f g*<«rln(.
Cm fcmrm! su?. 50 pftf
MAIAjMVHIIA
GLASILO CJUCOSLOVENSKE MLADINE
LETO II.
Ljubljana, dne 22. aprila 1936.
štev. 7,
Domovina, lije si?
Danes, ko se bijejo kruti boji za obstanek človeka, ne bo napak, če malo odgovorimo na gornje vprašanje, ki si ga ije pred tridesetimi leti zastavil v »Dumi« Oto« Župančič. On se je zavedal' tragične pomembnosti tega vprašaja še mnogo bolje kot mi. Njegov genij, ki je slutil nove zarje, je iskal odgovora na ta naš problem, proniknil je v njegovo vsebino in, ali ije našel odgovor? Toda dejstvo, da se je pesnik izpraševal prav tu in to v dobi, ko je bilo drugih dogajanj dovolj, nam daje razumeti, da se je Župančič dobro zavedal pomembnosti tega vprašanja, ki danes spet stopa v ospredje.
Kaij bi govorili o tem, kako in kdaj se je odpravil naš človek v tujino. Tu gre le za to, da se vsaj malce zamislimo v življenjski problem našega naroda, v problem izseljevanja. Kajti žalostno je dejstvo, da ta naša lepa zemlja ne more rediti vseh ljudi, ki jih poraja, da morajo ti ljudje z nje. Kam? Ven v svet, v to mačeho, ki tujcu s skopo roko deli tako grenak kruh. Tu je tragika. Ubogi slovenski, hrvatski , ali srbski človek, ki mora v Vestfaliji prodajati svojo kri tujemu kapitalu. Svoj znoj vliva v tisto kepo črnega diamanta, ki jo koplje za tujca. In ko je tujina izsesala njegov življenjski sok, pa pahne proč in on gre, da vsaj umrje pod domačim krovom. Ta problem je bridko občutil Cankar, iztisnil ije svojo nedopovedljivo bol v svojega Kurenta, pokazal je našo rano v Juretu, tem tipu našega mladostnika, ki mu je tujina izpila mladost. K8 pride domov in začuti silno slo po življenju, ko ga vonj razorauih njiv zopet omamlja, ko mu medli spomin iz rane mladosti vstaja otipljiv pred očmi, da, tedaj bi zopet rad živel, zopet bi rad poslušal tajnostno govorico valujočega žita. A gorje! Tri kaplje 'krvi na dan, da, to je veliko! Ne more živeti več on, ki mu je siva tovarna izpila kri.
Priklenjen v službi Dolarja in Franka čaka jugoslovenski izseljenec svojega velikega dne. Tuje množice, ki so ga preplavile, mu niso izkoreninile zavesti, da je tu le tujec, da je tam preko Oceana njegova domovina, kjer zveni govorica, znana mu iz mladih let. I rudar v živo-srebrnem rudniku i farmer se zavedata, kakšno ije njuno poreklo in od kod sta doma. Kljub temu, da jima rodna gruda ni dala najelemen-tarnejših življenjskih pogojev, jo ljubita in jo bosta večno ijubila. Mi občudujemo njih veličastno kljubovanje vsem raznarodovalnim poskusom in vsem potujčevalnim ukrepom. Zavedamo se, da živi tam mladina, ki jo vodijo ne le «iam skupni splošno življenjski, temveč tudi na-cijonalni interesi. Kljub temu, da se nismo nikoli videli, slutimo in čutimo našo skupno naraščajočo silo, ki se bo nekoč strnila v eno samo mogočno voljo. Pozdravljeni bratje v Vestfaliji! Pozdravljen delavec v Holandiji! Pozdravljeni vsi, ki vas je kruta usoda pahnila v. rodne grude v tujino. Jugoslovenska nacijonalna mladina ve, da so v Evropi in preko Oceana množice, ki so iste krvi kot mi. Vedno bomo stali na budni straži, skrbno čuvajoč med našimi izseljenci zavest, da so sinovi naroda, ki si v Jugoslaviji gradi svojo svetlejšo bodočnost.
Kar se tiče gospodarskega stanja naših izseljencev, se bomo na ta problem še vrnili.
D.
Združili sta nas in družita nas dve Meliki ideji; narodna in socijalna!
Komunistični evangelij
Naša država sama na sebi za komunizem nima najbolj pripravnih tal. Vendar je gospodarska kriza zadnjih let ustvarila v duši mase neke nagibe za ta pokret, ki pa ne izvirajo iz naklonjenosti do Marxovega nauka ali do Moskve, ampak jim je treba iskati vzrok samo v slabem socijalnem stanju, človek, ki je vsled krize popolnoma obubožal, ki ne more ničesar izgubiti, se bo samoobsebl umevno priključil vsaki struji, ki mu obljublja blaginjo in podžiga sovraštvo proti onemu kapitalu, ki je brez obotavljanja pregazil njega in njegovo eksistenco. To je ravno oni soci-jalni moment, katerega lahko spretno izrablja komunizem v svoje svrhe. Da pa Marxov evangelij more uspevati, je neobhodno potreben še en pogoj: Najboljša tla za uspevanje komunizma so industrijski predeli, dočim se naš kmet že radi svoje konservativnosti, posebno pa vsled svoje privezanosti na grudo ne more zanj navdušiti. Delavec, ki je bil vedno revolucijonarec, se bo kaj kmalu oprijel one ideologije, ki mu obljublja pravično razdelitev dobrin, ki uči razredno borbo in napoveduje neizprosen boj vsemu »buržujstvu«, to je vsem onim, ki se rede na račun njihovega trpljenja. Zato se ne smemo čuditi, če slišimo, da je n. pr. delavstvo v rudarskih revirjih komunistično, da dela proti obstoječemu redu, ima svoje tajne komunistične centrale itd. To je le čisto naraven razvoj, ki pa lahko postane sčasoma za državo nevaren, kajti mi si kakega boijševiškega »raja« niti najmanj ne želimo, ker vemo, kako se je ta stvar obnesla v Rusiji. Delavec pa seveda veruje tem agentom, veruje njihovim obljubam boljševiške ideologije — in dela zanjo.
