izhaja vsak ponedeljek popoldne.
Naročnina: četrtletno Din 15'—, polletno D n 25'	, celoletno Din 50' —
Naročnina se plačuje vnaprej.
Naslov uredništva in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. Izdajatelj, za S. K. Grafiko Viktor Zorič. Odgovorni urednik Kemperle Ciril, Ljubljana, Gra-cišče 17/1. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Ljubljana, ar. januarja.
Kadarkoli hočemo stvari dobro, j moramo gledati nanjo neposredno, brez ! predsodkov in tudi brez stranskih namenov.
Tudi slovenskemu športu moremo j koristiti le tedaj, če vidimo, samo interese sporta pred seboj in imamo od- ' ločen namen zastopati jih objektivno
Zimski sport v Slovenili.
Veliki načrti JZSS.in tudi posameznih klubov so resno ogroženi. Pomanjkanje snega in za zimski sport neugodno vreme silita klube da prelagajo svoje prireditve na poznejše termine.
Pri tem pa se bliža mednarodno ,	; tekmovanje na Bledu in v Bohinju ve-
M nepoue no..	. . , .	., j dno bolj. Le še 14 dni nas loči od tega
Nas sport ie imel malo objektivnih ;	J . m. .	,
,	•, ,t	.	v j- tekmovanja, in kaka je priprava za to
podpornikov. Vsepovsod so zanašali s ,	1	^ TL,CL, t	.
f. , 1	1**1	, • •	•	•	1	•	. : 1	. tekmovanje pn nas? .obs je storil pac j m
klubsko politiko, ki je izvirala iz klub- :	,	: r	J	i T
. r'	.	. \rri^ K3.r ^ rnr»o-/=*l Sn/^cro r\r\ nr-av^m M
Klubovo prvenstvo si je torej pribori! Boris Režek, kateremu je uspelo tolči Janšo, ki je veljal za favorita v tej skupini. Sicer si je to prizadeval že večkrat, vendar vedno brez uspeha. Kc/ultat je številne gledalce zelo izne-V splošnem je bilo skoro izven dvoma, da bo Janša tudi letos gladko odpravil svojega konkurenta. Da se to zgodilo, je vzrok menda ta, .da trpi
ske m rž nie Marsikatere soortne insti- 1 vsc’ Kar ’e moSel- Sne§a ob Pravfm l Janža na notranji bolezni, ki je njegove tuciie so služile za-areno medklub Tb l ^ Pa m ,moSel Pnčara“- ^njkz- J moč, preveč izčrpala. Vsekakor pa ,e z
stanje Janšev
tucije so služile za- areno medklub :' ih s .	-	,	-	-	•	•	.
bojev. Zato je dokaj razumljivo, da si 1 nJe U-a glavnef, P0g°P ^™skem,u v	•	1	’	v i sportu, pa je zaaa'o našim tekmovai-
nasa športna javnost kar ne more več ; - p /	, . , v •	,
•	1 • 1	f	ccm trd	udarec, ki bo pac	pri med-
misliti	športne institucije, ki bi	ji Diia j	,,	r ■
popolna objektivnost izhodišče in te- j	jiem
melj vsega nastojanja. Tako tudi !	0 121 aza.
ozirom na zdravstveno uspeh nad vse časten.
melj vsega nastojanja. lako . tudi j .	1	teleti ie da se Še v zad-
»Sportnemu listu« šiloma pritiskajo ne- 1 L v	} ’	, ' ,	. v
•	•	•	.r, . .	r.	I njem	času, to je v	ten 14 dneh	zdruzi
cat klubastva in iz njega	izhajajoče	pri-	.	' ■	'	1 j v
c-	' j v 1 -i V i vse m stori vse, da se doseže pri tem
stranosti. bicer. vsepovsod sele ueibhe- 1	,	• v v	f v-,
1	•	1	1 n	tekmovanju cim castnejsi uspeh naših
jo, kam je prav za prav glasilo nag- j ..........
njeno, komu pripada in s kom je po- 1
vezano, le to težko domnevajo, da bi !
mogel biti »Športni list« dejansko ne- !
odvisen, le koristim športa
list.	!
In vendar
Pozornost je vzbudil tudi Jeseničan tekmovanju prišel najbolj \ Šramel, ki je dosedaj konkuriral le v Trening naših tekmovalcev j skokih in vožnjah na kratkih progah.
Priznanja vreden je plasman aka-! demikov Koširja, Bleiweisa in Gostiše, j ki o navzlic temu, da so še prav pred j kratkim prestali napore akademske \ olimpijade v Davosu, zasedli tudi pri
tekmovalcev.
resnici pa bi bilo obžalovati ako
tem tekmovanju vidna mesta. Vseka- j
bi omenjene neugodne snežne razmere ; ko dober in časten uspeh, v s dovedle do tega, da bi se cela priredi- j Proga seniorjev je narila 15 km in j tev motala odpovedati. Sedaj do tega | je mela na najvišji točki 220 metrov
moremo ponovno kreo- I	?e manika dosti,- NaivečT^ | vi^/r:ke	Start in cili sta bila
•ko in jasno poudariti, da je tako. ‘	| ,de bl ,radl te§a Pac moral utrPetl JZf ’ 1 nad Postajališčem.
‘ ki je investiral ze ogromne vsote v to »Športni .ist« je m ostane le spoit- > prjreditev. Vse te žrtve bi bile brez
vsakega pravega haska, delo dolgih mehi bilo brez pomena in to pač ne
no glasilo in to popolnoma objektivno in neodvisno športno glasilo, ki mu je prospeh in razmah sporta edini in najvišji smoter. Kdorkoli upa in pričakuje, da bo »Športni list« zalotil na drugih potih, pričakuje in upa zaman.
Baš zaradi te točne usmerjenosti in jasnih smotrov zasluži »Športni list« polno podporo vse športne javnosti, ki gleda na sport z idealne strani.
Dobro se zavedamo, da je treba »Športnemu listu« še mnogo, da bo tak, kakršnega si želi vsak, kdor pozna druga športna glasila in noče, da bi »Športni list« sledil žalostnim poskusom pretekle dobe. Na stalnem izpopolnjevanju delamo neprestano. Dopisniku so vedno številnejši, prijateljev, sodelavcev se priglaša vedno več.
»Športni list« ne odklanja nikogar.
