbora. Za sekretarja SO Ljutomer je možni kandidat Miran Blagovič. Za predsednike posameznih skupščin sisov pa so evidentirani tile možni kandidati: zdravstvena skupnost — Milan Rožman, skupnost otroškega varstva — Vida Klun, skupnost socialnega skrbstva — Zlatko Zdovc, skupnost socialnega varstva — Milena Milič, kulturna skupnost — Vera Benko, telesnokulturna skupnost — Rajko Mlinarič, izobraževalna skupnost — Jože Klemenčič, raziskovalna skupnost — Cveto Križanič, stanovanjska skupnost — Emil Kuhar, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — Mirko Lebarič in skupnost za zaposlovanje — Janko Kumer. Dušan Loparnik Kritična analiza... V obravnavo dognanj skupine družbenopolitičnih delavcev, ki so svoje ugotovitve in predloge strnili v Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, so se vključili tudi v lendavski občini. Tako so o tem dokumentu že razpravljali na seji občinskega komiteja ZKS, v naslednjih dneh pa bo stekla širša javna razprava, ki jo bosta izvedla Socialistična zveza in Zveza sindikatov (prva v krajevnih skupnostih, druga v organizacijah združenega dela). Nedvomno bodo delovni ljudje podprli predlagane spremembe. Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS v.Lendavi je bd tudi član CK ZKJ dr. Anton Vratuša, ki se je vključil zlasti v razpravo ob analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Dejal je, da moramo v razpravi usmeriti pozornost predvsem k predlogom sprememb, kajti smo mlada družba in kot taka moramo biti pripravljeni tudi nanje. Analiza namreč ugotavlja, da so njune radikalne spremembe zlasti v' praksi delovanja političnega sistema. Ugotavljanje vzrokov, zakaj sistem ne deluje, kot je zamišljen, pa ne bo težko, če bo sleherni od nas dovolj kritičen do sebe. Skrajni čas je, da preidemo od besed k dejanjem in s tem preprečimo prepad (med besedami in dejanji). S. S. Resnično sožitje stotkovno sorazmerno visoko izidejo, hkrati pa smo bolj ali manj voljni pristajati v nove gmotne obremenitve? Verjetno se s potrpljenjem ljudi ne bo mogoče dolgo igrati in ta pavperizacija ne more trajati v nedogled, je menil Orešnik. Kot so se zavzeli maloštevilni razpravljalci, bi morali v letu kongresov in volitev ter 50-letnice stavkovnega vala, ki je zajel vso Jugoslavijo, tem in podobnim vprašanjem nameniti nekaj več od zgolj vljudnostne pozornosti. B. Žunec V lendavski občini je v tem času deležen posebne pozornosti predlog poročila o uresničevanju posebnih . pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji, ki ga je pripravila komisija za narodnosti skupščine SRS. Resda še vse ni tako, kot naj bi bilo, vendar je pri tem zelo pomembno resnično sožitje med Slovenci in Madžari ter pripadniki jugoslovanskih narodov, ki se priseljujejo v lendavsko občino. Na to v razpravah ob omenjenem poročilu še posebej opozarjamo, saj je temelj, na katerem je mogoče marsikaj (z)graiiiti! Sožitje pa ne le da krepi medsebojne odnose, ampak tudi kulturno oplaja oba naroda. Po svoje je zato čudno, da so svojčas v republiški raziskovalni skupnosti našli 20 milijonov dinarjev za raziskovalno nalogo o sožitju, ko pa tega ne bi bilo treba »znanstveno« ugotavljati. Za rast in krepitev slehernega naroda, pa tako tudi narodnosti (v našem primeru madžarske), so ob ugodnem političnem razpoloženju potrebni predvsem gospodarski ukrepi, ki naj preprečijo izseljevanje iz narodnostno mešanih in obmejnih krajev. Prav zaradi tega si v lendavski občini prizadevajo okrepiti vsaj občinske centre, od katerih je za madžarsko narodnost (pa tudi za Slovence) pomemben Dobrovnik. Več se bo treba truditi, da tam čim prej nastane gospodarsko upravičen proizvodni obrat. Ce se bodo namreč domačini in okoličani še naprej' izseljevali na druga območja, potem bo veliko manj upanja, da bodo ohranili svojo narodnostno identiteto. Š. SOBOČAN NEKAJ TUDI NEDELAVNIH Na podlagi tega, kar smo slišali na zadnji seji predsedstva občinskega komiteja ZKS v Lendavi, je mogoče dati dokaj pozitivno oceno o poteku programsko-volilnih sej osnovnih organizacij. Te so namreč (samo)kritično ocenile svoje delo v enoletnem obdobju, pri tem pa so v veliki večini lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da se člani ZK niso ukvarjali le s svojo organiziranostjo, ampak so delovali predvsem »frontno«: bili so aktivni tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih, društvih . .. Torej so bili vpeti v vsa družbenopolitična in družbenogospodarska prizadevanja tako v posameznih krajevnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela, interesnih skupnostih, družbenopolitični skupnosti (občini) in drugod. Kot oblike dela so se zelo uveljavili sekretariati. Žal pa taka ocena ne drži za prav vse organizacije! Nekaj osnovnih organizacij (tako v krajevnih skupnostih, kakor tudi v organizacijah združenega dela) ni bilo dovolj delavnih, zato jih bo treba v skrajnem primeru razpustiti, hkrati pa naj bi ugotovili vzroke za nedelavnost. Najbrž bo treba poseči tudi po partijskih kaznih. § s Obrtna zadruga 14. oktober p. o. Gornja Radgona, Trg svobode 12, razpisuje na osnovi sklepa zadružnega sveta prosta dela in naloge za dobo štirih let a) DIREKTORJA OBRTNE ZADRUGE (reelekcija) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. diploma višje šole ustreznih tehniških šol, upravnih ali pravnih šol ter najmanj pet let prakse na vodilnem delovnem mestu, 2. srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu, 3. da je družbenopolitično razgledan in da ima samoupravne in organizacijske sposobnosti za vodenje dela v gospodarstvu, 4. da ima upravne, kadrovske in gospodarske sposobnosti za vodenje dela v zadrugi, 5. da je razgledan v upravno-pravnih zadevah in sposoben spremljati zakonodajo in nadzirati zakonitost poslovanja zadruge, 6. da je njegovo zdravstveno stanje tako, da ga ne bo oviralo pri delu. b) TEHNIČNI VODJA ZADRUGE (reelekcija) . Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri s strokovnim izpitom ter najmanj 3 oz. 5 let prakse na delovnih mestih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. c) RAČUNOVODJA ZADRUGE (ni reelekcija) Pogoji: višja ali srednja storkovna izobrazba ekonomske smeri ter najmanj 3 oz. 5 let prakse na delovnih mestih s posebnimi •pooblastili :n odgovornostmi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa tajništvu zadruge. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri nemozneje v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav. STRAN 3 VESTNIK, 6. FEBRUAR 1986 G.RADGONA: OBČINSKI KOMITE ZKS OBSODIL RAZHAJANJA MED KOMUNISTI Odpovedala akcijska enotnost 0 Muri in vzgojno-izobraževainem sistemu Razhajanja ob predvidenem imenovanju člana začasnega kolektivnega poslovodnega organa v DO Lina Apače, ki je pod ukrepom družbenega varstva, dobila prevelike razsežnosti, pa tudi zdiferencirala članstvo ZK v času, ko je radgonska občina pred referendumom, volitvami, kongresi in v težkih gospodarskih razmerah. V tem so si bili člani občinskega komiteja ZKS GornjaRadgo-na enotni. Manj ob vprašanju odgovornosti v primeru, ki se je mnogo preveč zavlekel in so morali nanj, kot je bilo poudarjeno v razpravi, opozoriti novinatji. Še manj ob krivdi posameznih članov občinske komisije za volitve in imenovanja, komunistov ki so navkljub predlogu izvršnega sveta in podpori družbenopolitičnih organizacij v občini vztrajali, da Oto Škofič za to pomembno nalogo ni primeren. Seveda pa je neizpodbitno, da so se s tem, ko so nasprotovali predsedstvu OK ZKS, obnašali »čudno« in ne ravno v skladu z načeli demokratičnega centralizma, ki jih zavezuje kot komuniste. Zato bodo o njihovi krivdi in ukrepih razpravljali v njihovih osnovnih organizacijah ZK. Nedeljene podpore pa ni s strani komunistov občinskega komiteja dobilo tudi predsedstvo OK ZKS Gornja Radgona. Tudi zato, ker ni ubiralo najbolj pravih poti, se je primer nepotrebno zavlekel na več kot pol leta in napravil veliko politične škode. To sicer nasploh v kadrovski politiki v občini ni nobena novost, vendar pa bi morali postaviti piko na i mnogo prej. Predsedstvo je vzelo zadevo v svoje roke, vse do seje komiteja niso bili popolnoma seznanjeni z njeno vsebino člani statutarne komisije niti večina delegatov občinskega komiteja. Če bi bili, bi — kot so poudarili — pod primer že zdavnaj potegnili črto. Potem tudi ne bi prihajalo do nepotrebnih razhajanj, ki so dobila precejšnje razsežnosti. Ne brez razloga so postavljali vprašanje, zakaj redsed-stvo ni bilo tako hrabro in odločno v nekaterih drugih (denimo ob ugotavljanju osebne odgovornosti za propad nekdanje opekarne) zadevah — za družbenopolitično skupnost in uveljavitev vloge Zveze komunistov nič manj pomembnih. SKUPNA PRODAJNA AKCIJA »ŠENKOVEČKIH« OPEČNIH IZDELKOV GRADBENEGA KOMBINATA MEDŽI-MURJE IN TRGOCENTAR ČAKOVEC »ŠENKOVEČKI« OPEČNI IZDELKI - POLNA OPEKA, FASADNA OPEKA, VOTLA OPEKA IN BLOKI, STREŠNIKI IN DRUGO - SO KAKOVOSTNE ZNAMKE 200, IMAJO PRAVILNO OBLIKO, ODPORNI SO PRED ZMRZOVANJEM IN DRUGIMI ATMOSFERSKIMI VPLIVI, V SVOJI SESTAVI SO PRED ZMRZOVANJEM IN DRUGIMI VPLIVI, V SVOJI SESTAVI NIMAJO TOPLJIVIH SOLI, OBDRŽIJO BARVO, FASADNA OPEKA IN STREŠNIK BIBER STA POSEBEJ ZAŠČITENA PRED VPIJANJEM VODE • ZA KAKOVOST JAMČIMO • HITRA DOBAVA • IZTOVARJAMO NA GRADBIŠČU • BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI PRODAJA: GRADEVNI KOMBINAT MEDIMURJE - Blagovna hiša GRAMA ČAKOVEC, Aleja socialistične revolucije bb • Prodajalna št. 1 (pri žagi) Čakovec, Novakova bb • Prodajalna št. 2 (pri opekarni) Šenkovec TRGOCENTAR — Prodajalna št. 5 Čakovec, Novakova 28 • Prodajalna št. 69 Mursko Središče • Prodajalna št. 259 Donji Kraljevec • Prodajalna št. 254 Koto-riba • Prodajalna-št. 58 Štrigova • Prodajalna št.. 70 Martin na Muri • Prodajalna št. 50 Podturen • Prodajalna št. 12 Pribisiavec • Prodajalna št. 34 Nedelišče • Prodajalna