Po vsem tem, kar sem zgoraj omenil po raznih poročilih o komunističnem gibanju v naši državi, bo marsikdo, uspavan po teh navideznih uspehih boljševizma, zapadel v turoben pesimizem in dejal: Sedaj pa je vse-
ga konec, marksizem bo zmagal, saj že zma* guje... najbolje je, da se še sam vpišem v kakšno komunistično organizacijo.
Mi odločno zavračamo to stališče, kajti mi dobro poznamo duševnost in miselnost jugo-slovenskega delavstva, ki ni niti najmanj ko* munistično. Delavec ni idealist, on išče kruha in zaslužka, kajti on ga mora iskati, njemu gre za življenjsko eksistenco. In če pri tem nasede raznim komunističnim agitatorjem, ki ga v njegovi težki borbi za vsakdanji kruh omamljajo s praznimi obljubami, je to le prehoden pojem. Tudi jugoslovenski delavec bo prej ali slej spoznal vso laž židovsko-komupistične bande. Neomajna resnica je, da je naš delavec po svojem bistvu nacijonalist, dober nacij onalist, ki se izkristalizuje v življenjskem boju, veliko boljši od vseh onih, ki se hvalijo in povzdigujejo, kakšni rodoljubi so, nazadnje pa na najbolj nesramen način okradejo državo. Delavstvo je treba le poučiti, treba mu je jasno pokazati laž in hinavstvo njegovih komunističnih voditeljev, pa bo naenkrat konec vsega boljševizma in marksizma pri nas.
To je delo naše mlade generacije! Zanesti moramo med delavstvo optimizem, zaupanje v državo, pokazati in navdušiti ga je treba za naš ideal in vzor: OPLENAC. dokazati mu moramo, da je le v tem njegov spas in njegova zmaga.
Nam, jugoslovenskim nacijonalistom se ni treba bati komunizma, kajti pri nas Marxov evangelij nima bodočnosti, ne pri delavstvu, še manj pa pri kmetih. Naj poizkuša kdo najti kmeta, ki bo voljan dati svojo zemljo, da bo ustreženo »pravični« razdelitvi zemlje in agrarij! Pri nas je komunizem absusd in kdor se trese pred njim, mirno lahko rečem, ima vsaj halucinacije.
To bo dokazala naj bližja bodočnost! —er.
Jesenice:
Klic delavske mladine I
Krasna in veličastna stopa boginja Vesna v deželo, s cvetličnim vencem na glavi, zavita v prosojne tenčice. Kako mogočna je pomladanska krasota ravno v okolici naših lepih Jesenic, ko nas od vseh strani obdajajo gorski velikani, ki imajo vrhunce še pokrite z lesketajočim se snegom, ob njih vznožju pa že pritrkavajo zvončki, ki jih z nežnimi glasovi spremljajo vitke šmarnice, naznanjajoče prekrasni mesec maj. Res, vsa ta razkošna narava, ki jo je Stvarnik v taki meri nakopičil okoli nas, silno učinkuje na človekovo dušo in jo spravlja v pesniško razpoloženje, človek bi pisal verze ali prepeval, da bi dal duška svojim občutkom. A tako misli in čuti samo oni, ki je s polnim želodcem in natrpano denarnico prišel k nam v naš lepi gorenjski kotiček, da bo dan ali dva užival krasoto planin, potem sq pa odpeljal nazaj v mesto in pisal himne, prekrasni naravi.
Nekoliko drugače gledamo na vse te naravne krasote naše ožje' domovine mi, delavska mladina. Mi živilho V črni dolini in skozi
zakajeno in zasmrajeno ozračje se vidi svet za spoznanje bolj mračen in pust, kot skozi prozorne zlate naočnike. Prosim vas, kako naj človek s praznim želodcem in z žalostno zavestjo, da ne jutri niti pojutrišnjem, ali celo čez leto dni ne bo otepal drugega kot kruh pa krompir in kislo zelje, če se mu ga bo posrečilo izprositi ali izmakniti, sanja o le-< pi naravi in pomladni lepoti. Naši brezposelni tovariši imajo sicer lepo priliko, da bi občudovali pomladne krasote, a *-adoveden sem, kdo od vas, ki to bere, bi jih občudoval, če bi bil na njihovem mestu. Oni se raj® potikajo po ulici. Ulica je njihov dom, njihova mati in šola. Ulica jim je brezplačen stan, ulica jih hrani, vzgaja in pogublja. To je pesem naših brezposelnih tovarišev. Topt in brezčutni postopajo po prašnih ulicah in včasih postajajo pred tovarniškim vhodom ter imajo eno samo željo, da bi vstopili v ta' črna poslopja, da bi prijeli za delo in da bt služili kruh. To je njih' življenjski ciljjt Z vstopom v tovarno se zanje življenje prične.
a obenem tudi neha. živi so zakopani v te zaprašene in sajaste zgradbe, večni sužnji strojev.
Strašen, porazen je gmotni položaj delavske mladine, a še strašnejše in poraznejše je njeno kulturno stanje. Res, da imamo ljudsko in celo meščansko šolo, toda večina delavskih otrok neha s svojo duševno vzgojo v ljudski šoli in še ta leta so jim bila v muko in trpljenje. Mesto da bi iz ljudske šole odnesli osnovne pojme najpotrebnejšega znanja, od-neso	*r(>vy*/<<*.'> Vj &</ti bi KJf>.