Nasprotno »Športni list« vabi vse, ki hočejo in morejo sodelovati. Seveda ni »Športni list« v položaju, da bi sode-lavcem nudil materijelnih dobrin. Zato ! stopnikom drugih narodov naj v krog sodelavcev stopijo le idea- nost. listi, ki jim bo napredek glasila zadostno plačilo za trud, in ki jim bo zavest, da so doprinesli k razmahu našega sporta, zadostna zahvala in odškoonina za delo. Baš sport je dvignil vrednost amaterstva, ki mu je idealizem edina gonilna sila. Zato tudi »Športni list« ne bo zatajil čistega amaterstva in bo zbiral okoli sebe izključno idealiste, ki bodo vselej in povsod delali vztrajno le v korist sporta.
secev hi ono Drez pomena m to bi vplivalo vzpodbujajoče. t Tudi naš tujski, promet bi zadela j občutna škoda. Dosedaj so bili znani j naši kraji le kot letovišča v poletni sezoni. Pokazati Bled in Bohinj v njiju zimski lepoti tujcem, dosedaj še ni bilo prilike. To bi se imelo zgoditi sedaj ob priliki mednarodnega tekmovanja. Prav gotovo bi se udeleženci zimske olimpijade navdušili nad lepoto Bleda in Bohinja in s tem bi bil tudi postranski cilj prireditve dosežen. Led bi bil prebit in naši kraji bi zasloveli ne le kot poletna letovišča temveč tudi kot kraji, ki se lahko v pogledu zimskega sporta merijo z vsakim drugim že sedaj znanim zimskim letoviščem.
Upamo, da se bodo še v zadnjih dneh prilike bistveno obrnile na bolje in '00 JZSS-u mogoče začrtani program ! do potankosti izvesti nam in vsem za-
v zadovolj-
Kal Domeni to?
Smuška tekma SK Ilirije
v P anic».
Smuška tekma SK Ilirije se je v nedeljo, vendar izvedla. Slabe vremenske prilike, ki nagajajo vsem klubom, so prisilile tudi SK Ilirijo, da je tekmo v Planici že enkrat preložila. Snežni metež, ki je takrat divjal, je naravnost onemogočil izvedbo prireditve. Izvedel se je le trening-tek. ki pa je tudi klavrno izpadel. Le trije prijavljeni so prišli na cilj.
Tudi v nedeljo, ko se je ta priredi-! tev ponovila, je bilo sicer dosti snega, Poroča se nam, da sta odbornika j pa nj najb0ljši. Proga je bila pomrz-LNP gg. Mahkovec in Sedej položila j njena) ]sar je Zelo oteževalo posameznim svoje funkcije v Ljubljanskem nogom. | smučarjem dobro smuko.
Udeležilo se je tekme v skupini seniorjev 21 tekmovalcev: 10 Ilirijanov, 6 članov »Ljubljane«, 3 člani smuč. kluba Dovje-Mojstrana, 1 Skalas in 1 član SPD iz Kranjske gore.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
1.	Režek Boris (Ilirija) 1:02:06,
2.	Janša Joško (II.) 1:05:40,
3.	Knap Leon (SpD, Kranjska gora) 1:06:55,
4.	Šramel Bogo (sm. ki. Ljubljana),
5.	Košir Fedor (Lj.),
6.	Banovec Tone (Ih),
7.	Bleiweis Janko (Ih),
8.	Gostiša Danilo (Lj.),
9.	Ilovar Janez (Ih),
10. Šporn Stane (Skala).
podsavezu. Baje namerava odstopiti tudi dr. Gruden. Zakaj je došlo do teh demisij nam ni znano. Ugotoviti pa se mora, da je sedanje stanje v tem forumu nevzdržno in je skrajni čas, da pride do razčiščenja.
Udeležba odbornikov pri sejah je naravnost škandalozna, največkrat odbori niso niti sklepčni. Menda se ne morimo, ce sklepamo, da stojimo pred krizo v LNP-u.
Vsled neugodnih vremenskih prilik so drsalne tekme SK Ilirije za dr. Fuchsovo darilo preložene.
V skupini junior jev se je priglasilo \ 10 tekmovalcev med njimi 3 Ilirijani,
I 3 Blejci, 3 člani Ljubljane in 1 Kranj-! skegorčan.
Rezultati so naslednji, j r. Kokalj Milan (SK Bled) 28:30,
Kavčič Bojan (SPD Kr. gora)
I 29:00,
3.	Marchiotti Silvo (Ilirija) 30:30,
4.	Kerštajn Andrej (II.),
5.	Jemc Albert (Bled),
6.	Tepina Marjan (Ljubljana).
Uspeh v juniorski tekmi je primeroma dober.
Klubski prvak v juniorski skupini je postal Marchiotti Silvo.
Poset prireditve je bil za Rateče naravnost sijajen in je pokazal, da se začenja tudi naše podeželsko ljudstvo zanimati za sport, kar je vsekakor razveseljivo.
Smuška tekma na Pohorju.
Zimskošportni odsek SPD v Mariboru je v polni meri dosegel svoj namen, dvigniti zanimanje širšega občinstva za smuški šport.
Krasen dan, lepe smuške prilike itd. je zvabilo stotine ljudi na Pohorje. Zanimanje pa je bilo tudi med v Mariboru ostalimi splošno in zato se je izid tekmovanja in povratek smučarjev pričakoval s pozornostjo, ki jo redko opazimo na drugače mirnih Mariborčanih.
Tudi spreten aranžman cele prireditve je mnogo pripomogel k temu.
Zanimanje za prireditev najbolj osvetljuje dejstvo, da se je k tekmovanju prijavilo skoro 50 smučarjev.
Tekmovalo se "je v treh skupinah: Seniorji, dame in juniorji.
Glavna pozornost gledalcev je bila osredotočena na borbo v seniorski sku- J £anju pini, kjer bi se imela srečati inž. Joško '
Janša in Mariborčan Dolinšek. Janša je tekmoval izven konkurence.
Med obema se je razvil hud boj. Na 22 km dolgi progi je vodil Dolinšek skoro do 15. kilometra. Tu pa je popustil in ni mogel vzdržati več ostrega tempa, ki mu ga je diktiral inž. Janša.
V smislu propozicij pa si je Dolinšek navzlic temu priboril podsavezno in klubsko prvenstvo.
Tega tekmovanja so se udeležili naslednji klubi: SPD Maribor, I. SSK Maribor, SPD Mežica, SK Bled, SK Rapid,
SK Ilirija.
Tekmovanju je prisostvoval tudi trener JZSS g. inž. Hansen.
Rezultati so naslednji:
Skupina seniorjev:
1.	Mirko Dolinšek 2:10:31,
3.	Ivo Šoštarič 2:32:07,
2.	Bogomir Neumann 2:22:48,
4.	Vilko Ggorelec (vsi štirje SPD Maribor), •
5.	Pavel Herman (SK Rapid).
Seniorji izven kcncurence:
1.	Inž. Janko Janša (SK Bled) 2:06:34,
2.	Ivo Zore (SK Ilirija) (diskvalificiran).
V	skupini dam:
1.	Ela Dolinšek 27:19,
2.	Krista Pitsch 29:27,
3.	Tončka Dolinšek 29:59,
4.	Breda Hribar,
5.	Marija Drofenik.
V	skupini junior jev:
Milko Vodenik 36:19,
Zdravko Štangl 47:30,
3.	Liuban Mušič 49:38,
4.	Gustav Slaček,
3. Danilo Fürst.
Po razdelitvi daril so se vrnili smučarji z vlakom v Maribor, kjer jih je na kolodvoru pričakovala godba. Formirali so se v povorko in ob zvokih godbe in živahno pozdravljani od občinstva krenili na Glavni trg, kjer je bil razhod.