št. 123 Orehovica • Prodajalna št. 13 Šandorovec • Prodajalna št. 53 • Gardinovec INFORMACIJE: Prodajalna GK Medimurje št. 2, Šenkovec, tel.: (042) 811-007 in 82-377 ter prodajalna Trgocentar št. 5, Čakovec, Novakova 28, tel.: (042) 812-530 Da se to ne bo več ponovilo, bo potrebno precej več akcijske enotnosti. To pa lahko zagotovi učinkovita akcija. Torej pravoča-no reagiranje predsedstva in po potrebi tudi pravočasno vključevanje v premagovanja nesoglasij občinske komiteja ZKS Gornja Radgona. Čeprav razsežnosti. Ne brez razloga so postavljali vprašanje, zakaj predsedstvo ni bilo tako hrabro in odločno v nekaterih drugih (denimo ob ugotavljanju osebne odgovornosti za propad nekdanje opekarne) zadevah — za družbenopolitično skupnost in uveljavitev vloge Zveze komunistov nič manj pomembnih. Da se to ne bo več ponovilo, bo potrebno precej več akcijske S SKUPŠČINE OBČINSKE ORGANIZACIJE ZSS G. RADGONA Še vedno premalo uspešni Marjan Neuvirt novi predsednik občinskega sindikalnega sveta — Potrjeni delegati za republiški in Zvezni kongres Čeprav so delegati na skupščini občinskega sindikalnega sveta ZSS Gornja Radgona potrdili poročilo o dveletnem delu organizacije, so v razpravi opozorili na nedoslednosti, ki jih morajo v naslednjem obdobju odpraviti. Pri tem pa se mora mnogo bolj vpreči občinski sindikalni svet, ki je bil — ne po svoji krivdi — v zadnjih dveh letih bolj v senci predsedstva. »Zadnji neuspeli referendumi v združenem delu, prepočasno uveljavljanje sistema nagrajevanja po delu, neuresničeni sklepi pri zaposlovanju in usmerjenem izobraževanju in predvsem vse večje število delovnih organizacij v vse težjih gospodarskih razmerah (v radgonski občini so se izgube povečale za 22-krat, op. p.) — vse to izpričuje, da sindikat ni bil vedno dovolj uspešen. Ali so sindikalni aktivisti za to premalo usposobljeni ali pa se niso dovolj vključevali v reševanje temeljnih vprašanj, ki živo zadevajo delavce?« se je spraševala Mira Marko, predsednica medobčinskega sveta ZSS za Pomurje. Če k temu dodamo še mnenje Draga Horvata, da sindikata ni bi-• lo dovolj čutiti v skupščinskem in delegatskem sistemu občine, je pred sindikalno organizacijo v radgonski občini precej dela. Sprejete usmeritve so za dosego ciljev sicer dobra osnova, toda uresničili jih bodo lahko — kot je dejal Dimitrije kojič — le, če bodo gonilna sila v sindikatu tisti, ki to zmorejo in hočejo. Zlatko Erlich pa dopolnil z zahtevo, da mora imeti sindikalna organizacija pomembno vlogo pri prizadevanjih za oživljenje ekonomskih zakonitosti v združenem delu in se odločno upreti administrativnim posegom. Novo izvoljeni občinski svet ZSS Gornja Radgona je izvolil za novega predsednika Marjana Neuvirta, dosedanjega direktorja splošnega sektorja DO Avtoradgone, po poklicu diplomiranega pravnika, za podpredsednika Marjana Banfija, strojnega inženirja in člana začasnega KPO v Lini, sekretarske dolžnosti pa za naslednji dve leti ponovno zaupal Jožetu Slaku. Skupščina občinske sindikalne organizacije pa je sklenila, da bodo sindikat Gornje Radgone na 11. kongresu ZS Slovenije predstavljali Inge Ivanek, učiteljica, sedaj zaposlena kot pomočnica ravnatelja na OŠ J. Kerenčič v G. Radgoni, Zlatko Erlich, diplomirani ekonomist iz KK G. Radgona,. Dani Vrabel, KV mehanik iz Avtoradgone, in Marjan Neuvirt. Delegat na 10. kongresu ZS Jugoslavije pa bo Marjan Banfi. y Paveo enotnosti. To pa lahko zagotovi učinkovita akcija. Torej pravočasno reagiranje predsedstva in po potrebi tudi pravočasno vključevanje v premagovanja nesoglasij občinskega komiteja ZKS Gornja Radgona. Čeprav razprava na komiteju ni dala dokončnega epiloga, je bila pomembna. Kajti le na tak način se lahko pripravi poročilo o delu komunistov v občini v zadnjih dveh letih, ki bo osnovna točka bližnje programsko-volilne seje občinske organizacije. To pa mora vsebovati ne le odsev razmer, ampak predvsem oceno lastnega dela komunistov občinskega komiteja in njihovega prispevka v spreminjanju leteh. Vlado Paveo Na razmišljanja, ki so bila objavljena v VESTNIKU (številka 3, 23. januarja 1986) pod našlo-, vom MURA IN VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SISTEM POMURJA kaže zaradi pravilne informiranosti dati javnosti naslednje pojasnilo: Prenovljeni program življenja in dela osnovne šole, ki obsega smernice za delo osnovnih šol, učne načrte in predmetnik ter učne načrte za fakultativni pouk, je pred tremi leti sprejel strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobražvanje. Program seveda ni pomurski, temveč republiški, in je z izjemo fakultativnega pouka obvezen za vse slovenske osnovnošolce. V pogovoru z novinarjem Jožetom Grajem sem želel predstaviti predvsem tisti del programa, ki je dobil močnejšo veljavo kot ga je imel v preteklosti. Večji poudarek je v programu dan podružbljanju vzgoje in izobraževanja, vzgojni naravnanosti, politehnični zas-novanosti in delovni vzgoji, povezanosti predmetov in vsebin, PODPORA DOGOVORU Na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so precej pozornosti namenili predlogu dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1986—1990. Zapisati moramo, da so o osnutku omenjenega dogovora že razpravljali na seji izvršnega sveta in sprejeli vrsto pripomb. V tokratni razpravi so člani izvršnega sveta podprli usmeritve dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v srednjeročnem obdobju do leta 1990, saj so v njem, kot so poudarili, opredelje- NA POT KRITIČNI ANALIZI Potrebno je, moramo, nujno bi bilo? Pred nami je rdeča knjižica Delavske enotnosti z naslovom Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Doba tri leta so v zveznem družbenem svetu za vprašanja družbene ureditve v Beogradu pripravljali gradivo, ki je že od decembra v javni razpravi. Prišlo naj bi v roke tako Murini delavki kot goričkemu in slo-venskogoriškemu kmetu, obrtniku, lendavskemu belemu (in menda kmalu tudi črnemu) rudarju, slatinarju v Radenski, usnjarju v ljutomerskem Konusu, kovinarju v Tehnostroju, Panoniji, rogašovskem Livu ... Eno temeljnih vprašanj, ki se nam ponuja iz kritične analize, je nesporno odločanje — ali zgolj soodločanje — delavcev in občanov. Tačas imamo v Pomurju ta-korekoč idealne razmere za pre-verbo, kako in koliko smo lahko prepričljivi s temeljno obliko neposrednega izjavljanja — referendumom. Si je v tem tenutku, ko so za nami izglasovani referendumski programi v občinah Murska Sobota, Ljutomer in Lendava in smo pred odločitvijo v Gornji Radgoni, sploh oportu-no drzniti si domnevo, če so res vsi programi, naj gre za ceste, šole, telefonijo ali kaj podobnega, uokvirjeni v stvarne potrebe, predvsem pa možnosti ljudi? V čem je in zakaj tolikšna odvisnost združenega dela od t. i. centrov političnega odločanja? Pri nas bi se vprašali: ali so res le podjetja kriva takšne razdroblje- MANJ ALKOHOLA IN DRUGIH ZASVOJENOSTI ČLOVEKA Medobčinski svet SZDL za Pomurje je prejšnjo sredo organiziral območni posvet o boju proti alkoholizmu in narkomaniji z namenom spodbuditi aktivnosti SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij in družbenih subjektov za učinkovitejše ukrepe v boju proti tema social-nopatološkima pojavoma. V uvodu je predsednik medobčinskega sveta Boris Prejac opozoril, da sta alkoholizem in narkomanija pereč družbeni problem. V Sloveniji je 300 tisoč alkoholikov in od tega približno 7 tisoč v Pomurju. Vemo pa tudi, da so uspehi zdravljenja zelo majhni. Lansko leto se je v Ormožu zdravilo 250 alkoholikov in 140 oseb z alkoholnimi psihozami. Na ponovno zdravljenje se je vrnilo 40 oseb. Na pomen preventivnih ukrepov opozarja tudi podatek, da je v Sloveniji letno uspešno Pomurja ŠE ENKRAT skrbi za celovit razvoj otrok ter povezovanju s predšolsko vzgojo in usmerjenim izobraževanjem, s čimer pa ni zmanjšan pomen izobraževalne funkcije šole. Na jezi-kovno-umetnostno vzgojno-izo-braževalno področje (slovenski jezik, srbohrvaški jezik, tuji jezik, likovna vzgoja, glasbena vzgoja in kulturne dneve) odpade 33,5 odstotka učnih ur, na družbeno-gospodarsko (spoznavanje družbe, zemljepis, zgodovina, družbenomoralna vzgoja) 7,9, na naravoslovno-matemati-čno (spoznavanje narave in družbe, spoznavanje narave, biologija, kemija, fizika, matematika, naravoslovni dnevi) 28,6 na pro-izvodno-tehnično (tehnična vzgoja, gospodinjstvo, delovne akcije, proizvodno in drugo ne konkretne usmeritve nadaljnjega razvoja. To velja predvsem za kmetijstvo in nosilno vlogo SOZD ABC Pomurka, problematiko varstva okolja, v gradivu pa je opozorjeno tudi na najbolj kritične panoge kovinske in lesne industrije, ki se mora tesneje povezati z matičnimi organizacijami. V dogovoru so natančneje opredeljeni tudi skladnejši območni razvoj, preusmeritev gospodarstva, energetska politika, prometne povezave, varstvo okolja, sejemska nosti gospodarstva in vseh posledic, s kakršnimi se že vrsto let otepamo v Pomurju. Nemara tudi ni iz trte zvita misel, če regija, ki resda ni družbenopolitična skupnost, ima pa skoraj štiri desetletja skupna razvojna hotenja in želje, ni premalo storila za krepitev lastne notranje kohezivnosti in hkrati večje odprtosti do ostale Slovenije, Ali so skupščina skupnosti pomurskih občin, medobčinska gospodarska zbornica, regijski organi družbenopolitičnih organizacij, društev in združenj, znali in zmogli tekoče in nepretrgano načrtovati, usklajevati in dogovorno izpeljevati, kar je skupnega pokrajini ob Muri? Kako naj se sploh v prihodnje razvija regija na vseh treh ravneh: samoupravni, politični in delegatski? Kako presegati skupinsko lastniško vodenje tozdov in kakšni so možni odgovori na vprašanje delovanja političnega sistema oziroma njegovih izpeljav na položaj temeljnih organizacij? Veliko je še odprtih dilem, ki zadevajo organiziranje in način dela v krajevnih skupnostih kot svojevrstni »kopiji« skupščinskega sistema v občini. Gotovo bo — v okviru razprav o kritični analizi — podrobnejših presoj deležen očiten razkorak med načelno, torej ustavno, zakonsko, dogovorno ali sporazumno razglašenim in stvarnim. Konkretno: pri postavljanju splošnih izhodišč imajo večji po ozdravljenih le deset tisočink alkoholikov. V nadaljevanju so delegati vseh pomembnejših socialnih in drugih družbenih inštitucij predlagali preprečevalne in omejevalne ukrepe, ki naj bi prispevali k omejevanju pitja alkoholnih pijač. Delegati so menili, da naj bi gostinski lokali točili alkoholne pijače šele po deveti uri zjutraj. S predlogom bodo seznanili izvršne svete pomurskih občin in druge organe ter upajo, da bodo predlog podprli. Število začasno nezmožnih aktivnih oseb zaradi alkoholizma raste (na primer leta 1972 4,5 na 1000 aktivnih oseb). Zato so delegati predlagali, da morajo delovne organizacije postati osnovna okolja preprečevanja alkoholizma. Prav sindikat in vodilni delavci bi z akcijami obveščanja, osveščanja in z lastnim zgledom lahko največ prispevali k temu. družbeno potrebno delo) 4,9, te-lesnovzgojno-zdravstveno (telesna vzgoja, tečaj obrambe in zaščite, športni dnevi) 12,2 in na obvezne dejavnosti ob pouku (dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, delo oddelčne skupnosti) 13 odstotkov učnih ur med osemletnim obveznim šolanjem. Do sprememb programa je prišlo zaradi tega, da se ob storilnostno izobraževalni naravnanosti vzgojno-izo-braževalnega dela da še potreben poudarek odnosu do znanj s tehničnega področja in drugih aktivnosti. Spremembe težijo k splošno vzgojno-izobraževalni osnovni šoli, ki bi naj bila bolj delovna, kot je bila v preteklosti in manj samoizobraževalna. O vseh njenih lastnostih, h katerim težimo, pa v'tem kratkem zapisu ne morem spregovoriti. Programi se postopoma uvajajo v prakso, sproti pa poteka spremljava njenega izvajanja, v kateri zelo tvorno sodelujejo uči-telji-praktiki in drugi. Ferdo Pihlar dejavnost itd. Med drugim so se opredelili tudi do območnih ustanov, kjer mora biti medobčinska gospodarska zbornica usklajevalec programov razvoja Pomurja, Zavod za ekonomiko in urbanizem pa dobiti ustreznejšo vlogo. Sprejeli so pripombo, da je treba v okviru združenih sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije zagotoviti varstvo in kakovost voda ter načeli vprašanje možnosti ustanovitve organizacije za komunalno energetiko. M. Jerše men interesi delavcev iz družbenogospodarske baze oziroma potrebe materialne proizvodnje, pri dejanskem izvajanju sprejetih izhodišč pa imajo odločilno vlogo vodilni družbeni sestavi oziroma politična birokracija. Dokopati se kaže do razlogov, ki v posameznih skupnostih, organizacijah in organih povzročajo negativno kadrovsko selekcijo in blokiranje ustvarjalnih zmogljivosti, ki jih — mimogrede zapisano — med okrog 40 tisoč zaposlenimi v združenem delu in družbenih dejavnostih štirih pomurskih občin niti ni tako malo. Verjetno se bomo hočeš nočeš morali, vendar ne z metodo ulice in govorico čustev, lotiti vprašanj, kako sploh in koliko politično delamo z ljudmi in ali je socialistična zveza s svojimi frontnimi deli dovolj uglašena na potrebe in zahteve časa in razmer. Skratka, kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja bo v prihodnjih tednih tudi v naši pokrajini gotovo deležna vsakršnih tehtanj in razmišljanj. Nosilec specializiranih razprav o njej bo Socialistična zveza in verjamemo, da ne bomo slišali zgolj akademskih, učenih monologov v slogu: potrebno je, moramo, dobro bi bilo, ampak veliko koristnih, dialoških, polemičnih preudarkov in pobud. Saj tak je tudi namen javne razprave! Branko Žunec Člani posveta so tudi opozorili, da je vedno več mladih zasvojenih z alkoholom in mamili. Prav mladinska organizacija naj bi poskrbela za aktivno preživljanje prostega časa mladih. Vendar pa le nezapolnjen prosti čas ni in ne more biti vzrok tega. Premalo se zavedamo, da sta alkoholizem in narkomanija predvsem socialna pojava, pogojena torej z družbenimi dejavniki, tudi pri mladih. Omenili bi še predlog o zaostritvi kazenske politike glede pitja alkohola predvsem v prometu, in da naj bi vnesle v letošnjem kongresnem letu vse družbenopolitične organizacije tudi to problematiko v kongresne dokumente. Predlagali so tudi ustanovitev terapevtskih skupin za zdravljenje alkoholikov ob delu v Murski Soboti. Majda Horvat STRAN 4 VESTNIK, 6. FEBRUAR 1986 kmetijska panorama KMETIJCI BODO SOGLASJE ZA GRADNJO ELEKTRARN DALI, KO BODO DOBILI ODGOVORE NA VPRAŠANJA Stališča kmetijstva in gozdarstva do elektrarn KMETIJCI IN GOZDARJI SO ZA PRETOČNE ELEKTRARNE BREZ ČELNE IN ZAČELNE AKUMULACIJE. Kmetijstvo in gozdarstvo ne nasprotuje gradnji HE na reki Muri — seveda s pogojem, da gradnja energetskih objektov ne bo napravila škode izključno gozdarstvu in kmetijstvu. Pomurski kme-tijci zahtevajo, da investitor v predpripravah za gradnjo dokumentira pozitivne in negativne vplive na kmetijstvo in gozdarstvo. Na slednje mora dati odgovor posebna študija. Glede samega sjstema gradnje HE na Muri se zavzemajo za tak sistem, ki bo najmanj prizadel kmetijske in gozdarske površine. To pomeni, da se zavzemajo za pretočne HE in ne akumulacijsko pretočne. Predlagajo, da naj bi bil sistem elektrarn izgrajen brez čelne in začelne akumulacije, oziroma da se prej natančno definirajo maksimalne površine, ki bodo s tem prizadete. Kmetijci in gozdarji zahtevajo nadomestitev izgubljenih površin — lahko tudi z novimi vlaganji v osuševanje in namakanje. Od Elektrogospodarstva Slovenije zahtevajo jamstvo, da bo voda primerno, čista za namakanje. Količina vode v ta namen bo določena v posebni študiji o potrebah in možnostih namakanja. Odvzemna mesta za namakanje morajo biti zgrajena ob gradnji posamezne HE. Kmetijci zahtevajo argumentirane odgovore o gibanju podtalnice oziroma jamstvo o nihanju podtalnice v mejah sedanjega letnega nihanja. Na osnovi študij želijo dobiti zagotovila, da se mikroklima ne bo poslabšala. Z zgraditvijo HE pa mora biti dana tudi možnost izvajanja nadaljnjih osuševanj, pa tudi zagotovilo o funkcioniranju že izvedenih sistemov. Odgovore na gornja vprašanja kmetijstva in gozdarstva je možno dobiti na osnovi posebne OGORČENJE NAD (NE)SOLIDARNOSTJO Zadnje dni minulega in prve dni letošnjega leta je med vinogradniki ljutomersko-ormoških goric, predvsem med tistimi zaebniki, ki niso kooperanti ene od obeh Slovinovih organizacij združenega dela, veliko ogorčenja zaradi razdeljevanja sredtev solidarnosti za pozebo v vinogradih. V reševanje te problematike se je vkjučilo tudi društvo vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem, ki je o protestu zasebnih vinogradnikov nekooperantov seznanilo najvije republiške ustanove (CK ZKS, IS SRS ...) pri predsedniku skupščine SRS Vinku Hafnerju pa so zaprosili za sprejem, da bi ga osebno seznanili z omenjeno problematiko. Po najnovejših podatkih (nedeljska seja IO DV Jeruzalem) jih bo Vinko Hafner v kratkem tudi sprejel. Vinogradniki so se odločili za takšen korak, ker so bili prizadeti, razočarani in ogorčeni nad krivico že ob delitvi republiških solidarnostnih sredstev ob pozebi 1981. leta, ko so se delila v nasprotju z družbenim dogovorom. Prizadeti zasebni vinogradniki namreč že iz načelnih razlogov ne morejo sprejeti kriterijev razdelitve, ker so v popolnem nasprotju z vsebino in dikcijo Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. IS STS, odbor udeležencev dogovora in republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se namreč odločili, da se republiška sredstva usmerijo v družbeno proizvodnjo in združenim kmetom, ki so se ali se bodo vključili v organizirano proizvodnjo. Do solidarnostnih sredstev so torej upravičeni združeni kmetje, ki so sklenili pogodbo (pod najugodnejšimi pogoji), če so ali bodo oddali najmanj 70 odstotkov pridelka vsako leto, za dobo najmanj 10 let. Po mnenju vinogradnikov so takšna določila v popolnem nasprotju z družbenim dogovorom. Vinogradniki tudi menijo, da se s takšnim načinom delitve solidarnosti razvrednoti temeljno načelo solidarnosti, pripisuje pa se mu ekonomsko in družbeno — organizacijska funkcija, ki pa je nima in je ne more imeti. V občini Ljutomer je skupaj 611 hektarjev vinogradov, od tega 371 hektarjev ali 61 odstotkov v družbeni lasti. V občini Ormož pa je od 1.168 hektarjev družbenih 516 ali 44 odstotkov. Natančnih podatkov o nekooperantskih pridelkih ni, ker ni zanesljive evidence, statistika pa določa količino pridelka po približni oceni grozdja. Vsi vinogradniki, včlanjeni v društvo vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem v celoti podpirajo akcijo, pridružili pa so se jim tudi člani drugih slovenskih društev. Dušan Loparnik NEKAJ NOVOSTI PRI PRODAJI IN DAROVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ZAOSTREN PROMET Z ZEMLJIŠČI Promet kmetijskih zemljišč se sme opravljati v skladu z določbami Zakona o prometu z nepremičninami, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 19/76 in se uporablja kot splošen predpis za promet z nepremičninami v SR Sloveniji, po tem pa se morajo še upoštevati posebne določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih objavljen v Uradnem listu SRS št. 1/86, vsebujejo nekatere novosti. Kaor hoče prodati kmetijsko semljišče ali gozd, mora objaviti Potrebno ponudbo in si pridobiti Potrebno potrdilo o opravljeni Ponudbi. To že vemo. Da je potrebno pogodbo potem prijaviti Prj občinski upravi za družbene Prihodke zaradi odmere davka °d prometa nepremičnin ali morebitne oprostitve takega davka, nam je tudi že znano. In vemo, oa lahko prodajalec svoj podpis na pogodbi overi pri sodišču le, ce predloži potrdilo, da imata on ln kupec plačane vse davščine. Sedaj pa je pri pripravi na sklenitev prodajne pogodbe potrebno dodati še eno potrdilu, ki 8a izda občinski upravni organ, Pristojen za kmetijstvo, na podžgi 2. in 3. odstavka 21. člena se-aaJ spremenjenega in dopolnjenega Zakona o kmetijskih zemlji- Pred izdajo takega potrdila no občinski upravni organ ugota-vEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA Z ; ' 'AT Otroška matineja — ponovitev oddaj: 8.15 Otroci telovadijo. 