In to ne po svoji krivdi. Ali je delavski otrok sam kriv, če mu starši niso mogli kupiti nove Obleke in je prvi dan stopil v šolo raztrgan in zakrpan? Ali je sam kriv, r.i, fca ii takoj p'vi d>',; 7,<•'■<<<•/'i*, ker je bil slabo oblečen in ker je bil ubogega delavca sin? 'Ali je on kriv, če ga \c i/<* *. 'i	v*<*t,
ViVAri+l 'o vd/uvV r1iV > In končno, ali je sam kriv, če je po takem ravnanju k*. v>
d« hi
eV-fr ppžp1 t nor	»■
f v.ktV.«. IV »vl^a rrrVJt"e. To so poglavja, o katerih bi se kljub dejstvu, da smo v dvajsetem stoletju, dalo razpravljati. Vsaj (* KV, s/ */•	mlVP-M*	v / postav-
f.j.vd.r, ker jo življenje že tako dovolj tepe. Omenim naj še, da je število delavske mladine, ki študira na srednjih in visokih šolah, prav neznatno, kar je zopet žalostna priča kulturne zaostalosti. Iz šole pride torej večina delavske mladine brez vsake podlage in brez znanja. In taki, lahko bi rekel nebogljeni, pridejo v drugo šolo — ulico. Ta jih potem oblikuje, vzgaja. In vsa nadaljnja najnevarnejša mladostna leta prebijejo na ulici, daleč tod prave vzgoje, daleč od kulture. Mesto da bi stopili v življenje čvrsti in močni, vstopijo slabotni, moralno propali, mladi starci. Potem zaidejo v zakon. Predstavljajte si tako družino, otroke in končno bodočnost naroda in države, ki ima take člane! Pa to še ni vse. Najhujše šele pride. V delavskih revirjih imajo propagatorji protidi-žavnih in drugih separatističnih idej najugodnejši teren in sijajne uspehe. To ni čudno. Saj ni lažjega kot lačnega in neizobraženega človeka natrpati z nekimi absurdnimi idejami in ga tako storiti za največjega škodljivca človeške družbe in sovražnika države. Zato v delavskih revirjih tako proč vita j o komunizem in slični pokreti in zato je ravno v industrijskih krajih najmanj narodne zavednosti, če pomislimo, da se z večanjem industrije v naši državi množi tudi proletarijat, pridemo do zelo žalostnih zaključkov.
Na Jesenicah, ki so eden največjih industrijskih krajev v naši državi, smo imeli pred leti kovinarsko nadaljevalno šolo, kjer se je delavski naraščaj izobraževal in izpopolnjeval svojo ljudskošolsko znanje, kar je bilo v korist tovarniškega podjetja in javnosti same. A bila je ukinjena in vzlic ponovnim prošnjam ni upati, da bi jo zopet kmalu uvedli. Druge možnosti, da bi se delavska mladina izobraževala, nima. Knjižnice so vse enostranske in pomanjkljive. Društva, ki bi morala širiti prosveto, le prepogosto pozabljajo na svojo nalogo in često zabrenkajo na politične strune. In ker delavska mladina nima prilike, da bi se kjerkoli udejstvovala, gre na ulico in zaide v njeno najbližjo sosedo — krčmo. To je prav kratka izpoved delavske mladine, ki se v isti meri kot Jesenic tiče tudi drugih pretežno industrijskih krajev. To obupno stanje naše delavske mladine more razumeti samo oni, ki se je sam rodil v senci visokih dimnikov, ki je sam prebil svoja mladostna leta in zrl v svet skozi zakajeno tovarniško ozračje. Ni morda najhujše, da nas često mori glad in da smo v neprestanem .pomanjkanju.
Našem političkom životu je od velikog značaja, da li nam razne državne, pa donekle i privatne škole mogu dati sve one nastavne potrebe, koje se danas od jednog kulturnog i naprednog naroda iziskuje. Jer zemlja, koja je od podnožja visokih i snežnih Alpi pa skoro do Jegejskog Mora rasprostrana, nije više u onoj nezadovoljnoj situaciji, kako je bila pr e poslednjih ratova. Danas je u njoj prava slo-boda, ravno pravnost, pa prema torne i na-stava se mora uputiti drugom, praktičnom pravcu.
Nekadašnja lukava i modernizirana Austro-Ugarska, pa nasilna i konzervativna Turska imale su sve do propasti naročite planove u pogledu školskog pitanja. Po ovim državama trebala se ugasiti svaka ljubav ka svome, a podgrejavati obožavanje za sve što je u Beču, u Budim Pešti i u Carigradu. Sistem školske obuke se sastojao u fabriciranju lažnih sta-tističkih i istoriskih podataka, a najviše u ubijanju zdrave nacionalne svesti. I samo takvim načinom mogli su oni gospodariti dugo, vladati nad onoliko raznim narodima.
Mi imamo zato sada dva zadatka u pro-svetnoj politici, prvo: poništiti onaj kužni metod koji nam neprijateij namctnuo, drugo:
Najhujše je zopet, di se inteligenčni krogi s strdom odvračajo od nas in nas ignorirajo ter vidijo v nas samo neka podrejena bitja, ki morajo vedno tavati v temi in blatu. Nihče od onih, ki se trkajo na prsa, da so stebri našega prosvetnega in kulturnega dela, se ne spomni, da je nekje tudi proletarska mladina, ki je bolj potrebna izobrazbe kot kdo drugi. Ustanavljajo se na j razno vrstne j še organizacije, a nikomur še ni prišlo na misel, da bi bilo nujno potrebno ustanoviti prosvetne organizacije za delavsko mladino, kjer bi jo naši kulturni delavci poučevali v najbolj aktualnih socialnih in gospodarskih vprašanjih ter dvigali njeno narodno zavest. Brez moči ležimo na tleh. Premalo nas je še, da bi širša javnost slišala naš klic. Toda naše število narašča in obstoji nevarnost, da nas bodo zapazili šele tedaj, ko bo prepozno in se napaka ne bo več dala popraviti. Prepozno pa še ni. Malo volje in nekoliko truda, pa bomo kmalu imeli namesto do sedaj zaničevanih in preziranih proletarcev — vredne člane človeške družbe in dobre ter zavedne Jugoslo-vene!	Karo.
ojačati našu mladež u nacionalnem duhu.
Oba ova zadatka zahtevaju od nadležnih pri-lično velike napore, a još više stroge pažnje.