Zatem se je vršil v Grajski leti dobro obiskan prijateljski sestanek smučarjev, ki je potekel zelo animirano.
ZIMSKA OLIMPIADA NA BLEDU IN V BOHINJU.
JZSS. objavlja: Poziv za učestvovanje na velikim medjunarodnim utakmicama u klizanju in smučanju, koje pri-redjuje »Jugoslavenski zimskosportski savez u Ljubljani« pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. od 29. januara 1930 do 3. februara 1930 na terenu Bled—-Bohinj.
Raspored priredbe:
29.	januara 1930 na Bledu: Primanje gostiju 1 pozdravno veče.
30.	januara u Bohinju: Utakmica u smučanju na 30 km.
31.	januara u Bohinju: Utakmica jugoslavenskih vojničkih ekipa u smučanju sa gadjanjem na 30 km kao patrolna utakmica.
i; februara na Bledu: Utakmica u smučanju na iS km i kombinirana utakmica u smučanju na 18 km.
2. februara na Bledu: Utakmica u umjetnom klizanju za gospodu i dame, propisno klizanje.
2. februara na Bledu: Utakmica u umjetnom klizanju za gospodu i dame — slobodno klizanje.
2. februara u Bohinju: Smučarska utakmica jugoslavenskih oficira i vojnika na 18 km.
2.	februara u Bohinju: Utakmica u skokovima u kombiniranom utakmi-
na skakaonici u Bohinju,
Poslepodne: Velika utakmica u skokovima na skakaonici u Bohinju.
Uveče na Bledu: Razdioba nagrada, pozdrav gostiju, banket, svečanosti.
3.	februara na Bledu: Priredjenje izleta pod zajedničkim vodjenjem na Pokluku, u Kranjsku goru-Planicu, na Stanićevu kuću ispod Triglava.
Utakmice u smučanju održavaju se za prvenstvo kraljevine Jugoslavije i to po bodovima iz sviju smučarskih utakmica: iz utakmice na 30 km, rS km, kombinirane utakmice i skokova.
Utakmice u skokovima održavaju se na velikoj skakaonici u Bohinju, sagra-njenoj po poznatom norveškom inženjeru Thorleif Tunold Hanssenu.
Na dan z. februara aranžirat će se posebni vlakovi iz Ljubljane i Zagreba, po potrebi i iz ostalih krajeva.
Učesnici ovih priredaba, bilo utak-mičai i ili gledaoci, uživat će popust na vožnji željeznicom; potankosti objavit će se u novinama.
i SK Bled v Kazini športno reduto, ki , j obeta postati najpriljubljenejša plesna j i pdreditev sezone. Glede na istočasen j vrhunec internacionalnih tekem je pričakovati rekordnega poseta. Priče-1 tek je določen ob 20. takoj po razde-: litvi daril za menarodne tekme.
O ve medjunarodne utakmice pružit i će priliku, da se može vidjeti najbolje j medjunarodne smučare i klizače, a na- j ročito bit će interesantne utakmice u ! smuškim skokovima, na kojima će uče- i stvovati prvo redni medjunarodno reno- j miran i smučark
Ljubljana, u oktobru 1929.
zla JZSS: Dr. Ivo Pirc, predsednik', f Joso Gorec, gen. tajnik.
Sve informacije daje: Jugoslavenski 1 zimskosportski Savez v Ljubljani i Put- ! nik d. d. kancelarija, Ljubljana.	i
Razpis mednarodne skakalne tekme !
SK Bled.
SK Bled bo priredil v ponedeljek ; 3. februarja mednarodno skakalno te- j kmo z velike skakalnice na stadionu j SK Bleda. Pričetek ob 10.30 dopoldne, j Start dovoljen vsem pri FISA in nacio- j nalnih savezih verificiranim tekmoval- j cem. Ocenjuje se po pravilniku FISA. ; Prijave s prijavnino 10 Din je nasloviti j na SK Bled, Bled do 1. februarja do 15. ure. Žrebanje startnih številk bo i 2. februarja ob 21. Prvi trije plasirani j tekmovalci prejmejo častna darila zdra- : viliške občine Bled. Razdelitev daril bo v ponedeljek ob 16. v dvorani Kazine. ;
V nedeljo 2. februarja pa priredi
Smuško tehniški odbor JZSS
javlja: Vsi klubi naj do 25. t. m. dostavijo prijave vseh tekmovalcev mednarodne smuške tekme. Prijaviti je tekmovalce za smuški, vztrajnostni tek ria 30 km in smuški tek na 18 km. Skakalce '00 tehn. odbor imenoval pozneje. Termina se je strogo držati, ker se poznejše prijave nikakor ne bodo upoštevale! Pogoji za udeležbo k tekmi: na 30 km: starost 20 let, zadosten trening, k tekmovanju sc bodo pripustili samo oni, ki so že kdaj tekmovali; na 18 km: starost najmanj 18 let, sicer isti pogoji kakor gori. — Novinci sploh ne pridejo v poštev, ubdeleže pa naj se prireditev kljub temu, če le mogoče vsi, da sc pri tem čim več nauče od tujih tek movalcev. Za prehrano in stanovanje morajo skrbeti tekmovalci sami odnosno njih klubi. Za vse udeležence velja polovična vožnja. Na odhodni postaji naj kupijo cel listek, s katerim se bodo lahko tudi vračali, ker dobe v pisarni JZSS potrdilo. Tekmovalci naj bodo primerno opremljeni ter naj se za tekmovanje pridno pripravljajo. Podrobnejša navodila bodo objavljena v časopisih. Prijave naj se pošljejo tajniku JZSS, Ljubljana. * 1
Občni zbor SK. Slavile.
Športni , klub Slavija je v našem športnem življenju igral dokaj važno vlogo. Rekrutirajoč se iz Vodmata je imel vedno dovolj velik kader igralcev na razpolago in je mogel še precej dostojno reprezentirati svoj okoliš. Vršil je svojo nalogo zadovoljivo in dal možnost mladini iz V odmata udejstvovati se športno, žal, pa je moral skozi vseh devet let boriti sc s finančnimi težkočami, ki so stavile klubu odn. njega funkcijonarjem mnogo zaprek in ki se sedaj zde naravnost nepremostljive.
Razumljivo je tedaj, če je sedanji odbor za včerajšnji občni zbor stavil neoficijelno na program tudi^ razpust odn. razhod kluba. Že v prejšnji številki smo omenili o tem razhodu.