8.35 Sonce v žepu, pravljični portret Toneta Pavčka, 8.50 Oživele strani, 6. del nanizanke tv Skopje, 9.05 Lutkomendija, L del otroške serije tv Novi Sad, 9.30 M. C. Masovvietcky: Mrfi-jeva noč, 10.00 Potovanje skozi osončje: Posneti Luno, 5. del ameriškega niza, 10.30 Pred izbiro poklica: Poklici v turizmu in gostinstvu, 11.00 Cerkljanska lau-farija, 11.30 Ščepec širnega sveta: Nageljnove žbice-klinčki, ponovitev 9. dela angleškega niza, 11.55 Vojna: Smrtonosna igra med narodi, ponovitev 4. dela kanadske serije, 12.55 Mostar: Veležev nogometni tu-rinir — Sarajevo: Partizan, prenos v odmoru . . ., 14.50 Poročila, 14.55 P. Vangelis: Srečanje, balet, 15.10 Cvetje v jeseni, slovenski film, 17.00 Novi Sad: Košarka (m) — finale jugoslovanskega pokala NS, 18.35 Na domačiji, slovenski kratki film, 18.50 Knjiga, 19,30 Tv dnevnik, 20.00 Zgodba o Patriciji Neal, angleški film, 21.45 Zrcalo tedna, 22.05 Video-godba, 22.35 Poročila. TV ZAGREB - - TV Zagreb 1. program: 17.00 Novi Sad: Košarka (m) — finale jugoslovanskega pokala, 18.30 Ži; veti z naravo, dokumentarna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Plemena, ameriški film, 21.30 Tv dnevnik, 21.55 Od našega dopisnika z Dunaja, 23.25 Poročila. TV AVSTRIJA a p Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14,40 Spored za otroke in mladino, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Bilo je samo enkrat, 21.50 Zabava v Riu, 23.20 Ameriška glasbena lestvica. TV MADŽARSKA 8.05 Ponovitve. 9.20 Poklicna posvetovalnica, dimnikar. 10.05 Ponovitve. 14,30 Poročila. 14.40 Direndaj. 15.20 Kviz iz zgodovine. 17.05 Pust v kraju Kos-zegfalva. 17.10 Začimbe. 17.50 Plesi: Čardaš. 18.10 Popevkarska lestvica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Naslednji! Risanka. 20.15 Rocco in njegovi bratje, č/b film z A. Delonom. 23.00 TV dnevnik, himna TV KOPER U I 5 I v nov lu' 4 D l boga K 1:0 Tv nadaljv,anka: 15.10 Film: Nepopravljivi, igra L P. Belmondo, 17.00 Košarka: finale Jugoslovanskega, prvenstva. 18.30 Zgodbe iz življenj.1 rastlin, dokumentarec. 18.55 Tv novice, 19.00 Snežni plarfet. reklamna oddaja. 19.30 JVD stb čišče. 19.50 Sobota v družini. 20.30’ Glasbena komedija Vlada Benussija. 22.00 TVD vsedanes, 22.15 Devet simfonij Ludviga van Beethovna, dirigent Leonard Bernstein, pred-slavitelj Maximilian Shell. Sin- fonija N. I in C Duru Op. 21, 23.15 SRH Nepredvidenega’ Tv film. 23.40 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja. RADIO MURSKA SOBOTA 7.00 — Referendumska nedelja v radgonski občini, 10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu. 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (Referendum v radgonski občini, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO. 7.00 do 13.00 (telefon: 21 232) TV IJJUBLJANA^’ ___________ 'ACij 8.35-22.40 Teletekst RTV Ljubljana. 8.50 Poročila, 8.55 Živžav: Benji, Zax in deček iz vesolja, I. del ameriške nadaljevanke; Risanke. 9.50 Merlin, ponovitev I. dela nemške serije. 10.25 Morrine: Svetovni pokal v alpskem smučanju — superveleslalom (m), prenos. 11.20 Domači ansambel: Henček in njegovi fantje. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 A. Ivanov: Večni klic, 4. del sovjetske nadaljevanke (do 14.10). 14.25 F. Žižek: Ipavci — Gustav, ponovitev 4. dela nadaljevanke. 15.35 Mozaik kratkega filma: Umirajoči gozdovi, nemški film. 16.00 Poročila. 16.05 Barišnikov na Broadwayu, ameriška oddaja. 16.55 Beda in plemenitost, italijanski film. 18.25 Slovenija, ponovitev dokumentarne oddaje. 19.23 Podarim -dobim: 2. žrebanje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 G. Mihič: Sivi dom, 5. del nadaljevanke TV Beograd. 21.00 Športni pregled. 21.30 Alpe Jadran, informativna oddaja. 22.00 Jazz na ekranu: ansambel Quatebriga — I. oddaja. 22.35 Poročila. ^VZRGREB Prvi program 14.10 Grizzly Adams, 15.05 Sestanek brez dnevnega reda, 17.00 Kvi-lerjev memorandum (film), 18.55 Smrkci, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Sivi dom, 21.00 Športni pregled, 21.30 Morje, ljudje, obale, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kulturna oddaja, 22,50 Poročila. TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 15.00 Vohljač (film), 16.30 Spored za otroke in mladino, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 predavanje smrti (film), 22.35 Šport, 22.55 Jour Fixe. TV MADŽARSKA 8.15 Sporen za otroke. 11.20 Glasbeni butik. 14.30 Pesem doni, poje E. Tala-ber. 14.50 Ljubezen ob Šajni. francoski č/b film. 16.30 Srečno. Rozse. spored Gyprgya 17.20 Oglejmo si 17.55 Poročila. skupaj. 18.00 Delta. 19.00 Teden. aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 'Večer M. Lbrinca. 21.30 Pesmi in plesi iz SZ. 21.40 Igralec Antal Pager. 22.25 Poročila, himna. moPčB viter in prodaja. 1.5.00 Film. 16.45 Risanke. 17.00 Veliki greben, Tv film. 18.00 Narednik Preston, Tv film. 18.30 Zgodbe iz življenja rastlin, dokumentarec. 19.00 Kinoteka, 19.30 Ku-gy. Tv nadaljevanka III. del. 20.30 Prevara v San Franciscu. Tv, film, 21.30 Tatort. Tv film. 23.15 SRH nepredvidenega. Tv film, 23.45 Pogled na svet. RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO 16.00 Po domače. 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 10. februarja (šport). 18.00 —- Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00. — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 11. februarja (pogovor v živo, Predstavljamo vam . . .. ISKRICA), 18.00 - Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. RADIO 16.00 Iz domačega TV LJUBLJANA glasbenega arhiva, 16.30 -Aktualno v sredo, 12. februarja (Gospodarska tema. Iz delegatskih klopi), 18.00 »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 -Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. RADIO MURSKAS0B0TA 16.00 — Jazz . .. jazz . .. jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 13. februarja (kultura. Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 TV mozaik. 15.40-22.25 Teletekst RTV Ljubljana. 15.55 TV mozaik - ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke. 17.30 Zaplešimo stroje. 17.50 Lutkomendija, 2. oddaja TV Novi Sad. Spored za mlade. 18.15 Pust na Dravskem polju. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. Novice in vreme. 19.02 Podravski obzornik. 19.15 Ne prezrite. 19.30 TV dnevnik L 20.05 Risanka. 20.15 H. Wouk: Vihre vojne, 4. del ameriške nanizanke. 21.10 Aktualno. 21.50 Glasbeni večer. 22.40 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 8.30 Lutkarski pogovori, otroška serija. 8.45 Oživele strani, otroška nanizanka TV Skopje. 9.00 TV v šoli. 10.35 Zimski šolski spored. 12.30 Poročila. 17.30 Beograjski TV program. 19.00 Športni grafikon. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pota spoznanj. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.10 Dinastija, 85. del ameriške nadaljevanke. 22.00 Čas knjige. 22.30 Kronika Festa. SuWjtrjska banka Pomurska banka TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, 12.35 Ponovitve, 13.30 Šport, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroške oddaje, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama,, 21.15 Mini-portret, 21.30 Argumenti, 22.00 Dnevnik, 22.20 En avtor, en film, 22.40 Poročila. TVAVStRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.00 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Cagney in Lacy, 22.05 Enota 731 (dok. film). Drugi program 17.30 Biotehnologija, 18.00 Lipva cesta, 18.30 Kung fu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Soncu nasproti, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 S.O.B. Hollywoodski kričači (film). ljubljanska banka Pomurska bank« TV MADŽARSKA Ni sporeda 16.30 Otroški program: c. Kanadska narava, do- otrok, nasveti pediatrov-oddaja v žiro. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprla meja, oddaja v slovenščini. 19.30 I VI) stičišče. 19.50 Vse knjige. 20.30 Namizni tenis, 21.00 Film: Med enajsto in polnočjo igrajo: Louis Jouvet. Madeleine Robinson, režija: Hen-rv Decoin. 22.00 TVD vsedanes. 22.15 Nadaljevanje filma. 22.40 Delta. 23.4Q Odbojka. TV LJUBLJANA j Tv |_ jqblJ AN A 9.00 TV Mozaik. 15.40-23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 15.55 TV Mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za mlade. 17.30 Pustni običaji v Lancovi vasi. 18.00 Periskop. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. Novice in vreme. 19.02 Koroški obzornik. 19.15 Ne prezrite. 19.30 TV dnevnik L 20.15 M. Kunder — S. Petrano-vič: Nihče se ne bo smejal, komedija TV Zagreb. 21.30 Integrali. 22.45 TV dnevnik Oddajniki 11. 1 V mreže: 8.30 Brezovica, bela lepotica, otroška oddaja. 9.00 TV v šoli. 10.35 Zimski šolski spored. 12.30 Poročila. 17.25 TV dnevnik. 17.45 Brezovica, bela lepotica, otroška oddaja. 18.15 Po sledi znanstvenih odkritij, izobraževalna oddaja. 18.45 Rumena laguna, ameriška humoristična serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 40 let tamburaškega orkestra. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Včerai, danes, jutri. 21.05 Dokumentarna oddaja. 21.50 Izobraževalna oddaja. TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, 13.40 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika osijeških občin, 17.45 Otroški spored, 18.15'Znanost, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zunanja politika, 21.00 Povratek bojevnikov (film), 23.00 Poročila. 9.00 TV mozaik. 15.40-22.40 Teletekst RTV Ljubljana. 