Ali uzevši u obzir sve ovo ipak ova dva zadatka ne čine u našoj prosveti potpuno sve. Kod nas mora da je nastava i široka, otvo-rena za sva stručna lica. Ona treba da gaji djake sposobne za život, za rad, korisne za društvo i državu. Stari prosvetni pravci pred-ratne slobodne Srbije, iako su bili najpovolj-niji za ono vreme, za tadašnje energične i usplamtele duhove, ipak ne odgovaraju sa-dašnjici, koja traži više gigantskog napora ne u borbi več u mirnom, plodnom radu. Jer danas je jedan sveti cilj sasvim postignut i mi nemarno više težnje ko da radimo i stva-ramo. Dakle ne više radi proširenja naše domovine, več radi iskoriščavanja svakog predmeta, svakog zemljišta, svake ideje, koje imamo ili postižemo.
Prema ovome, danas je prvi uslov da se po širokom nastavnom planu stvore ljudi sposobni za rad, stručni u svome pozivu, sigurni za budučnost, kojima če sc daklc moči bez ikakve bojaznosti poveriti briga oko države i naroda. Dosadanji su rezultati suviše nepo-voljni i što je glavno, stvoren je u školskoj
Skola i »mladina
db dvajsetletnic« nastanka prve srbske dobrovoline divizije v Odesi in njenih borb v Dobrudži
(Iz govora dr. E. Turka, dne 17. marca 1936 v Ljubljani.)
Šole so bili zavodi z nemškim učnim jezikom. Takozvane slovenske gimnazije so bile slovenske le po učencih in deloma po profesorjih, njihovi višji razredi pa se glede učnega jezika v ničimer niso razločevali od nemških gimnazij. Slovenski jezik je nadziral nemški nadzornik in nemški predsednik deželnega šolskega sveta. Tretješolec, še ne vešč nemščine, je moral početi pouk v grščini z nemškim učnim jezikom. Velike muke je imel petošolec, ki se je moral z nezadostnim znanjem nemščine naenkrat učiti vseh predmetov v tuijem jeziku.
Politično udejstvovanje Slovencev je bilo zoženo. Vložiti smo morali vso svojo energijo za take osnovne pravice, ki so gledane z današnjega vidika prave malenkosti. O nas so odločali tujci brez nas in proti nam, mi smo smeli samo potrpežljivo prenašati njihove udarce, bogato plačevati njihove eksponente in gledati, kako državna sila podpira germanizacijo, kako trga kos za kosom od našega narodnega telesa. Proga južne železnice do Trsta je bila strategič-na linija nemške ofenzive. Preko živega slovenskega telesa je hotelo nemštvo prodreti do mor-
ja. Avstrijsko germanizatorično delo pa se ni ustavilo v obmejnih pokrajinah na Štajerskem in Koroškem, kjer smo katastrofalno nazadovali, ampak je ogražalo tudi naše osrčje in stezalo svoje prste celo proti Ljubljani. Narodna rešitev za Slovence je bila samo v (jugoslovenski ideji, ki je zahtevala, da se Srbi, Hrvati in Slovenci osvobodijo tuje oblasti in združijo v lastno državo. Misel in politično združenje Jugoslovenov se je od nastopa kralja Petra I. Karadjordjeviča naglo širila in je dosegla po balkanskih vojnah mogočen razvoj. Avstro-Ogrska se ije zavedala, da ima v svobodni Srbiji jugoslovenski Pije-mont in se je zato pripravljala na odločilen spopad. Napetost ined obema državama je vedno bolj naraščala in dušeče ozračje predvojne Evrope je razčistil leta 1914. vidovdanski strel srednješolca Gavrila Principa v Sarajevu.
Kaij pomeni to ime? Simbolično zveni in oznanja novo, to je jugoslovensko načelo. Po sarajevskem atentatu so se dogodki vrstili z bliskovito naglico in evropske države so se zapletle v vojno. Prvi potek dogodkov je kmalu pokazal, da bo svetovna vojna zaključila v zgodovini dobo, ki bo določila državam nove meje in označila novo pot v političnem in gospodarskem razvoju. Umljivo je bilo torej, da je napočil tudi čas za rešitev jugoslovenskega vprašanja, ki je zahtevalo dvoje: da avstrijski Jugosloveni dokažejo svetu, ali so zadovoljni z usodo, v katero jih je pahnila zgodovina ali ne. V prvem slučaju je prelila nevarnost, da jih nemško-madžarsko gospodstvo iztrebi kot manj vredno razredno skupino in izbriše z zemeljske površine, v drugem slučaju pa se je nudila možnost, da pre-
tečo katastrofo lahko zavrnejo, ako postanejo politično in gospodarsko neodvisni, kar so mogli doseči edinole v lastni državi.
Ustvarjati politično in gospodarsko svobodo je bilo v Avstriji nemogoče, ker so tlačitelji s spretnim sistemom onemogočili vsako akcijo, ki je stremela za narodnim osvobojenjem in uje-dinjenjem. Pa tudi brez ozira na to dejstvo nudi zgodovina mnogo primerov, da se osvobojenje tlačenih narodov pripravlja v emigraciji. Boij proti Avstriji je bilo mogoče organizirati samo v inozemstvu in vsak zaveden Srb, Hrvat‘in Slovenec je spoznal, da je obstoj njegove nacijo-nalne samostojnosti odvisen od izida svetovne vojne. Predvsem je to razumela jugoslovenska revoluciijonarna mladina, ki je zahtevala popolno nacijonalno ujedinjenje vseh Jugoslovenov in smatrala idejo jugoslovenskega nacijonalizma za osnovo svojega programa. Ta mladina je spoznala in uvidela, da se bo usoda Jugoslovenov in obenem usoda Avstrije odločila na bojnih poljih.