Stvar izgleda še bolj resno kot se se je zdekc Včerajšnji občni zbor je dovolj živ dokaz temu. Občni zbori so navadno manifestacija klubov, kjer se pokaže enotnost kluba. Slavijin občni zbor je potekel ob popolnem nezanimanju širšega članstva in se zaključil brez pravega rezultata. Sicer se je izvolil odbor, ki ima voditi posle do razčiščen ja položaja, vendar pa »e nam zdi, da je to le udarec v vodo. Dosedanji funkcijonarji so izgubili voljo do dela, novih moči pa ni na razpolago. Bilo je pač dobre volje in dobrih nasvetov, toda le od strani tistih, ki so se že itak dosedaj dosti žrtvovali, Članstvo pa se je pokazalo popolnoma ne-interesirano na vprašanju obstoja ali prenehanja kluba.	v
Naj sledi poročilo o tem obenem
zboru.
Predsednik g. Gosar otvori ob ii-9. redni občni zbor Slavije, pozdravi poročevalca Športnega lista, nato zastopnika Ilirije g. Betetta, SK Graake g. Zoriča in SK Slovana g. Bucika t._r vse ostale goste, ki so prisostvova l občnemu zboru. Spomni se med letom umrlega člana g. Vrhunca. Zapisnikarjem sta nato imenovana gg. Kamnikar in Srebotnjak.
Tajnik g. Florjančič poda nato tajniško poročilo iz katerega je posneti da šteje klub 97 članov med njimi^2 ustanovna 41 rednih in 44 podpornin. Odbor se je moral med letom boriti z raznimi težkočami. Prisiljen je bil kooptirati nekaj odbornikov, kar pa tudi ni doseglo zaželjenega uspeha. Tudi kooptirani člani niso vršili svoje dolžnosti. Višek teh neurejenih razmer pa se je pokazal ob demisiji blagajnika g. Freceta. Navzlic vsem težkočam pa se je odbor trudil, da omogoči članstvu udejstvovanje. Nabavil je novo sporno opremo, četudi se je moral pri tem zadolžiti. Znižal je članstvu, članarino
v nadi, da bo vsaj to znižano članarino v redu odplačevalo. Tudi to znižanje članarine na minimum ni imelo zaželjenega uspeha. Pa tudi pomanjkanje igrišča je vplivalo na članstvo pogubno in zato se ni čuditi, če odbor ne more danes pokazati dobrih uspehov.
Poročilo tajnika je bilo brez debate sprejeto.
Blagajniško poročilo je mesto med letom odstopivšega blagajnika g. Fre četa podal v imenu odbora g. Florjančič. Iz poročila je razvidno, da je blagajna za Din 249.77 pasivna. Ta dolg se nanaša na nabavo opreme. Omenja nadalje v svojem poročilu težkoce s pobiranjem članarine.
K blagajniškemu poročilu se oglasi prejšnji blagajnik g. Frece, ki omenja, da je v 6 letih svoje funkcije dovoljno spoznal, koliko članstvo žrtvuje za klub- in koliko ne. Ni hotelo plačevati niti članarine 1 dinarja mesečno. Vsled tega je podal demisijo.
Predsednik odgovarja odstopivšemu blagajniku, da je prejšnji odbor hotel z znižanjem članarine ustreči in olajšati članstvu plačevanje.
Arhivar g. Šorn poroča o stanju klubove opreme, ki je v primeroma dobrem stanju.
G. Petrič vprašuje gospodarja, koliko nogometnih žog ima klub v po-sesti.
Načelnik nogometne sekcije g. Uršič L poroča, da pomanjkanje jgrisca kluba ni moglo dovesti do boljših rezultatov. V provinci je klub gostoval 3-krat. V prvenstvenih tekmah si je v preteklem letu priboril score 21.17. Grajal je nedisciplino v moštvu, i a nedisciplina je prišla osobito do izraza v prvenstveni tekmi z SK Grafiko, kjer
! ie moralo moštvo nastopiti s 4 rezer
1 1
‘ vami.
Po tej tekmi so nastale razmere, ki j ne obetajo več razvoja kluba. Pricaku-j je, da bo šlo vedifo na slabše in da j nima upanja, da bi se moglo to pre-irečiti.
Tudi njegovo poročilo je bilo brez lebate sprejeto.
Na podlagi poročila preglednikov je. >il nato podan odboru absolutorij z i-semi proti enemu glasu. _	v
Pred prehodom na volitve poda se ajnik g. Florjančič samostojni predlog, r katerem predlaga, da se klub razide n utemeljuje ta svoj predlog z neizdržljivim! razmerami v klubu.
Idealni sodelavci so se vsled obsto-cčih razmer odtegovali od dela. Clan-tvo noče delati in tako ne preostane Irugega* kot likvidirati klub in dati Janstvu proste roke za prestop v dru-;e klube.
G. Petrič kritizira delovanje dose-
danjega odbora in predlaga, da se klub j Slavija fuzionira z najbolj sorodnim in najbolj v poštev prihajajočim SK Slovanom.
G. Frece opozarja tudi na pomanjkanje denarnih sredstev in da se jc dovolj trudil, da se razmere izboljšajo, ni pa našel razumevanja od strani članstva.
G. Petrič zagovarja članstvo, in obširneje dokazuje, da je storilo isto vse, kar se je moglo od njega zahtevati.
G. Frece opozarja nato tudi na nedelavnost posameznih odbornikov, ki se sej niso udeleževali, vsled česar iste največkrat niso bile sklepčne. Isto je bilo tudi s članskimi sestanki. In ravno na teh sestankih bi bilo po njegovem mnenju potrebno staviti predloge in opozarjati odbor na eventuelne napake in pomanjkljivosti.
Predsednik odgovarja vsem, da v v kritičnih momentih ni bilo dobiti lju- ; dl. Nogometna sekcija je bila itak sa- j mo-tojna in bi morala v svojem krogu ! vršiti delo, ki ga je prevaljevala na od- ; bor. Gospod Petrič je z organiziranjem i moštva za prvenstvene tekme storil le i svojo kapetansko dolžnost. Ni pa iz- \ gleda, da se bo to v bodoče vršilo bolj ; v redu. Le žalostnim razmeram med j članstvom se ima isto zahvaliti, da so nastali taki odnošaii v klubu. Po njegovem mnenju so g. Florjančiča nava-vedli le ti odnošaji tako daleč, da je stavil občnemu zboru za klub tako usoden predlog.
V svojem nadaljnjem govoru po-vdarja, da je menil, da bo podsavezna uprava izpolnila svojo obljubo, ki jo je dala na glavni skupščini v septembru, t. j., da bo skušala na vsak snačin preprečiti kapranje igralcev. Te obljube ni izpolnila ali je izpolniti neče in mora reči, da ravno isti, ki so na omenjeni skupščini podsaveza najbolj kričali proti kapraniu danes najbolj grešijo v tem pogledu.
Ker se mu zdi potrebno, da se predlog g. Florjančiča predebatira med članstvom, odredi 5-minutni odmor.
