130 
Teden gozdov- onesnaženost slovenskih gozdov 
Zadnji teden maja je posvečengozdovom. Teden gozdov je teden, 
ko naj bi gozdarji javnosti pobliže predstavili gozd, njegov pomen in 
vlogo in neglede kateri organizaciji pripadajo, strnili vrste . 
Kot vsako leto so nosilci dejavnosti Zveza gozdarskih društev Slo-
venije in območna gozdarska društva. Pri izvedbi programa se v zad-
njih letih aktivno vključuje tudi Zavod za gozdove Slovenije. Tema, ki 
je izbrana za letošnje vodilo dejavnostim, je "Onesnaženost slovenskih 
gozdov". Naslov, ki lahko povzroča skrbi in je morebiti simboličen. V S/ovarju slovenskega 
knjižnega jezika najdemo: onesnaževati- delali nekaj nečisto, umazano. navadno zdravju 
škodljivo. Onesnaženost pa je lastnost, značilnost onesnaženega. Ali ima naš gozd, na 
katerega smo tako ponosni, med vsemi pozitivnimi lastnostmi, kijih tako radi poudarjamo, 
tudi to značilnost? Žal je odgovor pritrdilen, v slovenske gozdove je segla tudi ta 
upridobjtev" civilizacije. 
Za mnoge je gozd kakor preproga v sobi, pod katero nevestna gospodinja pometa 
prah. Saj se od daleč nič ne vidi. Ko pričnemo razmišljati o oblikah onesnaženosti, najprej 
pomislimo na smetišča in odlagališča kosovnih odpadkov, tako urejena kot divja . Ta so 
le vrh ledene gore, ki gleda nad povr~je onesnaženosti. Gozdnemu "zdravju" škodi 
predvsem človek s svojimi dejavnostmi. Pri izkoriščanju gozdov se samo iz mečev 
motornih žog v gozd izcedi nekaj deset ton mazi/nih olj, žal večinoma biološko neraz-
gradljivih. Lokalna onesnaženost s škodljivimi plini in njihov daljinski prenos so vzrok 
upadanja vitalnosti prenekaterega sestoja. Turizem in rekreacija, vnos rastišču ne-
prilagojenih ali celo tujih rastlinskih, živalskih in gliv nih vrst, genetsko siromašenje so Je 
nekateri od vzrokov onesnaženosti gozdov. Da bi javnost kar najbolje ozavestiti o posle-
dicah onesnaževanja slovenskih gozdov. bo Zveza gozdarskih društev Slovenije ob tednu 
gozdov izdala plakat "Kaj ogroža slovenske gozdove", ki bo prikazoval najpogostejše 
vire onesnaženja in njihovo nasprolje, zdrav gozd. 
Kaj pa slika nas- gozdarjev, ali si zasluži mesto na plakatu? Zakaj? Vredno je razmisliti; 
ali si nismo onesnažili svoj stan - gozdarstvo_ Mnogo dobrih namenov, kako preseči 
odtujenost gozdarja od gozdarja, je bilo že zapisanih, izgovorjenih. Kljub temu pa smo 
lahko onemeli, ko je predsednik Republike Slovenije po pogovoru s predstavniki najpo-
membnejših inštitucij gozdarstva ugotovil, da se v letih, odkar trajajo spremembe v 
gozdarstvu, le-li nikoli niso dobili za isto mizo, se pogovorili o problemih in poizkusili 
poiskati rešitve_ V položaju razdeljenosti gozdarstva največ reklame gozdu naredijo 
politiki, ki se ne morejo sporazumeli, ali naj gozdove vrnejo ali ne. Zaradi stanja v 
gozdarstvu pa jim je zelo lahko delovati po načelu deli in vladaj. 
Naj bo teden gozdov priložnost, da preseJe mo spore (takšne in drugačne) ter pričnemo 
iskati poti za gozdarstvo jutri~njega dne. Preoblikovana tema Tedna gozdov iz preteklega 
leta "bogastvo gozdarstva je v pestrosti" je moino izhodišče . 
Za zaključek bi ponovil misel prof. Trstenjaka: " Problemi gozdarstva niso problemi 
gozda, so problemi človeka~. 
Jošt JAKŠA 
GozdV 56 (1998) 3