Iz razloga torej, da izvojujejo Jugoslovenom političo in gospodarsko svobodo in jih združijo v neodvisno državo Jugoslavijo, so že v začetku vojne kakor Preporodovci in ostali re-volucijonarni omladinei, tudi mnogi drugi Srbi, Hrvati in Slovenci raznih poklicev pobegnili na stran antante, kjer so našli primeren teren za boj proti tlačiteljem. Osnovali so pokret jugo-slovenskih dobrovoljcev, ki se je hitro širil in dobil svoj značaj v vojaških edinicah. Dobrovoljci so hiteli v boj, v katerem ujetništvo ni bilo več mogoče, ampak je bila mogoča samo zmaga ali smrt.	(Nadaljevanje)
mladeži jedan prilično veliki tabor neradnika i parazita. I zato, ako se ovakvo stanje ne popravi, dočekačemo da sadašnje generacije postanu zlo i rasulo, kakvo naš narod ne sme doživeti. Još če kapitalnije zlo biti, ako se u tome kaosu da mogučnost, da se neke nepomirljive narodne manjine pojačaju u svo-joj propagandi, što bi znaCilo ujedno fatalni udes za sve naše Slovenstvo.
Ne želi se ovde ipak zato osuditi omladina, koja ne može nikako biti pravi krivac njenog nedovoljnog obrazovanja. Jer ratne prilike i borba za opstanak nagnale su mnoge i mnoge da se bave raznim prijavim špekulativnim poslovima, iako su po duši, po načinu svog Života, po kučevnom primernom vaspitanju daleko bili od zlih namera. Danas je vreme podesno za častan rad, ali česte ekonomske i finansijske trzavice još uvek remete mnogim valjanim licima miran život. I baš zato nije čudo što razne nekorektnosti ima u karakteru naših mladih ljudi i što su novine prepune vestima o sve večem i večem broju neisprav-nih i posrnulih djaka i studenata.
I zbog ovog školi se nameče i treči važan
Kmet je tisti, ki je prvi oral ledino, mati pa prvo pesem ob zibelki pela, preden trg in mesto sta se začela. Zato je vreden ta stan, da si ogledamo njegovo življenje.
Kmetsko življenje je trdo, preprosto, pa vendar vidiš srečne obraze kmetskega ljudstva. Skoraj bi dejal, da štejemo ta stan k najsrečnejšim. Odlikuje ga sreča zato, ker je njegovo delo v naravi, ker poveljuje naravi; podoben je kralju, kateri pripravlja njivo, da mu Oni višji natrosi bisernih zrn. Da dela kmetski stan tako srečen, mu je podarjenih pač zelo važnih blagrov:
1. njegovo bivališče,
2. njegova družina,
3. njegova hiša in imetje,
4. njegova vera,
5. njegova domovina.
Njegovo bivališče. Kjer se človek rodi, kjer zagleda prve žarke spomladnega sonca, mu kraj postane nekaj svetega, vzvišenega, oklene se ga neka materinska ljubezen do kotička, kjer je zagledal luč življenja. Spomini mu ostanejo skozi vse življenje, če obhodi pol sveta, ne najde lepšega kraja, kot je njegov rojstni log. Saj je še v poznih letih pel naš rojak 2. Prejber svojo domotožno pesem:
Nmav čez jezero,
nmav čez gmajnico,
tam je moj spreljubi dragi dom,
z mojo zibalo;
tam so me zibali mamica moja in sprepevali haji, hajo...
Drugo, kar veže kmeta, je druščina in družina.
Vsak ima prijatelje in še posebno mlad Človek se naveže nanj in ga bolj spoštuje kot brata. Komaj vzame dan slovo, se zbero fantje pod vaško lipo. Med njimi vlada veselo razpoloženje. Petje in vasovanje — neka domačnost jih veže brez razlike po stanu, naj bo hlapec ali kmetski sin. Krepki fantje s krepko voljo se združijo in skupno vasujejo ter napravijo pravo fantovsko družino, ki sega včasih tudi v sosedno vas. Sosed sosedu z roko v roki pomaga tretjemu, samo da se zdržijo majajoče se kmetije in s pesmijo na ustih:
Pod lipo domačo najrajši sedim, v domačem veselju najrajši živim. Prijatelji domači so mil’ga srca, ljubezen, zvestoba pa biva doma.
Tretje je hiša in imetje. To je kmetu te-meljjii biser, katerega je dobil od svojih prednikov, da ga olepša in obvaruje pa neoskrunjenega izroči svojemu potomstvu. Tudi naslednik mora s pravo domačo ljubeznijo spoštovati dom, blagrovati žulje in obdržati šege svojih pradedov. Dober kmet, pravijo, je kakor češminjev grm: če ga stokrat obsekaš, zopet znova vzkali. Težje nego smrt pa je za
zadatak da moralom propale mladiče popravi, odnosno da ih šilom ili milom obrati u bu-duče vredne i valjane gradjane. Kada se ovo pominje ujedno se želi naročito podvuči, da je i ovaj zadatak mogučan u svome sprovo-djenju i da njena potreba ne iziskuje neki subkriminalni postupak. Mladež naklonjena rdjavim delima upučena bi bila možda na neku strožiju disciplinu, ali ipak ta disciplina nebi morala u isto vreme značiti i surovu kaznu. Najzad da navedemo da je prosvet-nicima baš dužnost ne samo učiti nego i vaspitavati svoje učenike. Ta dva termina iako su u izrazima podvojena, u praktici su ona potpuno nerazdvojena.
Tek posle ovog naša škola može doči do svoje dostojne višine, može koristiti društvu i državi, može omladini biti najmiliji i naj-važniji dom. A mučni i nesrečni dani, koji su nam nekada u samrtnom ispaštanju parali uši, skamenjivali srca, grizli živce i trovali krv, ti mučni i nesrečni dani biče nam samo pouka sa nepromenljivom željom: da nam se oni nikada više u budučnosti našega vrednog naroda ne povrate. Nemanja Pavlovič.
kmeta, če mu zapoje boben, ali jok mrtvega doma. Takrat bi si vsak raje pustil kosati lastno srce, nego poslušati dražbo svoje domačije.