Po poteku odmora zaprosi g. Be-
tetto za besedo. V svojih izvajanjih pravi, da ga je iznenadil predlog o razpusti m smatra z ozirom na to, da ima klub Slavija svoj okoliš, ki je takorekoč odrezan od drugih klubov, naravnost potrebo obstoja. Nedostatki bi se dali po njegovem mnenju lahko odpraviti. Članstvu naj bo današnji občni zbor Šola, kam dovede malomarnost in nezanimanje. Graja pomanjkanje kontakta med odborom in članstvom. Ne razume tudi, zakaj obstoja še posebna nogometna sekcija, ko je vendar ta sekcija edina sekcija kluba. To razčlenjeno delo le otežuje razvoj-. Tudi izvolitev slabega odbora ni mogla dovesti do ugodnega rezultata. Mladi in poleg tega aktivni člani - odborniki ne morejo biti ravno jaogoj za uspešno delo. Treba je starejših in avtoritativnejših oseb, ki se naj z vso potrebno pridnostjo primejo dela za prospeh kluba.
G. Petrič: Če stari odborniki prevzamejo še naprej svoje funkcije, naj klub še obstoja, če ne pa naj se sklene fuzija s Slovanom.
G. Florjančič predlaga naj se preide na volitev.
G. Frece predlaga, da se današnji občni zbor zaključi in naj dosedanji odbor v teku enega meseca konzultira članstvo in. najde ljudi, ki bi bili voljni delati v odboru odn. v klubu.
Sprejet je bil predlog, da se izvoli ta odbor in se je takoj prešlo na volitve. Gg. Gosar, Bajc, Florjančič izjavljalo, da ne sprejmejo mesta v tem odboru. G. Uršič izjavlja, da ne more prevzeti mesta vsled tega, ker vidi, da je ves napor zaman. Zopet je došlo do tega, da so 3 najboljši člani že natihem prestopili k Svobodi, ki čaka le, da se današnji občni zbor zaključi z razhodom.
Po daljši debati se zedinijo odborniki, da vodijo posle še en mesec. Če se v tem času uvidi, da je dana možnost, da se razmere izboljšajo, se bo šlo naprej na delo, če pa ne, se klub razide.
S tem zaključkom je bil občni zbor ! tudi končan.
K dva!s@tletnici obstola Automo-bilskesa kluba v Uubliani.
Z dovoljenjem g. podpredsednika ljubljanske sekcije Automobiiskega kluba Kraljevine Jugoslavije ponatiskujemo delno članek iz revije »Auto«, službenega glasila ljubijan. sekcije, ki najbolj ori-uje razvoj tega za naš šport tako važnega kluba.
»Slavlje Automobiiskega kluba v Ljubljani ni samo praznik obstoja, temveč je tudi proslava dela. Če pogledamo za 20 let nazaj, kaka je razlika! Do-čim se nam zdita danes automobil in automobilizem nekaj samoobsebi umev-
da uveljavlja skupno z njimi svoje težnje. Če je katero organizacijo dovedlo skupaj interesno zastopstvo,, se more to reči uprav o automobilistih.
Zato se nam ni čuditi, ako se je razvila v teh prvih automobilistih bolj nego pri vsakem drugem pripadniku vrste homo sapiens, lepa lastnost neomejene zvestobe do svojega sodruga in 1 kolege. Zvestoba za zvestobo, to je bila ! vselej ena vrhovnih deviz vseP automo-1 bikkih klubov,, kar jih je od kdaj ob-1 stojalo. Tehnika je pa med tem šla svo-
nega, .brez česar človek sedanje dobe	1	jo pot.	Motorna vozila so se	poboljša-
niti izhajati ne bi mogel, je bil pred	'	vala in	množila. Naraščala je	z napre-
nedavnim časom tedanji automobil	.	dujočo	tehniko tudi brzina,	konflikti
zgolj v strah in plah ne le vsemu, kar	j	Z oblastvi so postali neizbežni. Sigur-
je bilo na cesti, temveč večkrat tudi j nost prometa je zahtevala novih pri-cnim, ki so bili v njem. Pojavil se je ! prav. Iz ciljev, pripadajočih čistemu tedaj automobil, kakor to pravijo te- ! sportu, so se razvili automobilski m 1 danji viri, »k sreči« osamljen na cestah, j stični cilji. Automobilska udruženja so Zato so stali tudi prvoboritelji automo- j dobila s tem cel kup novih poslov, ko-bilizma osamljeni, tako da na širio po- - jih izvršitev je bila neodložljiva, ako pularizacijo tega vozila pred 20 leti ni j naj promet ne zaostane za tehničnim bilo misliti. Gost dim in velikansko ro- ! napredkom.
potanje sta bila njega glavna karakte- ;; Na cel ta zgodovinski razvoj zre ristična znaka. Vsemu, kar je bilo na ;
cesti, je bil nedobrodošel gost. Na Angleškem je še celo obstojal predpis, da mora hoditi pred vsakim automobilom, kadar vozi po cesti, mož z rdečo zastavo, da opozarja ljudi na grozečo pogibeljčNiso še minula tri leta, odkar je praznovala Anglija joletnico one dobe, odkar se je ta predpis odpravil. Razlika med automobilistom nekdaj in sedaj je zlasti ta, da je bil automohilistu stare dobe Sport trud pri upravljanju vozila, dočim leži naš sport v udobnosti brzega potovanja. Nepredvidljivost okvar pri vozilu, avanture, ki jih je doživljal pred 20 leti vsak automobilst na svojih potovanjih, so bile novemu sportu zgolj prijetna; zabela. Vsak prvih automobilistov je bil zato uprav pij0' nir automobiiskega sporta, vsaj iziera iz njegovih izkušenj ogromen del teh' ničnega napredka pri gradbi novih vo-zil. Kot zelo osovražen na cesti, ce smemo rabiti ta ostri izraz, je bilo pri tem naravnejše, da je automobilist nekdanje dobe iskal družbe sebi enakih,
naš ljubljanski Automobilski klub ou I priliki 20-letnice svojega obstoja. Na : ozemlju današnje Dravske banovine si je nabavil prvi automobil leta 1898 gra-l Ščak g. Anton Codelli s Kodeljevega pri Ljubljani. Bila je to, ako jo smemo j tako nazvati, za današnje čase prava ropotulja, ki je plašila konje, ne vajene takih pojavov, daleč naokoli. Drugi automobil pri nas je bil oni g. Friderika Borna, graščaka od Sv. Ane nad Tržičem. Bil je to stroj, ki ga je bilo treba dokaj prositi, da je brez defekta stekel zopet par sto metrov dalje. Do leta 1909 se je nabralo vsega skupaj 19 srečnih posestnikov takih vozil. Prežati prepričanja, da zamorejo zastopati pi avilnost svojega stališča napram javnosti le, ako se strnejo tudi oni kot posamezniki v organizacijo, je izšel iz te ideje po vzgledu bogatejših držav in dežel dne 17. julija 1909 Kranjski automobilski klub. Danes ob 20-letnici obstoja Automobiiskega kluba v Ljubljani moremo šele pravilno oceniti delo teh gospodov, ki so kot. športniki in
pijonirji na polju automobilizma orali njega razvoju ledino.