15.55 TV mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke. 17.30 Avstralske pravljice: Kako so živali prišle v Avstralijo. 1. oddaja. Videospot: Maček falot. Spored za mlade. 17.45 Ko se korenin zavemo: Na smrt obsojeni narod, 2. del dokumentarne serije. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes. Novice in vreme. 19.02 Pomurski obzornik. 19.15 Ne prezrite. 19.30 TV dnevnik L 20.05 Risanka. 20.15 Film tedna: Tukuma, danski film. 21.55 Dokumentarec meseca: Presaditev. 22.25 TV dnevnik 11. Oddajniki H. TV mreže: 8.30 Benji. Zax in deček iz vesolja. 9.00 TV v šoli. 10,35 Zimski šolski spored. 12.30 Poročila. 17.25 TV dnevnik. 17.45 Benji. Zax in deček iz vesolja, otroška serija. 18.15 Japonska, izobraževalna oddaja. 18.45 Pet madrigalov A. Scarlatti-ja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran W. A. Mozart: Simfonija št. 36 v C duru; C. M. von Weber: Euryanthe. 21.05 Neznana energija, dokumentarna oddaja. 21.50 Dobro jutro, Jazzarji — glasbena oddaja. 9.0(1 TV mozaik. 15.40 - 00.25 Teletekst RTV Ljubljana. 15.55 TV mozaik ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke. 17.30 Zgodbe o Poluhcu: Polu-hec in razbojniki. 17.45 Potovanje skozi osončje: Luna in človek, 6. oddaja ameriške izobraževalne serije. 18.15 Mozaik kratkega filma: Smeh in Tam. jugoslovanska filma. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes. Novice in vreme. 19.02 Posavski obzornik. 19.15 Ne prezrite. 19.30 TV dnevnik L 20.15 Tednik. 21.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.20 C. Harrison: Freud, 3. del angleške -nadaljevanke. 22.20 TV dnevnik II. 23.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Jara gospoda, slovenski film (čb). Oddajniki II. TV mreže: 8.30 »Fazoni i fore«, otroška serija. 9.00 TV v šoli. 10.35 .Zimski počitniški spored. 12.30 Poročila. 15.25 Vsi na sneg. 16.25 TV dnevnik. 16.45 »Fazoni i fore«, otroška serija. 17.15 Estetika, skalpel in človek j — 2. del znanstvene serii . 1 17.45 Košarka (m) — kv, 1- fikacije za SP ja :Madžarska. Jugosla i-prenos. (slov. kom.). 19.30 TV dnevnik. 20.00 In življenje se nadaljuje. 6. del italijanske nadaljevanke. 21.05 Ume- miški večer: jugoslovanski I film. TV ZAGREB | TVZAGREB i TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.00 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija vsliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20:15 Celovški pust, 22.15 Prevarani lopov (film), 23.55 Poročila in šport. Prvi program 8.30 Tv v šoli, 13.00 Ponovitve, 15.00 Dober dan, 17.25 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 18.15 Japonska, 18.45 Kviz. 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kronika Festa, 21.00 Modre planine (film), 22.30 Dnevnik. 8.30 Tv v šoli, 13.40 p , novitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika splitskih občin, 17.45 Otroški spored, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Izbrani trenutek, 21.10 Kviz, 22.15 Dnevnik. TVAVSTRIJA TVAVSTRIJA /O ljubljanska banka Pomurska bank« Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored. 13.00 Poročila, 14.00 Spored za otroke in mladino. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 čas v sliki, 20.15 Napoleon (film), 23.25 Poročila. Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v I šoli, 10.30 Družinski spo- j red. 13.00 Poročila, 14.00 Spored za otroke in omladi-no, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin,! 19.00 Avstrija danes, 19.30 : Čas v sliki. 20.15 Glasbeni j senik, 21.50 Bela roža i (film). TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA \ 9.00 Šolska TV. 9.55 Madžarska pusta. 3. in 4. del. 10.35 Rdeče in črno. 3. del. 15.10 Šolska TV. 16.25 Kratki film. 17.00 Spored za 3 dni. 17.05 TV univerza, staroveski Rim. 5. del. 18.00 Regionalne oddaje. 18.30 i svet. 19.05 Mini Agrarni svet. 19.05 studio '86. 19.30 TV nik. 20.00 Afroditina dnev-zapu- ščina, 6. del. 20.55 Studio '86. 21.55 Proglašavam vas za doktorja, dok. serija. 22.40 TV dnevnik, himna. 12. februarja sreda: 9.00 Šolska TV. 9.55 Ponovitve: Delta, Briljantni umor. 15.40 Šolska TV. 16.15 Igre prof. Dienesa. 16.45 Poročila. 16.50 Nove tovarne sladkorja na Kubi. 17.10 Svet jezika. 18.00 F. Liszt, madž. serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naše stoletje. 5. del madža/ske serije. 21.15 Parabola. 21.45 Janos Neumann, portret, dok. film. 22.50 Ty dnevnik, himna. TV KOPER "UTVKOPER Klara, Iv nadaljevanka. Dili Film: Med enajsto in polnočjo. 16.45 Otroški program: risanke. nik Preston. Tv film, 18.30 Pacific international Airport. T\ . film. Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v Rokomet. Diplomatske skrivnosti. 1A Ulm. 21.40 Oblast in družba, dokumentarec. 22 40 4 I Ki . rednik Trcslon. Tv film. IS.30 Pacific international Airport; Tv film. IS.55 Tv novice. 19.00 Odprla meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Film. 22.00 Tvb vsedanes. 22 15 film: Perutnička ali bedro, igrajo: I.. De Funes. Michel Coluche. režija: Claude Žide. TV MADŽARSKA 9 00 Šolska TV. 9.50 Ve-čnp stanovanje, pqn. 10.40 Rdeče in črno, pori'. 15.30 Šolska TV. 16.40 Poročila. 17.10 Mlinska glasba, spo- j red studia Szeged. 17.40 j Perpetuum mobile, pon. i 18.20 TV borza. 18.30 Tele- : šport. 19.30 TV dnevnik. ' 20.00 Človek in senca, TV I film. 21.35 Ozadje vesti, po- ! gledi in mnenja o javnih za- j devah. 22.25. TV dnevnik, i himna. TV KOPER Ai program. Rimu rednik Preston. Tv film. 18.30 Pacific international Airport, tv film. 18.55 tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovne- Kultuma panorama, 9.50 10.30 Film: Srnic. Šmac. Smoc. režija: C laude Lelouch. igrajo: C athe-rine Allegret. Amidou. 22.15 TVD vsedanes, 22.25 Košarka: Varietg. VESTNIK, 30. JANUARJA 1986 STRAN 13 Kino »PARK« MURSKA SOBOTA februarja ob 15.. 17. in 19. uri ameriški-film: TARZAN; K), in I 1. februarja ob 17. in 19. uri ameriški film: NE STRELJAJ V DEDINJO; 12. in 13. februarja ob 17. in 19. uri ameriški film: VOJNE IGRE. LJUTOMER 8. februarja ob 19.30 ter 9. februarja ob 17.15 in 19.30 italijan-sko-špansko-mehiški film: BEG IZ PRAGOZDA; 12. februarja ob 17.15 in 19.30 ameriški film: PREVARA V SAN FRANČIŠKU. ČRENŠOVCI 7. februarja ob 19. uri film: ZAFRKANTI: 8. februarja bo 19. uri film: OTOK STRASTI; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen. prodam BULDOŽERJA TG 90 C in TG 75, v odličnem stanju, prodam. Moravci 34, p. Bučkovci. In-18785 TELICO, brejo osem mesecev, kontrola Z, prodam. Naslov v upravi lista. In-18800 DVA PRAŠIČA ZA ZAKOL, 140 kg, prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 69. M-555 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, star dve leti, prodam. Cena 40.000 din. Murska Sobota, Prešernova 13, telefon: 23 420. M-556 KRAVO, vozno, prodam. An-_ drejci 3a. M-557 TOMOS 15 SLC prodam. Tišina 8. M-563 KRAVO, brejo devet mesecev, staro pet let, prodam. Mlajtinci 14. M-564 AVTO ZAPOROŽEC, karambo-liran, motor ni poškodovan, prodam po delih. Andrejci 65, p. Martjanci. M-566 MALE PUJSKE in prašiče za zakol prodam. Gradišče 52. M-567 TOČILNO MIZO (šank), dolg 4,5 m, kot nov, prodam. Gostilna Gjergjek, Tišina. M-569 Stanco 15 t in pneumatski podajalnik 100/200 prodam. (069) 22 563. M-571 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli še z garancijo, prodam. Matija Časar. Stara 14, telefon: 26 523. M-572 GOZD NA GORIČKEM PRODAM. Naslov v upravi lista. M-573 ZAMRZOVALNO SKRINJO p: .dam. Jože Pušenjak, Zasadi 2, p. Križevci pri Ljutomeru. M-576 SENO, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. GR-12537 DVE KRAVI, stari štiri in trinajst let, breji, prodam. Janez Ivajnšič, Bučkovci 41. IN-18814 PRIKOLICO ZA KAMPIRANJE, enkrat rabljeno, prodam. Telefon: 26 457. IN-505 PLUGE OLT, 10-colne, obračalnik za BCS in sejalnico OLT za koruzo, dvoredno, prodam. Božidar Korošak, Stara Nova vas 28. IN-18807 ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam za 120.000 din. Kebler, Sta-vešinci 15, p. Spodnji Ivanjci. M-601 MERCEDES 220 DIZEL, letnik 1970, prodam. Prosečka vas 2. M-602 ŠKODO 100 L (po. delih), prodam. Gerlinci 109. M-604 KORUZNJAK, dolžina 6 m, in zamrzovalno skrinjo, 300 1, prodam. Šalamenci 17. M-605 MEŠALEC 12 K prodam. Milan Žižek, Murska Sobota, Št. Kovača 13. M-608 MOTORNI ŽAGI, TOMOS HUSQUARNA, nova, z garancijo, in STIHL, rabljeno, prodam. Makovec, Beznovci 22. M-611 OMARO ZA DNEVNO SOBO prodam. Telefon: 71 455. M-613 TRAKTOR ZETOR 6911 prodam. Turnišče, Štefana Kovača 30, telefon: 70 235. M-614 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 2'1-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din: letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol., 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900 603- 30005. Devizni račun. priJugobanki Ljubljana 50100 620 —00! 