četrta je vera. Kmetu je vera najbolj živa, ker delata Stvarnik in kmet skupaj. Kamor se zazreš, povsod raste, zori in se kaže stvarstvo. Vsaka roža ob potu razveseli kmeta in ves srečen posluša glas narave, ki je zanj tako opojen. Najbolj pa oživi v kmetu vera v trenutku, ko lezejo temni oblaki preko gor čez poljane in grozijo celoletnim žuljem: takrat zaslišiš prosilne speve vseh holmov in gričev, iz lin glas zvonov, kot bi se hoteli povzpeti do neba. Jaz sem oral in sejal, Ti, večni, Si blagoslavljal in dal, varuj in ne razdiraj!
Peto je domovina. Kdo pa ljubi gorkeje nego kmet! On, ki ima sam majhno domovino in družino, ima sam kraljevo dolžnost, vladati na koščku svoje zemlje in poveljevati svoji družini. Vsaka ped zemlje mu je sveta in jo brani v namenu, da ne bi bila oskrunjena domovina. Saj ni nihče hrabrejši vojak kot kmet. Junaško pomaga braniti vsako oskrunitev domovine, ki jo ljubi kakor samega sebe.
Skoda, da je kmetska hiša pretesna in ne more rediti vseh, ki jih da kmetska zibel. Le starejši prevzame ključe, vsi ostali pa gredo v mesto, da si ustanove svoje domove. Kako težko zapusti kmetski sin očetov dom in mati poškropi za njim, želeč mu vse najbolje. Iz kralja narave postane stroj, ki dela osem ur na dan, potem pa gre lAed štiri stene kakor v zapor, doma pa se hladijo pod lipo v spevu pomladnih ptic. V mestu pa je nezdravi zrak tovarn, nasičen z bučenjem in ropotom, tla so umetna in ni travice, da bi se spočilo srce kmetskemu človeku v mestu. Ni soseške vasi, vse leži nemo, nihče ne ve zanj, nihče ga ne tolaži, ali vsaj da bi mu rekel bodrilno besedo. In tedaj spozna kmetski sin razliko med mestom in deželo. Preje kot kralj narave postane v mestu le umazan stroj. Samo še družina ga more osrečiti. .
Vsem pa, ki obračajo domačo grudo, velja našega rojaka Matije Ahaceljna geslo:
Kmetski stan je srečen stan, če šege stare boš ohranil, plug naj bode tvoje geslo in zapoved najostrejša: ohrani materno besedo!
Družina, ki drži to geslo, je ugled in ponos vasi, koristi občini in je v blagor domovini. Iz nje se rode potomci, katerih potrebuje domovina.
Taka vas je tudi naša vas. A žalost, ko je pa domovina onkraj Karavank. Mlademu kralju pa vložimo prošnjo za skupno delo in v blagor Jugoslavije in za obstoj nas bratov Korošcev!	Rožanski.
f ram vaj
Večer je padal na zemljo in lahno je pršil dež. Stal sem na pločniku pred postajo in čakal na tramvaj. Mudilo se mi je — saj je bil sveti večer.
Mimo mene so hiteli ljudje. Opazoval sem njihove obraze, ki so izza zavihanih ovratnikov čudno strmeli v moker tlak pred seboj. Zakaj? Morda so premišljali skrivnost svetega večera? Ne vem...
Na koncu ceste so padle zatvornice. Brzo-vlak je hitel mimo njih. Iz Trsta je pripeljal.
V	vlažnem zraku so obvisele grive dima. S kolodvora je zategnil rezek pisk lokomotive. Oddaljeni glasovi sikajoče pare so udarjali v ušesa med šumom avtomobilov.
Iz stranske ulice je odpeljal avtobus. Avtomobilu, ki je turobno zahupal, je pokazal stražnik smer. Obločnice so medlo razsvetljevale živahni prostor. Električna ura je kazala tri četrti na sedem.
Od nekod je zacingljalo. Vendar! Svetle luči tramvaja so me ščemele v oči. Vstopil sem. Stal sem na ploščadi za voznikom. Razen mene in njega je slonela ob strani še neka gospa, ki me je ob vstopu za hip pogledala, potem pa se je igrala z rokavico.
Sprevodnik je potrkal na šipo in vprašal:
»Kam, prosim?«
»Magistrat,« sem odgovoril in plačal. Listek sem spravil v žep. Gospa me je pogledala z nekim začudenim pogledom, čemu, tega nisem razumel. Saj se mnogo ljudi vozi v tramvaju. In ne gledajo drug na drugega. Morda le za hip pi‘i vstopu, potem pa strmi vsakdo v progo pred seboj. Gospa pa me je gledala s tako začudenimi, svetlimi očmi.
Gledal sem v daljavo in strmel bog vedi kam. Ob šipe je pršil dež in kapljice so se ob njih razbijale v čudne podolgaste oblike, čutil sem na sebi pogled neznanke, ki me je nekako neprijetno dimil.
Tramvaj je vozil preko frančiškanskega mostu. Pripravil sem se za izstop. Gospa je strmela vame.
»Magistrat! Za dolenjski kolodvor prestopiti!« je dejal sprevodnik.
»Lahko noč!« sem pozdravil in ošinil gospo s pogledom. Ona pa se je hitro ozrla in pogledala na magistratno uro.
Pred trgovino sem postal. Ko je tramvaj že vozil, sem videl obraz gospe, ki je gledala za menoj skozi mokre šipe ...
Ko sem se drugi dan zopet vozil po isti progi in je tudi rosil dež, sem se spomnil tega. Saj ni nič posebnega, nekaj vsakdanjega, kar se lahko pripeti vsakomur. In vendar sem občutil nekaj nenavadnega. Bil je sveti večer...	Tamirov.
Guslar
Saku pila se omladina Oko star o g guslara,
Koji po kraj pata »jedi Proseč inilodara.
U ritkama gusle drži,
Pjesme pjeva slavite 1 junake nuše slavi,
Iz prostosti davne.
Kosovske junake slavi:
Lazara i Obilica Starog Jug-Bogdana Devet Jugoviča.
Živan Žun.
loč
Na seoce poti brijegom Custi mrak pade,
Sve za zaodeto tminom,
N oči ti se srade.