Če pogledamo v zapiske tedanjega Kranjskega automobilskega kluba, zrcali iz vseh samo ukrepanje o sredstvih, kako napraviti to novo vozilo popularno in priljubljeno pri oblastvih in ljudeh. Sledeč zgodovinskemu razvoju, so prišli tujskoprometni cilji, odpreti lepote naše pokrajine širnemu svetu, šele v drugi vrsti v poštev, ko automobil ni bil več eksperiment, temveč prometno sredstvo, s katerim je bilo treba računati.
Danes lahko ugotovimo na podlagi objektivne kritike, da se je tem prvo-boriteljem za razvoj automobilizma v naši pokrajini posrečilo prvo in drugo in zato jim gre naše odkrito priznanje in naša zahvala.
Spomniti se moramo pri tem predvsem orvega predsednika g. rnderika Borna, še bolj pa g. Leopolda Lichten-berga, ki je bil vedno duša klubovega delovanja.	,
Tla za razmah automobilizma v na- J ši banovini so bila ugodna, kajti Slove- ; ni ja z Ljubljano v svojem osrčju, je j imela predvsem eno, to so lepe gladke * ceste, in kaj je za automobilista lep- j šega. Naša Slovenija pa je izredno bo- j gata tudi na. naravnih krasotah. Prezre- j ti končno ne smemo tudi dejstva, da } je bila pri nas trgovina in industrija že od nekdaj zelo razvita.
Če že te činjenice niso toliko vp vale na razvoj automobilskega sporta, so pa bile za udejstvitev turističnih ciljev moderne automobilistike vsekako | odločilne, kajti dejstvo je, da se je auto- ; mobilizem na tleh naše Dravske banovine bolje razvijal nego kjerkoli dru- ; god v naši Kraljevini, pri čemur bi le | mimogrede omenil, da je imela n. pr. j naša Kraljevska prestolica, naš veliki ; Beograd, tik pred vojno samo eno mo- | torno vozilo.	j
Ko je nastopil političen preobrat in ’ prinesel tudi nam Slovencem politično 1 osvobojenje in udruženje, so bili ravno ; automobilisti prvi, ki so uvideli potre- j bo delokrog Automobilskega kluba raz- j širiti na celo slovensko ozemlje.
Sledeč tem intenci jam, se je dne 12. j maja 1920 preosnoval Kranjski auto- j mobilski klub v Automobilski klub ' Slovenijo ter si izvolil nov odbor pod \ predsedstvom žal že preminulega g. | Vinko Majdiča., industrijalca v Kranju, j ki je bil zajedno s tajnikom g. dr. Ciril | Žižekom, poznejšim šerorn oddelka za j tujski promet v ministrstvu trgovine in | industrije v Beogradu, duša njegovega delovanja.
Kot oficijelni reprezentat automobilskega sporta v Sloveniji je smatral Automobilski klub za Slovenijo za svojo poglavitno nalogo, da si čimpreje zasigura pravico do izdajanja triptikov za prestop vozil v tuje države. Po statutih mednarodne zveze priznanih automobilskih klubov v Parizu se pa more tako dovolilo izdati za vsako državo zgolj enemu klubu. Da tudi temu pripravi pot, je Automobilski klub za Slovenijo, ki je po svetovni vojni prvi v naši Kraljevini začel z automobilskim športnim delovanjem, smatral za potrebno, da izpremeni svoje ime v Jugoslovanski automobilski klub, ki naj bi tvoril s sedežem v Beogradu temelj- j no matico za vse automobilske klube v naši državi.
Dne 31. julija in 1. avgusta se je na zelenih bregovih Klopinjskega jezera v tedaj še naši Koroški, koder so se zbrali vsi slovenski automobilisti na skupni propagandni izlet, izrekla ideja za ustanovitev enotnega Automobilskega klu-
ba Kraljevine SHS, ki naj bi udružil vse automobilske klube v državi, t. j. Srpski automobilski klub v Beogradu, Prvi hrvatski automobilski klub v Zagrebu in Jugoslovenski automobilski klub v Ljubljani pod isto streho. Ta ideja, ki so si jo zamislili tedanji klubov tajnik g. dr. Ciril Žižek ter tajnik prvega hr-vatskega automobilskega kluba g. Dragotin Heinzl in pisec teh vrst, je našla živahno odobravanje tudi v Beogradu, koder -je medtem njenemu uresničenju pripravil - v ministrstvu trgovine in industrije oddelek za tujski promet poklicani g. dr. Ciril Žižek pot, tako, da se je vršil že 6. aprila 1924 ustanovni občni zbor enotnega Automobilskega kluba za celo Jugoslavijo s sedežem v Beogradu in sekcijama v Ljubljani in Zagrebu.
Dne j 5. decembra 1924 se je Jugoslovanski automobilski klub v Ljubljani tudi oficijelno pretvoril v Automobil.-ki klub Kraljevine SHS, Sekcija Ljubljana in postal s tem še bolj važen faktor v razvoju automobilistike v Kraljevini.
Započeto športno delovanje je klub tako kot Jugoslovanski automobilski klub, kakor kot sekcija Ljubljana nadvse živahno nadaljeval. Pripogandnemu izletu na Koroško koncem julija 1920 j s priključeno vztrajnostno vožnjo pod težkimi pogoji na progi Klopinjsko je- j zero-—Borovlje, je sledila vztrajnostna j vožnja po Sloveniji, ki se je vršila v | okviru ljubljanskega športnega tedna > od 16. do 17. septembra 1921.
Leta 1924. pa je priredil hitrostno, dirko na Vrhniških ridah, ki se je vršila dne 24. avgusta kot prva brzinska dirka po svetovni vojni v Jugoslaviji. Športna razstava s svojim automobilskim, aeroplanskim in motociklističnim oddelkom, ki jo je aranžirala Sekcija Ljubljana leta 1925 na ljubljanskem velesejmu je jasno pokazala, kaj se da vse doseči, ako so tu dobra volja in. pridni delavci.
V.sied med tem izvršene razdelitve države v oblasti, ki jo je predvidevala tedanja ustava, se je ustanovila za ma-riborsko oblast dne 1. marca 1925 samostojna Sekcija Maribor, ki je imela namen zasledovati iste cilje in namene s sedežem v Mariboru, kakor Sekcija v Ljubljani. Sekcija Ljubljana je z ustanovitvijo Sekcije Maribor izgubila nekaj članov, a zato so se člani obeh sekcij tem ožje vezali vsak na svojo sekcijo.
Morda je ravno iz tega dejstva izšla za Sekcijo Ljubljana neobhodna potreba po primernih klubovi hprostorih, ki si jih je Sekcija Ljubljana zagotovila t' ljubljanski Kazini.
Pod vodstvom predsednika g. Av-gu .ta Praprotnika je sledil dne 1. maja 1926 s Sekcijo Maribor skupno prirejen izlet v Logarsko dolino, takoj nato pa kot glavna prireditev dne 8. avgusta 3926 prva gorska vožnja na — lahko rejemo — po ljubljanski Sekciji na noto odkriti Ljubelj. Ljubeljsko tekmo je Automobilski klub v Ljubljani naslednje leto dne avgusta 1927 ponovil.