12 — 5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. IRAKTOR STEYR, 18 KS z reduktorjem, prodam. Stanjevci 84. M-615 MOTORNO ŽAGO STIHL prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Feliks Veberič, Negova 5, p. Spodnji Ivanjci. M-616 LESENO ŠUPO, 5 x 3 m, krito z opeko, prodam. Informacije po 18. uri: telefon 24-925. M-578 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, pralni stroj in hladilnik prodam. Telefon po 16. uri: 25-202. M-579 MOTOR MZ, 150 m3, in VW KOMBI prodam. Miroslav Vršič, Stara gora 19, p. Videm. M-580 SEDEŽNO GARNITURO Z RAZTEGLJIVIM LEŽIŠČEM, novo, prodam. Irena Žinkovič, Boračeva 4, 69252 Radenci. M-581 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Moščanci 18. M-583 TRAKTOR DEUTZ, 45 KM,' s kabino, koso in plugom prodam. Rogašovci 42. M-584 KAROSERIJO ZA SPAČKA, dobro ohranjeijo, s stekli, prodam. Ivan Kramberger, Radven-ci 40, p. Spodnji Ivanjci. M-585 RADIO PHILIPS s kasetofonom prodam za 18.000 din. Murska Sobota, Kroška 26. M-586 TRAKTOR ŠTORE 504, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-587 NIZKO OMARO ZA OTROŠKO ALI DNEVNO SOBO prodam. Ogled popoldne. Šafarič, Murska Sobota, Vrtna 6. M-588 PUHALNIK ZA SENO IN MOLZNI STROJ PRODAM. Kupšinci 30. M-489 KOPAČ ROVOV RIKO 3, skoraj nov, ugodno prodam. Jože Celec, Vaneča 18, telefon: 72-577. M-591 DIZEL MOTOR, 60 KM, generalno popravljen, in motor FORDA, 60 KM, prevoženih 5.000 km, prodam. Murski Črnci 14. M-592 TRAKTORSKI BAGER RIKO prodam. Marjan Šileč, Brezovec 6, 42313 Martin na Muri. IN-18802 HIŠO z gospodarskim poslopjem ter 2,5 ha zemlje v Gajševcih prodam. Cena po dogovoru. Anton Benko, Gajševci 6 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18803 KAKOVOSTNO VINO PRODAM. Informacije po telefonu: 81-742. IN-18804 LADO 1600, karambolirano, letnik 1980, 42.000 km, ugodno prodam. Milan Božič, Šalinci 32, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18805 TEHTNICO (SC H UK), 15 kg, drva, kredenco, posteljo, posteljne vložke, okenski okvir in pleteni fotelj prodam. Lendava, Partizanska 4. Le-38 MOTORNO ŽAGO STIHL 051 AV ELEKTRONIK, v dobrem stanju, prodam. Cena 110.000. Pince št. 43, p. Lendava. Le-40 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP ŠEMPETER TIP PSP 28-24 prodam. Požgan, Brunšvik 24, 62327 Rače, telefon: (062) 685-173. M-593 ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do novembra, z novimi gumami, ugodno prodam. Alojz Makovec, Dolnji Slaveči 97, p. Grad. M-594 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK ZA DVOJČKA prodam. Rogašovci 72. M-596 TELICO, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Domanjšev-ci 34. M-597 TRAKTOR DEUTZ, -,0 KS, prodam. Serdica 88. M-598 KRAVO, STARO TRI LETA, BREJO DEVET MESECEV, KONTROLA A, in svinjsko mast prodam. Viktor Kučan, Adrijanci 26. M-599 ŠPORTNO KOLO JUNIOR ugodno prodam. Telefon: 70-022. M-600 RENAULT 4, rdeče barve, star eno leto in 4 mesece, registriran do septembra, prevoženih 20.000 km, prodam. Dobrovnik 238. M-452 FOTOAPARAT PRAKTICA B 200 s torbico in predobjektivom — ribje oko (80.000 din), komplet photosnirer (50.000 din) in moško športno kolo puch cha-vett (60.000 din), prodam. Cene je skupaj za 1 /0.000 din. Duh, Murska Sobota, Štefana Kovača 29. M-582 ENOOSNO PRIKOLICO ZMAJ, prekucnik in osi za dvoo-sno prikolico s platišči prodam. Velika Polana 131. M-595 PARCELO. PRIMERNO ZA VIKEND PRODAM. Telefon: 21-852. M- 617 KITARO AVONKA,‘kopija GI-PON, IN ORGLE ELKA DECAY VIOLONČELO STR1NKS C LAVI R, nujno in ugodno prodam. Jože Farkaš, Trnje 39. M-618 POHIŠTVO ZA SPALNICO IN TRAJNOŽARNI ŠTEDILNIK DERBI 84 ugodno prodam. Janez Papič, Murska Sobota, Štefana Kovača 9. M-620 VARNOSTNI LOK ZA TRAKTOR prodam. Ludvik Kučan, Križevci 76 v Prekmurju. M-621 ZASTAVO 101, letnik 1977 in DELE ZA AVTO F 126 P prodam. Miiller, Radenci, Kapelska cesta 35. M-623 MEŠANA DRVA, 4 m3, prodam za 28.000 din. Selo 132. M-624 AKUSTIČNO KITARO FENDER F 15 s carinsko deklaracijo, prodam za 65.000 din. Dobrovnik 8 b, telefon: 70-432. MLIN KLADIVAR prodam. Mala Polana 80. M-626 FIAT 126 prodam. Marjan Petek, Melinci 1. M-627 HI-FI, 200 W, prodam. Informacije po 19. uri. Telefon 75-920. Le-30 AVTO AMI 8 prodam. Kapca '37. Le-31 ZASTAVO 750 SE, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Murska Sobota, Mojstrska 1, stanovanje 33/V, telefon 26-076. M-651 SEDEŽNO GARNITURO prodam. Janez Papič, Štefana Kovača 9, M. Sobota. M-652 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3001, prodam. Telefon: 73-040, int. 612. M-653 KADET, letnik 1967, registriran, in bojler, 100 1, nov, za centralno ogrevanje, prodam. Murska Sobota, Noršinska cesta 1. M-654 TRAKTOR IMT 567 s 600 delovnimi urami, s 5 t prikolico ali brez, prodam. Vidonci 137. M-655 OJAČEVALEC YAMAHA B 212, 100 W, primerno za solo kitaro in klaviature, poceni prodam. Ivo Bogdan, Tupkovec 2, 42312 Štrigova. M-656 PARCELO ZA VINOGRAD s kletjo in cisterno, v okolici Štri-gove, prodam. Mirko Štiberc, Štrigova 7. IN-18815 TRAKTOR FIAT ŠTORE 404, prednji pogon, z letno kabino, malo rabljen, prodam. Krog, Trubarjeva 19. M-628 TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Mačkovci 30. M-631 ŠTEDILNIK IN PEČ NA TRDA GORIVA prodam. Predanovci 21 a. M-632 ZASTAVO 10.1, letnik 1978, prodam. Bukvič, Markišavci 16 c. M-633 KOMBAJN ZMAJ 810 s tri m jermenom prodam. Ižakovci 76, telefon: 71-335'. M-634 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3501, prodam. Murska Sobota, Kopitarjeva 8. M-MM TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Gradišče 31, p. Tišina. M-459 SPAČEK, motor brezhiben^ ih novo nemško žago prodam. Čer-neka, Kajuhova 14, telefon: 21-980. M-530 OLTOVE PLUGE PRODAM. Lipa 115. M-635 TAM HOT 10 ž aluminijastim kasonom, prednje vezno in vetrobransko steklo za golf in moped tomos 15 SLC prodam. Telefon: 76-812. M-636 SMREKOVE IN BOROVE PLOHE, debeline 5 cm, 2,5—3'm3, prodam. Informacije po telefonu: (069) 73-214. M-637 ŠKODO V VOZNEM STANJU prodam. Informacije v popoldanskem času po telefonu (069) 22-391. M-637 a SENO, VEČJO KOLIČINO, prodam. Borejci 22. M-638 PLINSKI ŠTEDILNIK PRODAM. Šiftar, Radenci, Kidričevo naselje 7. M-639 NJIVO NA KRAJNI in DRVA ZA POSEK prodam, informacije: Šoštarec, St. Rozmana 15/ M-640 I RAKTOR IMT 540 z vsemi priključki, v dobrem stanju, prodam. Anton Vogrinčič, Pertoča 9, p. Rogašovci. M-64.1 LADO 1200 . S, staro dve leti, prodam. Naslov v upravi lista. M-642 KAKOVOSTNA LEGLA KALIFORNIJSKIH DEŽEVNIKOV prodam. Možno obročno odplačevanje. Kupcu jamčimo odkup humusa. Priročnik za gojenje deževnikov nudim brezplačno. Zdenko Makoter, telefon: (069) 81-338 — zvečer. M-6a^ AVTO RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Franc Zver, Gornja Bistrica 24. M-MM SUHE ČEŠNJEVE PLOHE, debelina 10 cm, ugodno prodam. Razkrižje 6 a. IN-18816 PRODAJAM SEMENA; — Najnovejše vrste buč velikank, katerih teža je do 100 kg in so okusne za prehrano. Cena enega semena je 30 dinarjev. — Najnovejše vrste stročjega fižola z dolžino stroka do Im, je dober za prehrano in se dobro hrani v hladilniku. Cena enega semena je 20 dinarjev. — Najnovejše vrste paradižni-ka-paprike, ki doseže dolžino ploda do 20 cm. Okusen je za prehrano in se dobro hrani v hladilniku. Cena enega semena je 10 dinarjev. — Paprike velikanke, ki dosežejo težo do 400 g. Cena enega semena je 10 dinarjev. — Novo vrsto zgodnjih kumar. Okusne so za prehrano in obstojne v hladilniku. Cena semena je 20 dinarjev. — Novo vrsto dinj »medena-ro-za«, kanadskega izvora, so zelo okusne in sladke. Cena enega semena je 20 dinarjev. Po pošti vam pošljem za najmanj 1000 dinarjev semen, ki jih želite. Pri vsaki pošiljki vam pošljem tudi navodila za gojenje vseh navedenih pridelkov. Milka Radičevič, Štulac, 36210 Vrnjačka Banja. 1 HA GOZDA PRODAM. Kelemen, Križevci 2 v Prekmurju, telefon 77-813 M-644 3 BRAZDN1 PLUG, ZNAMKE OLT,novi, prodam. Tišina 57. M-645 OMARO ZA DNEVNO SOBO, ohranjeno, in dve zimski gumi za POPRAVEK Pri zahvali za pokojnim FRANCEM ZEMLJIČEM iz Turnišča je nastala napaka v tisku. Pravilno besedilo se glasi: Po-dolgi in težki bolezni nas je v 64. letu staro sti zapustil naš dragi mož oče, dedek, tast in brat. NOVO! OKVIRJANJE SLIK, DIPLOM IN GOBELINOV! PRIPOROČA SE: DANIEL ZELKO, LJUTOMER, FRANA KOVAČIČA 18 (ZA GASILSKIM DOMOM). Obveščam javnost, da bom 17. februarja odprl VULKANIZER-SKO DELAVNICO. S svojimi storitvami: montiranjem, uravnoteženjem in popravilom vseh vrst gum se za obisk toplo priporočam! Ivan Lebar Cankarjeva 18 Beltinci Srce je dalo, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno si samo. (O. Zupančič) ZAHVALA Nepričakovano nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, ata in stari ata Stanislav Kralj iz Mekotnjaka Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DO Elektromontaža in Tehnostroj Ljutomer, ki so nam pomagali,-z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Desnjak za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: žena Elizabeta, hčerka Marija, sinovi Gabrijel, Rudolf, Alojz in Stanko z družinami opel rekord s platišči, prodam. Edvard Kutoša, M. Sobota, Cankarjeva 68. M-646 KOMBI, znamke 1MV, tip 1600 BR, letnik 1976, registriran do 30. 5. 1986, prodam. Nuskova 36, p. Rogašovci. M-647 RENAULT 4, star eno leto, prodam. Jakob Štefan, Rakičan, Tomšičeva 24, telefon 23-278. M-648 kupim MANJŠI SKOBELJNI STROJ kupim. Punudbe s ceno po telefonu: 81-784. IN-18808 GOZD (okrog 40 arov), v Moravcih, Ivanovcih ali Andrejcih, kupim. Pisne ponudbe s ceno pošljite na naslov: Flisar, Murska Sobota, Tomšičeva 2. M-568 zaposlitve MLAJŠO UPOKOJENKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU IŠČEMO. Prijetno okolje, lastna soba, vsa oskrba in nagrada. Informacije: Ana—Marija Sodnik, Radovljica, Gradnikova 3, telefon po 12. uri: 064 75-280. M-606 KV ŠIVILJO zaposlim takoj za nedoločen čas. Delo v eni izmeni. Naslov v upravi lista. M-609 KV MIZARJA ZAPOSLIM. Mizarstvo Sraka, Lipovci 180 a, p. Beltinci. M-650 KV MIZARJA ZAPOSLIM TAKOJ. Plača nad 60.000 din. Samsko stanovanje brezplačno. Stanko Hrastnik, zidarstvo-mizar-stvo, Ljubečna 56 a, Celje, telefon: 35-475. M-657 REZKALCA ZA KOVINSKO STROKO s prakso takoj zaposlim. Od do 100.000 din. Informacije: telefon 22-995. M-649 V SPOMIN 31. januarja 1986 minevata dve leti, odkar je prenehalo biti srce naše drage mame in stare mame Klariče Švare Hvala vsem, ki se je spominjate! VSI, KI SMO JO IMELI RADI N SPOMIN 3. februarja mineva leto, odkar živimo brez našega dobrega moža, očeta, dedka in pradedka, tasta in brata Antona Vlaja iz Rakičana Lendavska 21 Mnogo prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in žalostno spoznanje, da te ni več med nami, toda spomin nate bo ostal do konca naših dni. ŽALUJOČI: VSI TVOJI sobe : * OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi lista. M-629 razno OBVESTILO! Obveščamo javnost, da ima Feliks Kosednar iz Otovec št. 87, stanujoč v Vidoncih, odmerjen svoj delež parcele gozda in nima pravice prodajati z druge parcele. Kupce lesa s te parcele bomo sodno preganjali. Viljem COr, M. Sobota. M-574 Gasilsko društvo Cankova vabi na veliko pustno maškarado v soboto, 8. februarja, ob 18. uri. Maske bodo nagrajene. Zabaval vas bo narodnozabavni ansambel Lojzeta Slaka. M-659 PREKLIC! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Mariji Ferenc iz Bogojine in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Vladimir Ivanič, Bogojina 71. M-630 ODKUPUJEM KARAMBOLI-RANE ALI DELNO VOZNE AVTOMOBILE TER RAZNE KMETIJSKE STROJE. Ponudbe s primerno ceno pošljite na naslov: Janko Antolič, Žerovinci 24, 62259 Ivanjkovci. Delovni čas od 11. do 16. ure, v soboto od 9. do 11. ure. Telefon: (062) 714 113. M-468 GOSPODINJE POZOR! Imate težave z zamrzovalno skrinjo: skrinja rosi, toči ali se na njej nabira led? Pokličite servis: telefon 062 774 806. Popravimo vam strokovno in takoj. Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-MM Kje si dragi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? STRAN 14 VESTNIK, 6. FEBRUAR 1986 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za ustno ali pisno izraženo sožalje. Posebna hvala gasilcem iz Hrastje-Mote, lovskemu društvu iz Radenec, g. župniku in kaplanu s Kapele, sosedu župniku iz Šentvida pri Planini Feliksu Sternišu za poslovilni govor in opravljeni Obred in tov. Divjaku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice za ves trud in nego med boleznijo ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali in sočustvovali z nami. VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi našega ljubega moža, očeta in dedija Janka Lešnika iz Murske Sobote se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala vsem za vse, kar ste storili zanj. NJEGOVI NAJDRAŽJI ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 72. letu za vedno zapustila draga mama Terezija Kerec iz Vidonec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali, jo obiskovali in tolažili v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebna hvala g. župniku in pevcem, predstavniku KS Grad ter vsem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi pihalnemu orkestru iz M. Sobote. Vsem še enkrat —- iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Jože, Janez, Alojz in Štefan ter hčerki Marija in Anica z družinami ZAHVALA V 86. letu starosti nas je tiho, kakor je živela, za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Ana Rumič roj. Pbrš iz Tešanovec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, njen grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Tešanovci, 9. januarja 1986 ŽALUJOČI: VSI NJENI Kje si draga mama in stara mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA 18. januarja nas je v 94. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in babica Rozalija Šadl iz Ropoče Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala medicinskemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zastopniku KS tov. Flisarju za poslovilne besede ob odprtem grobu in društvu upokojencev. Žalujoči: sinova in hčerka z družinami Kje si ljubi mož kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ? 20. januarja nas je v 74. letu nepričakovano za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Alojz Mesarič iz Lipovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem, znancem in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Ignacu Horvatu za zdravniško pomoč, g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat— iskrena hvala! Žalujoči: žena Vera, hčerki Marija in Lojzka z družinama ter drugo sorodstvo Če bi solza mrtvega zbudita, tebe dragi mož in ata ne bi črna zemlja krila. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 57. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ata, brat in sin Anton Gubic iz Trdkove ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče in dedek Ignac Kouter iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala dr. Perkiču in vsemu zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter dr. Carju za veliko pomoč na domu. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, govornikoma za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, darovalcem za’gradnjo kirurgije in kolektivom za podarjene vence. Vsem še enkrat — lepa zahvala! Žalujoči: žena Marija, sin Mirko ter hčerke Marjeta, Helena in Elizabeta z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre Marije Gomboc roj. Kous iz Borejec 45 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivom ŽVZ, Radenske in Agroservisa, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala govorniku, pevcem in č. g. kaplanu za pogrebnih obred. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma počitka v Rakičanu. ŽALUJOČI: VSI NJENI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA 17. januarja 1986 nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in boter Jože Denša iz Nedeiice 146 Ob tej boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so pokojnika pospremili ha njegovi zadnji poti, njegov gro prekrili s številnimi venci in šopki cvetja, sočustvovali z nami m nam izrekli soza je. Posebna hvala g. župniku in cerkvenim pevcem za pogrebni obred, gasilskim društvom posebno iz Trdkove, predstavniku KS za poslovilne besede, kolektivu elektronskega oddelka Gorenja Elrad ter vsem prijateljem m znancem. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem in botrini, ki so nam v teh težkih trenutkih.pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili k poslednjemu počitku. Posebna hvala sodelavcem Planike za darovane vence, predstavniku KS Zvonetu Horvatu za poslovilne besede, g. kaplanu za pogrebnLobred, pevcem planiškega okteta ter pevkam za odpete žalostinke. Žalujoči: žena, sinovi Štefan, Jože in Ignac ter hčerka Marija z družinami Žalujoči: žena, sin Drago, mama in vsi, ki so ga imeli radi VESTNIK, 6. FEBRUAR 1986 STRAN 15 v besedi in sliki Borova nevesta je ostala »ledik« BOROVA GMAJNA pri Otovcih, 2. februar 1986 — Po enaindvajsetih letih so se tamkaj spet zbrali številni domačini in gostje od blizu in daleč, da bi izbrali in posekali najboljši bor, namenjen za sneho Jančiju Bo-rovnjaku, ker si pač ni uspel najti prave mladenke. Preden je borova nevesta padla, pa se je zgodilo še marsikaj drugega. Frizerji in frizerke so strigli in brili, kdor ni bil primerno urejen za svatbo, ciganice so iskale očete za svoje nezakonske otroke (fotive) in jih koj skasirale za alimente, vile in palčki so obkrožile zdaj tega zdaj onega obiskovalca in če se je hotel rešiti, je moral plačati, tudi dimnikarjeve storitve niso bile zastonj in prav tako je marsikoga doletela kazen, če so ga obdolžili, da je kaj ukradel. Ako se je kateri upiral, so brž pristopili zraven miličniki in sodniki. Zastonj tudi ni bi! ples z medvedom, žirafo, smrtjo ali drugimi maskami. Če pa so se kje ženske predolgo pogovarjale, je kmalu pridirjal mednje veter in jih razpihal. Pa še to in ono se je pripetilo. Lačen ali žejen pa najbrž ni bil nihče, saj so otovske ženske spekle čez tisoč krofov, okrog 150 velikih vrtanikov in raznega peciva na košare. Tudi palinka in vino je teklo, kot je to pač na gostijah v navadi. Pop pa je bil ves čas skrivnostna osebnost, da ga ne bi kdo ukradel in potem ne bi imel kdo poročiti Borovnjakovega Jančija s Škiifkovof Trezof iz Sračjega dola, ki se je zadnji hip le premislila, da bo skočila v zakonski jarem. Borova nevesta (drevo) pa so tako lahko prihranili za kaj drugega. Ves zaslužek bodo namenili za obnovo gasilskega doma. JOŽE GRAJ Nekdanje mojstre domače obrti — rešetarje — je predstavljal eden najstarejših domačinov Rudolf Roudi. (Foto: J. G.) KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU O elektrarnah le v dogovoru Osnovna organizacija ZSMS Mladi zadružnik iz Križevec pri Ljutomeru je v petek zvečer organizirala javno tribuno o trenutno najbolj aktualni temi: Elektrarnah na Muri. Žal bi lahko rekli, da je bila to javna tribuna z nekaj pomanjkljivostmi. Prva in največja — na dvogovoru o elektrarnah ni bilo niti enega predstavnika Elektrogospodarstva, družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov skupščine občine Ljutomer (izjema so predstavniki OK ZSMS Ljutomer) — pa še kdo je manjkal. Zato je omenjena tribuna izzvenela kot agita- cija a priori proti elektrarnam. Vsekakor bi organizatorji — ko so sprejeli sporočila o neudeležbi omenjenih predstavnikov — (roko na srce — tribuna je bila sklicana na zelo kratek rok) v duhu treznega in plodnega dvogovora, morali tribuno odpovedati, ne glede na precej dobro udeležbo. En sam razlog govori za odpoved: če že elektrogospodarstvo in najodgovornejši v občini Ljutomer niso našli časa za dialog, bi vsaj pobudnik' gesel o rešitvi Mure morali pokazati raven strpnosti in intelekta in dokazati, da ne potrebujejo nizkih udarcev, a priori agitacije proti. Kljub temu pa je javna tribuna — razen že znanih replik, ki govore proti elektrarnam, pokazala nekatera osebna stališča predstavnikov kmetijstva o gradnjah, ki pa so le in zgolj osebna, saj uradnih pogledov še ni. Torej mora biti dogovor, da se mladi in drugi vabljeni (ki tokrat niso prišli) dobijo še enkrat, ko bodo uskladili datume, tisti temelj, ko bodo predstavniki obeh strani začeli argumentiran dvogovor za ali proti. D. L. ČEDALJE SMELEJŠI KORAKI • Vas je začela izumirati, vendar... • Nova osnovna šola in vaško-gasilski dom • Stara dvorazrednica več ne bo prepuščena času • Tudi v kmetijstvu več optimizma. V Kobilju, vasi ob madžarski meji, očitno preveč dolgo ni nihče razmišljal, kako bo čez tri, štiri leta, čez desetletje. To je, bolj na tiho, priznal tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Pali Nemet, Avgust Gjerek in Avgust Seršen pa sta vse potrdila in dodala še nekaj