Mrtve su seoske kučice,
Ljudi svoj spavaju san,
Nigdje žive duše nema,
Noč je pobi jedila dan.
iivan Žum.
Koroška vas im vaščani
S A H
( poročila iz Šahovskega sveta
Teorija
Končnice
Ako sta na šahovnici ostala samo še lov«c in skakač, je pozicija še veliko bolj zamotana. Mat se da doseči edino le, ako se posreči spraviti nasprotnega kralja v kot, katerega lovec obvladuje.
i
Problem št. 10
Beli: Kf6, Lf5, Sg5. Črni: KhB. a b c tl e f O h
"""" 8
	a b	c d e	t a h
1.	Sg5—f7	1.	Kh8—g8
2.	Lf5—e4	2.	Kg8—f8
3.	Le4—h7	3.	Kf8—e8
4.	Sf7—h5	4.	Ke8—f8.
5.	Se5—d7	5.	Kf8—e8
6.	Kf6—eG	6.	Ke8—d8
7.	Ke6—d6	7.	Kd8—e8
8.	Lh7—k6	8.	Ke8—d8
0. Lg6—f7		9.	Kd8—c?
10.	Sd7—c5	10.	Kc8—d8
11. Sc5—b7		11. Kd8—c8	
12.	Kd6—c6	12.	Kc8—b8
13. Kc6—b6		13.	Kb8—c8
14.	Lf7—e6	14.	Kc8—b8
15. Le6—d7		15.	Kb8—a8
16.	Sb7—c5	16.	Ka8—b8
17. Sc5—a6		17.	Kb8—aB
18.	Ld7 ^6	mat	
Mat * dvema skakačema ni mogoč, razen, če napravi nasprotnik napako. •—
Najvažnejši del končnic pa so vsekakor Igre s pešci. Tem bomo posvetili nekaj prihodnjih rubrik »Naše volje«, nakar bomo s teorijo, pač le v najširših obrisih, pri kraju. Nato pa bodo prišle na yrsto rame partije.
Problem št. 11
n h c d e 1 q h
mm
i wA'vm
a b c d e t g h
Beli: Kh3, Dg2, Lh7; pešec: b6.
Crni: Ka8, Te8; pešec: b7.
Beli vleče in dobi v 4 (štirih) potezah.
Rešitev problema št. 9
1. Dc7—cl	1.	Ke4—d3
2. Kd6—cG	2.	Kd3—e4
3. Del—a3	3.	Ke4—e5
4. Da3—e7 mat
IZ IIREPMlSTVA
Urednik, ki je bil neprostovoljno na enomesečnih počitnicah, prosi Vol jase in Vol jasice, da mu zamudo današnje številke blagohotno oproste. — Vsem dopisnikom bo odgovoril pismeno. — Čuvajmo Jugoslavijo! Urednik.
ŠPORT
Desetforica najboljših aileiov na svefa v L 1935.
Tek 3000 m aapreke; Najboljši tekač v pretečenem letu je bil v tej disciplini Toivonen (Finska) s časom 9.12,18. Slede Lindgren (švedska) 9.19,6, Larsson (švedska) 9.24,6, II očke rt (Finska) 9.26,8, Loukola (Finska) 9.28,0, McClu-stey (Amerika) 9.30,4, Baitey (Anglija) 9.32,0, Ginty (Anglija) 9.34,0, Kepponen (Finska) 9.34,0 in Erickson (švedska) 9.34,6.
Maratonski tek (42.197) m): Pri maratonskem teku popolnoma prevladujejo Japonci, vendar ne verjamejo njihovim velikim uspehom v tej disciplini, češ da so imeli gotovo krajšo progo, na kar se pa tudi ne da priseči. V tem pogledu bo odločil Berlin, kajti tam bodo morali teči maratonci vsi isto progo. Bomo videli, če bodo Japonci prvi! Najboljši maratonci so bili torej v pretečenem letu Son (2:26:41), Ikeuaka (2:26:43), Kusonocki (2:26:51), Sivaku (2:31:21), Maka-niura (2:31:23). vsi Japonska, Kelley (Amerika) 2:32:07, Sirniki (Japonska) 2:33:0, Nau (Japan) 2:33:59, Dengis (Amerika) 2:34:11 in Begeot (Francija 2:37:01.
Tek 800 m: Na čelu tabele stoji zopet Američan, in sicer Robinson s časom 1.51,4. Slede Kucharski (Poljska) 1.51,6, Lanzi (Italija) 1.51,8, Beetham (Amerika) 1.52, Johannesen (Norveška) 1.52,1, Cunningham (Amerika) 1.52,2, Bush (Amerika) 1.52,2, Weutake (Amerika) 1.52,5, Tei-teri (Finska) 1.52,5 in 0'Neill (Amerika) 1.52,6.
Tek 1500 m: Prvo mesto zavzema Američan Cunningham s časom 3.52,2. Slede Beccali (Italija) 3.53,0, Sclvaumburg (Nemčija) 3.53,4, Nor-mand (Francija) 3.53,6, Reeve (Anglija) 3.54,2, Ceratti (Italija) 3.54,4, Riedell (Anglija) 3.54,6, Weutzlce (Amerika) 3.54,8, Teileri (Finska) 3.54.8 in Boutliron (Amerika) 3.55,0. Velika premoč Američanov na kratkih progah postaja na srednjih nekoliko manjša in na dolgih progah skoraj popolnoma izgine.