Prva naša korporativna vožnja v inozemstvo — izlet v Nemčijo v juniju 1928 — je bil tudi aranžma naše Sekcije. V ravno minulem letu smo pa tudi skrbno gledali na to, da smo bili automobilisti iz Ljubljane na skupnem izletu Automobilskoga kluba v septembru j 929 v Beograd in Sumadijo častno za;topani. Vse to je mogla o Automobil kem klubu v Ljubljani zaznati širša javnost.
Po vsej pravici bi se nam moglo očitati. da mo nepopolni, ako ne bi po-
DRAGO GORUP & Co. engro/
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14/11. endetAIL
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
Oblačila za vse panoge sporta izvršujemo točno in najceneje.
svetili pri tej priliki potrebne pažnje tudi obilici tihega, skritega dela, ki se je v teku zadnjih 20 let vršilo neopaženo od javnosti v notranjosti Automobilskega kluba. Mislim pri tem na ono delo, od katerega se je v javnosti pokazal zgolj učinek, vedelo pa sc ni, po čegavi zaslugi je bil uspeh dosežen. In takega dela se je opravilo v dolgi dobi 20 let obilo, vsaj je tvorila ta panoga klubovega delovanja zanj takore-koč vsakdanji kruh.
Doseči moderen automobilski promet uvažujočo automobilsko zakonodajo, skrbeti za znižanje cen pogonskih sredstev, omogočini ceno zavarovanje vozila in vozača, poskrbeti za. dobre ceste in gledati končno na to, da so davki in davščine na motorna vozila znosne, to je le mali ekstrakt onih velikih nalog, ki jim je Automobilski klub v zadnjih letih posveti! svojo skrb.
(Konec prih.)
Izgledi klubov LNP v prvenstvu.
Igorfm-Hf Jjgjggg/ffl
Da bodete pravilno in poceni adjustirani, si nabavljajte potrebna oblačila pri znani tvrdki
nsčCrCca SCHWAB
Ljubljana* Dvorni trg 3
V zalogi angleška in češka sukna, kamgarni, ševjoti, tirolski in švedski lodni ter razno drugo manufakturno blago, perilo, čepice, nogavice, vseh vrst oblačila etc.
Zahtevajte vzorce!	Osleite si zalogo!
SK Elan, Novo mesto.
Eden najstarejših podeželskih klubov, ljubljanskega okrožja je gotovo SK Elan. Ni sledi! vzgledu drugih podeželskih klubov in se po parletnem obstoju razšel, temveč vzdržal je vse do danes. In ne samo vzdržal, temveč tudi napredoval. Spočetka je pač moral utrpeti težke poraze — toda danes je na svojem igrišču trd nasprotnik tudi boljšim klubom. Njega moštvo sestoji iz mladih in požrtvovalnih članov, ki ne posedujejo posebnega znanja so pa tem bolj podkovani z dobro voljo do pribo-ritve uspehov svojemu klubu. Imajo za seboj vedno tudi precej živahno publiko, ki osobito pri tekmah bistveno podpre svoj klub. V podeželskem prvenstvu bo Elan pač vedno trd nasprotnik, ki ga ne bo podcenjevati. Posebno še, če si mlado moštvo pridobi tudi nekoliko znanja v tehniki in taktiki v igri. Klub pa bo moral pred vsem gledati, da si priskrbi drugo igrišče, kajti to, na katerem sedaj igra in se tudi vrše vse tekme, v nobenem pogledu ne odgovarja zahtevam.
SK Javornik, Rakek.
Lansko leto se je pridružil SK Javorniku tudi SK Slivnica. Iz obeh klubov bi bilo mogoče stvoriti jak klub, kar se je po fuziji tudi pričakovalo. Fuzija pa pričakovanega uspeha ni prinesla. SK Javornik je klub, ki ima čimdalje manj izgleda, da resno poseže v prvenstveno tekmovanje. Vzrok temu je nesposobno vodstvo, ki igračev ne zna pravilno zaposliti. Trenira se brez sistema in reda. Prvenstvo podeželja je moral klub lansko leto odstopiti SK Elanu.
MARIBOR.
SK Raptd.
Letos v jesenski polovici prvenstvenega tekmovanja je presenetila poznavalce razmer v Mariboru Rapidova zmaga nad Mariborom. Dolgoletne žrtve so končrio zopet prinesle uspeh. Ra-pidovo moštvo je v Mariboru trd in tudi tehnično precej dobro podkovan nasprotnik in to je moral pri zadnji prvenstveni tekmi spoznati SK Maribor. Njega moštvo je hitro in vztrajno — le premalo skupne igre goji. Izgleda, da se v zadnjem času tudi ta nedosta-tek skuša odpraviti. Klubu bo le v korist, če izrabi zimski čas in strejrira moštvo, da obdrži že napol doseženi uspeh. Rekrutira se Rapid večinoma iz igralcev nemškega dela v Mariboru.
I. SSK Maribor.
L SSK Maribor je v Ljubljani že precej znan klub. V spominu so nam še njegove borbe za prvenstvo Slovenije z ASK Primorjem. Pri tej priliki je pokazal Maribor toliko znanja, da so bili presenečeni vsi objektivni gledalci. Moštvo je posedalo primeroma zadostno znanje in poznanje nogometa. Bilo je brzo, prodorno in odločno, ter je dalo Primorju obilo delo. Tudi zmago nad Primorjem je moglo beležiti. In če bi
bila takrat druga tekma priznana, bi odšlo prvenstvo LNP iz Ljubljane v Maribor.
Danes so pri Mariboru razmere nekoliko drugačne. Izguba nekaterih igračev je klub razmeroma težko zadela. To izgubo nadomestiti je težko. Zdi se nam, da je ta izguba v prvi vrsti vzrok jesenskega poraza od strani SK Rapida. Sigurno pa bo Maribor to izgubo prav kmalu prebolel in zna že v pomladni polovici Rapidu prav resno ogroziti dosego cilja.
Kot Rapidovo goji tudi moštvo Maribora koristen nogomet. Morda še v večji meri kot Rapid. Tekme obeh klubov so pa za Maribor vedno isto kot v Ljubljani tekma Ilirija :Primorje.
Kar tiče prvenstva LNP pa bo obema klubova napram ljubljanski Iliri-riji težko, zelo težko doseči ugoden uspeh.
SK Železničar.
Mlad temperamenten klub je danes na tem, da bo objekt preizkušanja obeh prvo plasiranih klubov v Mariboru. Število zabitih golov enega ali drugega kluba Železničarju zna odločiti prvenstvo Mariborskega okrožja. In da bo Železničar te poizkuse temeljito otežil o tem smo si na jasnem, kajti tudi njega moštvo se stalno približuje formi prvo imenovanih. Sam pa izgiedov na pr-j venstvo nima. Igral bo pač isto vlogo I kot Hermes v Ljubljani. Skoro gotovo j pa bo njegova vloga v bodočem letu j mnogo vidnejša. Pričakuje se, da bo . odločilno posegel v borbo in skušal za-I gotoviti uspeh eventuelno tudi sebi.