svojega, spodbudnega. Okrog 170 domačij je v tej vasi, vendar bi na premnoga vrata zaman trkali. Skoraj 50 hiš je praznih, nekatere pa so se vdale času. Mlajši so se zaposlili, tudi v tujini, in domačije pustili »kar tako«. Vse bi, očitno, drselo navzdol, če ne bi bilo vmes pomembnih premikov, ki spodbujajo. Nova Zakonca Zrinski — 65 let v zakonu' Na matičnem uradu v Murski Soboti sta proslavila visok zakonski jubilej — 65-letnico zakonske zveze (diamantno poroko) Viktorija Zrinski, roj. Slepec, 87 let, in njen mož Matija Zrinski, 88 let. Živita v Poljski ulici 6 v Murski Soboti. V zakonu sta imela dva sinova, sedaj pa imata že 2 vnuka in 2 pravnuka. Zdravje ni najboljše, ženi nagaja sluh, mož pa ima težave z vidom, našla pa sta svoje zadovoljstvo tudi v teh letih. Viktorija zelo rada gleda televizijo, mož pa skoraj ne zamudi nobenih radijskih poročil. Tekst in posnetek: Tonček Gider šola, ki so ji nadeli Kardeljevo ime, se čedalje bolj uveljavlja, z združenimi sredstvi so zgradili sodoben vaško-gasilski dom, z dobro udeležbo so se izkazali na nedavnem referendumu o občinskem in krajevnem samoprispevku. Za oba so navdušeno glasovali. Za občinskega se jih je ogrelo nad 90 odstotkov, za krajevnega pa nad 93 odstofkov vseh, ki so imeli pravico glasovanja. VEDNO SE NAJDE KDO Res, vedno se najde kdo, ki je voljan dati nove spodbude. V ko-biljskem primeru je tokrat pokazala razumevanje delovna organizacija Utok iz Kamnika. Če bo tako, kot so se dogovorili, se bo stara dvorazrednica s prizidava-mi in preurejanji že čez leto spremenila v proizvodni obrat, ki bo lahko v eni izmeni zaposlil vsaj 24 delavcev. Nekateri se bodo vrnili na domačije, precej pa bo takih, ki se bodo zaposlili v domači vasi, v svoji krajevni skupnosti. Predsednik skupščine KS Avgust Gjerek je dejal, da imajo že nad 40 prijav, saj so bili vsi pravočasno obveščeni, da bodo v novem obratu izdelovali predvsem higienskotehnična zaščitna sredstva iz usnja. Načrti so pripravljeni, čas neusmiljeno .teče. Prostori niso dovolj, potrebno je usposabljanje za dobro delo. V Kamniku pravijo, da so navdušeni nad zavzetostjo Kobiljčanov in obljubo, da bodo pri preurejanju in dograjevanju pomagali na tak ali drugačen način, za usposabljanje pa bodo tudi pravočasno poskrbeli. Še nekaj so povedali v Kobilju: ŠE NEKAJ ZA KONEC Kobiljski potok je ob obljubljenih regulacijah »neučakan«. RADENSKA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM DIANA MUR- SKA SOBOTA • TOZD HOTEL DIANA MURSKA SOBOTA N.SOl.O. VAS VABI Poljedelski dnevi ABC Pomurke Sozd ABC Pomurka je v sodelovanju s centrom za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije pripravil v Murski Soboti tridnevno strokovno posvetovanje o pridelovanju poljščin. Namenjeno je bilo predvsem strokovnjakom, ki so od ponedeljka do srede lahko izmenjali izkušnje in se seznanili z najnovejšimi dognanji v tehnologiji pridelovanja najpomembnejših poljščin. Poleg domače pospeševalne službe so na posvetovanju v Murski Soboti sodelovali tudi priznani kmetijski strokovnjaki iz največjih slovenskih in jugoslovanskih strokovnih in drugih ustanov. Posebna pozornost na posvetu je bila namenjena pridelovanju sladkorne pese, koruze in pšenice, niso pa zanemarili tudi drugih poljščin, ki se vključujejo v pomurski njivski kolobar. Ob krompirju, ki mu namenjajo nekaj več površin predvsem v soboški in lendavski občini, je treba omeniti še oljno ogrščico, ki si kot industrijska rastlina utira pot tudi na pomurske njive, ter proso in ajdo, ki lahko imata kot dosevka prav tako pomembno mesto v njivskem kolobarju. Na posvetovanju so se predstavili tudi pridelovalci semen, gnojil, zaščitnih sredstev in kmetijske mehanizacije za posamezne programe proizvodnje. L. Kovač I V GORNJIH SLAVEČIH I Stari prekmurski pustni običaj — borovo gostiivanje bodo v nedeljo, 9. februarja, oživili tudi v Gornjih Slavečih. Domače gasilsko društvo, ki je organizator prireditve, je k sodelovanju H pritegnilo takorekoč vse vaščane, še posebej zavzeto pa so se pripravna nedeljsko prireditev lotili mladi. Na borovem gostil- vanju bo sodelovalo okrog 150 domačinov, ki bodo prikazali I stare šege in običaje, organizatorji pa pričakujejo, da si bo nji- g hovo prireditev ogledalo veliko obiskovalcev. Borovo gostuvanje so v Gornjih Slavečih prvič pripravili' » že pred vojno, leta 1923, nato pa še 1959. in 1972. Tokrat so va- S bila na gostuvanje odnesli v 18 okoliških vasi, z denarjem, ki H ga bodo iztržili, pa bodo uredili gasilski dom. Načrtujejo ob- " novo fasade, prekritje strehe in ureditev sanitarij, ne bodo pa pozabili tudi na gasilsko opremo: L. Kovač MALI NOGOMET’’ NAFTA ZMAGOVALEC V Lendavi je bil polfinalni turnir za prvenstvo Slovenije v malem nogometu, na katerem bi morale nastopiti ekipe Aluminija, Drave, Mure, Nafte in medobčinski prvaki. Žal sta se turnirja udeležili le ekipi Nafte in Črenšovec, med tem ko so Veterani Nafte nastopali izven konkurence. Rezultati — Veterani: Crenšovci 6:5, Nafta:Crenšovci 6:2 in Nafta:Veterani 8:2. Vrstni red: 1. Nafta, 2. Veterani in 3. Čren-šovci. Nafta bo sodelovala na sklepnem turnirju. F. Bobovec kulturnih prireditev Pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem, bodo tudi v Pomurju številne prireditve in proslave Prešernovega dne. Osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika, na kateri bo slavnostna podelitev nagrad in priznanj občinske Kulturne skupnosti, bo v Murski Soboti v petek, 7. februarja, ob 18. uri v dvorani kina Park. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi Plesni teater iz Ljubljane s predstavo Krst v dveh delih: Grenka solza LM in Pisma iz črnega marmorja. V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec pa bo ob 17. uri otvoritev razstave Likovna prizadevanja na Gorenjskem 1985 v okviru že tradicionalne izmenjave z Gorenjskim muzejem iz Kranja. V Pokrajinski in. študijski knjižnici pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika razstavi: Primož Trubar v slovenski literarni zgodovini in esejistiki (ob 400. obletnici Trubarjeve smrti) in Literarno delo Iva Zormana (ob pisateljevi 60-letnici). Prva razstava bo v študijskem oddelku knjižnice na ogled od 7. do 15. februarja, druga pa v pionirskem oddelku knjižnice v soboškem gradu od 7. februarja do 7. marca. Dva Avgusta sta se umaknila, stara šolska stavba — v ozadju — pa bo že čez nekaj mesecev spremenila podobo. »UTOK« in krajani! 4 Predsednik sveta KS Kobilje — Pali Nemet, je razgrnil načrte. Kamničani dajejo Kobiljčanom spodbude za smelejše korake. v krajevni skupnosti bi radi v sorazmerno kratkem času zgradili avtobusne garaže, dokaj neučakani pa so že precej časa v,35 domačijah — zaradi telefonov, namreč., Kdaj, kdaj...? Janko Stolnik Kegljanje PORAZ RADENSKE V šestem kolu tekmovanja v republiški moški kegljaški ligi je Tekstil Slovan v Ljubljani premagal Radensko s 5202:5053 podrtih kegljev. Posamezno: M. Steržaj 897, Smodiš 868, H. Steržaj 850, Kovačič 838, Horvat 801 in Drvarič 799 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska v Ljutomeru z Brestom iz Cerknice. F. M. PUSTNE POVORKE Nogometna sekcija TVD Partizan Tišina bo'pripravila 9. februarja pustno povorko po vaseh krajevnih skupnosti Tišina in Gederovci. Na tak način bi si radi zagotovili nekaj najnujnejših sredstev za tekmovanja v prvi medobčinski ligi. Tudi gasilci in ostali vaščani Krajne se pripravljajo na pustno povorko po enajstih vaseh od Strukovec do Gradišča. Kot napovedujejo, bo v njej sodelovalo okrog 90 vaščanov. Zbrana sredstva bodo porabili za obnovo vaško gasilskega doma in nakup novega gasilskega vozila. frku V Ljutomeru bodo slovenski kulturni praznik proslavili že nocoj (v četrtek, 6. februarja) ob 19. uri z otvoritvijo razstave del slikarja Antona Repnika v Galeriji Ante Trstenjak. Otvoritvi razstave bo ob 19. uri sledila proslava v Domu kulture, na kateri se bodo predstavile sekcije kul-turnoumetniškega društva Ivan Kaučič in predstavniki srednješolskega centra družboslovne usmeritve Fran Miklošič. Podelili bodo tudi občinska priznanja Zveze kulturnih organizacij zaslužnim kulturnim delavcem: Osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika lendavske občine bo v Turnišču 8. februarja ob 19.30, v prireditveni dvorani, kjer bo nastopil Plesni teater iz Ljubljane. V Galeriji Lendava pa bodo že dan prej, v petek, 7. februarja, ob 17. uri odprli razstavo del Jana Oeltjcna, ki jo posreduje Umetnostna galerija iz Maribora. V radgonski občini sovpada kulturni praznik z dnevom prosvetnih delavcev, zato bodo na prireditvi v Domukul-ture ob 16. uri podelili tako Kerenčičeve kot Šilihove nagrade kulturnikom in prosvetnim delavcem ter si ogledali izrazni ples Plesnega teatra iz Ljubljane, v znamenju katerega je večina prireditev v občinskih središčih ob kulturnem prazniku v pokrajini ob Muri. Brigita Bavčar ZA OBČINO GORNJA RADGONA RADIJSKI REFERENDUMSKI PROGRAM Podobno kot za soboško, ljutomersko in lendavsko občino pripravljajo sodelavci Radia Murska Sobota poseben referendumski program tudi za nedeljo, 9. februarja, ko se bodo o samoprispevku odločali v radgonski občini. Začel se bo ob sedmih zjutraj in bo trajal do desetih, o glasovanju pa bomo poročali še nekaj pred .enajsto in dvanajsto uro ter v osrednji nedeljski oddaji V nedeljo popoldne. Na terenu bodo naši novinarji in dopisniki, k sodelovanju pa vabimo tudi volilne odbore, ki lahko o dogajanju na njihovem volišču sproti poročajo na telefonsko številko 21 383, za oglašanje v živo pa je namenjena številka 21 232. Vabljeni k sodelovanju in poslušanju! — na tradicionalno pustovanje 8. in 11. februarja 1986 v kavarno hotela VLJUDNO DIANA. — v restavracijo hotela DIANA do 19. februarja 1986 na nagrajene kulinari- WAD| čne specialitete domače in madžarske kuhinje. VnULULIlI. STRAN 16 VESTNIK, 6. FEBRUAR 1886