Tek 5000 in: Prvi tek, pri katerem ne igrajo Američani glavne vloge. Med prvimi desetimi ni nobenega Američana in tudi med dvajsetimi ne, temveč je Američan šele točno na petdesetem mestu s časom 15.12,0, kar pa tudi ni ravno slab čas. Jugosioveni bi ga bili lahko kar veseli, saj je naš rekord, ki ga brani Primerjaš Krevs, točno za 33 sekund slabši. V tej disciplini pride popolnoma do izraza premoč Fincev, ki zasedajo kar sedem prvih mest in zato Finci lahko računajo v Berlin« na vse tri kolajne, če ne bo presenečenj kakor v Los Angelesu, kjer je v teku na 5000 m z razliko samo par centimetrov zmagal Finec Lehtinen pred Američanom Hillom v času 14.30. Na prvem mestu je v pretečenem letu Lehtinen s časom 14.36,8, kateremu slede Virtanen 14.37,0, Mački 14.40,8, Askola
14.41.8, Salminen 14.42, Ilockert 14,42 in Iso-Hollo 14.44,4 (vsi Finci), Jonsson (Švedska) 14.44,6, Kronberg (švedska) 14.46,8 in Roif Han-sen (Norveška) 14.48,8. Na enajstem mestu je Rus Znamenski s časom 14.51,2, kar kaže velik napredek ruske lahke atletike, o kateri se zadnje čase vedno več sliši.
Tek 10.000 m: Tudi v tej disciplini vodijo Finci in so Američani potisnjeni na devetnajsto mesto. Izvestne čase imata tudi Zelandčan Sa-vidan in Nemec Haag. Na čelu sta Finca Salminen in Askola 30.38,4, katerima slede Savi-dan (Novi Zeland) 30,59, Haag (Nemčija) 31.00,8, Murakoso (Japonska) 31.07,8, Kelen (Madjarska)
31.25.8, Settersou (Švedhka) 31.28,8, Siefert (Danska) 31.32,2, Virtanen (Finska) 31.36,2 in Mački (Finska) 31.44,6.
Tek 110 m zapreke; Vodi zopet Amerika kar s sedmimi tekači. Na osmem mestu je Fiulay (Anglija), kateremu sledi zopet pet Američanov. Najboljši čas in obenem svetovni rekord je dosegel Klopstock s časom 14,1. Slede Beard, Moor, Mareau, Čope, Kirkpatriok in 8taley (vsi Amerika) po 14,2, Fiulay (Anglija) 14,3, Towus (Amerika) 14,4 in Caldemeyer (Amerika) 14,4.
V	listi 50 najboljših se nahaja tudi Jugoslovan Ivanovič, ki zavzema s časom 15 sekund s še 10 drugimi 34. mesto.
(Dalje prihodnjič.)
ZAIIMIVOSTI...
Najvišja prestolnica
Najvišja prestolnica v Evropi je Andora v Pirenejih, ki se nahaja v višini 1051 metrov. Republika Andora, ki ima enako ime kakor prestolnica, je velika le 482 kvadratna kilometra. Njenih 6000 prebivalcev se preživlja povečini s poljedelstvom, ovčjerejo in tihotapstvom. Predsednik republike je često sam analfabet. Prebivalci, mešanica Baskov in Špancev, govorijo neko posebno romansko narečje, ki sliči katalon-ščini. Prestolnica je majhna hribovska vas, kajti poleg parlamenta se nahaja hlev za »mezge«, na katerih. člani »parlamenta«, katerih je 24, prihajajo na zasedanja. Predsednik parlamenta je obenem predsednik republike.
Petrolej v Albaniji
Petrolej v Albaniji ul prav nič čudnega, saf smo pred kratkim Citati, da so tudi pri nas odkrili precejšnje vrelce. V Albaniji so že mnogo raziskovali petrolejska polja različni ameriški, francoski in angleški strokovnjaki, a brez večjih uspehov. Šele pred kratkim so nekateri italijanski strokovnjaki, ki jih je poslala na delo neka italijanska družba, dosegli zadovoljive uspehe ter bodo zgradili okoli 70 kilometrov dolg cevni vod, po katerem bodo nafto napeljevali k morju, kar bo produkcijo seveda znatno olajšalo iti pocenilo.
Eksplozija prahu
Često se dogodi, da v mlinih sladkornih to-varen in v skladiščih premoga eksplodira prah teh snovi, s katerimi je tam zrak nasičen. Dolgo so mislili, da se ta prah vname sam od sebe zaradi povišanja temperature. Raziskovanja pa dognala, da nastanejo eksplozije drugače. Sladkorjev prah se namreč vname šele pri temperaturi 410° Celzija. Pač pa se sladkor pri mletju naelektri včasih do 1500 voltov in elektrika lahko povzroči eksplozijo že pri 30“ Celzija.
IZ ŠOLSKE TORBE...
\
Profesor (ki piše v razrec'iico): »Naj oni, ki manjka, sam vstane, ne pa da vsi kričijo...«
\
Profesor: »Nikar ne tajite, popoldne sem vas videl na Rožniku z nekim dekletom! Sram vas bodi, babjek, imate ukor... in kaj vam je zašepetala, ko je mene zagledala?«
Dijak: »Rekla je: To je tista stara šema, ki me je včeraj nadlegovala.«
Profesor: »Kdo manjka?«
Učenci: »Nihče!«
Profesor: »še kdo?«
\
V	razred pride šolski inšpektor. Ko mu nek učenec na postavljeno vprašanje ne zna odgovoriti, se vmeša profesor: »Tepec neumni, kaj niti na tako bedasto vprašanje ne znaS odgovoriti?«
\
Profesor X. pripoveduje svojemu tovarišu i »Včeraj smo bili trije na obisku: Kocina, Feliks in, in —* kdo neki je bil tretji?«
\
Gimnazijec mora prestaviti v šolski nalogi sledeči stavek: Demosthenes et Cicero duo clarl oratores sunt. Pogleda v slovar in vidi: Demosthenes — nek — slavni govornik. Prav tako pri Ciceru. A, smo že tu, si misli: En slavni govornik in en slavni govornik sta dva govornika.
\
Profesor: Kam bi šel zrak, če bi ga zemlja ne privlačevala?
Dijak; V »luft«, gospod profesor.
r?01^0«’. Slu?'Iur' — Izhaia dvakrat mesečno. Letna naročnin.-) 12 Din. — Izdaja in odgovarja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. zo. e., Miroslav Matelič. Uredništvo iu uprava r Ljubljani, Selenburgova 3/1. Jel. 21-09. Pošt. ček. rač, št. 17088. Tiska tiskarna Merkur d. d. .(Otmar Mihalek). .Vsi jr Ljubljani