SK Soboda.
Zadnji med mariborskimi klubi je I SK Svoboda. Delavska mladina ima v j njej svoje zavetišče toliko časa, dokler I se ne izobrazi v nogometni umetnosti
■	potem pa zbogom. To se godi slič-i nim klubom vedno in se bo godilo tudi I vnaprej. Vodstvo mora polagati pažnjo i tudi na moralno vzgojo igralcev in jih j vzgojiti v zavedne člane svojega kluba. I Le na ta način bo izostalo večno me-i njavanje igralcev. To pomanjkanje
■	vzgoje in športnega čuta je dovedlo tu-j dl do tega, da si je Svoboda nakopala ' od strani LNP-a par večjih kazni, ki j pač niso v dobro njenemu ugledu. Nje-1 na pozicija na zadnjem mestu pa je
trdna.
CELJE.
SK Celje.
Klub se v zadnjem času dviguje. ; Dolgo vrsto let je bil in veljal kot dru-I gi klub v Celju. To se pravi tudi zad-i nji, ker več kot dva jih v Celju ni bi-! lo. Imel je vedno boje z celjskimi Atletiki, ki so nekdaj bili na precejšnji višini.
V zadnjih letih se je posrečilo SK Celju grupirati moštvo in spopolniti ga z mlajšimi močmi. Zmaga nad Atletiki in s tem v zvezi priborjeno prvenstvo Celja je dalo moštvu novega poguma. Skušalo bo pač na vsak način že
priborjeno prvenstvo obdržati čim da-
Ije-
V bojih za prvenstvo mariborskega okrožja pa SK Gelje ni imel sreče in ga menda še ne bo doseglo tako kmalu.
Athletik-Sportklub, Celje.
Časi, ko so pod vodstvom trenerja Dürrschmieda Atletiki želi polno lavo-rik so minuli. Klub je bil na višku svoje moči — in malokateri klub se je mogel postaviti v Celju z zmago. Bili so to slave polni časi za Atletike. 2 odhodom Dürrschmieda pa so se razmere temeljito obrnile — na škodo Atleti-kov. Dürrschmied sebi enakovrednega moža ni zapustil in moštvo je zapadlo v nedelavnost. Par porazov — in dobra volja je izginila. S tem pa je bilo tudi slave konec.
Danes so celjski Atletiki klub, ki ne more nuditi tršega odpora količkaj iz-balansiranemu moštvu. Njega igralci so sicer hitri in odporni, igrajo pa večinoma vsak zase. S tako igro pa ne bodo nikamor prišli.
SK Olimp.
Olimp je znal v kratki dobi zbrati okoli sebe igralce, ki niso bili začetniki. Brzo jih je nekoliko uvedel v skupno igro in takoj obema nasprotnikoma pokazal — zobe. S Celjem je igral v prvenstveni tekmi celo neodločeno in si priboril točko, ki mu v prvenstvu sicer ne koristi, moralno pa je bil to uspeh, ki pač ni vsakdanji. Morda bo, če bo šlo tako naprej, imel na prvenstvo Celja več izgledov kot Atletiki.
Igralci Olimpa, kot omenjeno, niso začetniki — in se bo dalo s pridnim treningom iz njih nekaj storiti.
TRBOVLJE.
SK Amater.
Prvak v Trbovljah so Amaterji. Tudi ta klub obstoji iz delavcev. V svojem kraju drže že par let prvenstvo. So mladi, agilni delavci, ki se niso strašili pred nikakršnim delom. Zgraditev njihovega igrišča je moralo biti delo, ki se ga noben ljubljanski klub ne bi pod-stopil.
Moštvo sestavljajo mlade, gibčne moči, ki so pa brez tehničnega znanja. Prejšnja leta so bili močan nasprotnik — v tem pogledu pa gre zadnje čase nekam na slabše. Vzrokov temu ne vemo. Upamo pa, da se bodo igralci kmalu zopet znašli in jo vozili mesto nazaj — naprej.
Tudi
SK Trbovlje
nazaduje. V zadnjem času o tem klubu sploh ni slišati. Menda mu vendar, četudi malenkostni, razmah Amaterjev ni zaprl sape. Danes slišimo o njem le še takrat, kadar odigra edino lokalno prvenstveno tekmo z Amaterji. Navadno pa je tudi takrat poražen. Mnenja smo, da se s takim skrivanjem ne bo prišlo nikamor in se samo bojimo, da SK Trbovlje sploh zmanjka. Škoda bi bilo tega nekdaj simpatičnega kluba.
Na našem podeželju obstoja še nekaj klubov, ki pa ne čutijo potrebe, da se prijavijo v LNR. Je med njimi nekaj dobrih klubov, ki bi lahko stopili v vrsto z Elanom, Amaterjem in dru-gimi.
Grajati moramo njih nezavednost in mislimo, da bi bila dolžnost LNP-a, da se pobriga za pristop teh klubov v Savez. Dela pa se baš nasprotno. Organiziranim klubom se brez pridržka dovoljuje igrati s temi klubi in se na ta način tudi tolerira njihovo pasivno zadržanje napram organizacijski dolžnosti. Opozarjamo pri tem na tozadevne točke pravilnika JNS-a.
LNP bi moral pač na vsak način in v prvi vrsti gledati, da jih pritegne v skupni krog ali pa jih popolnoma izolira na ta način, da v LNP včlanjenim klubom prepove igranje z njimi.
Sploh ne pojmujemo, česa se ti klubi boje, kaj jih zaprečuje, da ne vstopijo v Savez. Športni čut bi jih moral vzpodbuditi, da stopijo v organizacijo, v kateri bodo našli vedno potrebno zaščito in, kar je glavno, tudi vedno dovolj možnosti do napredka. Tudi moralna opora, ki bi je bili deležni s prijavo v LNP ni za zametavati.
Upamo, da bodo prizadeti klubi še v pravem času spoznali potrebo včla-njenja v LNP in temu primerno tudi ukrenili korake. Pridobili bodo v prvi
vrsti sami na ugledu, učvrstiti bodo mogli svoje vrste in tudi LNP ne bo imel več težkoč z njimi.
Dolžnost v LNP včlanjenih klubov pa je, da odklanjajo vabila na razne »prijateljske tekme«, pri katerih se vrhu vsega stavijo še tako nizki odškodninski pogoji, da ti bolj škodujejo ugledu kluba ki gostuje, kot izgubljena tekma.
Danes se s temi ponudbami že naravnost licitira. Podeželskemu klubu je \ na ta način pač vseeno kakega nasprotnika vabi. Glavno je: kdo je cenejši. In zgodi se, da klub, ki gostuje dostikrat ne dobi povrnjene niti polovične vožnje. To plačujejo potem igralci sami. In če bi igralci ta denar obrnili v prid svojega kluba, bi pri marsikakem športnem klubu v finančnem pogledu izgledalo drugače, kot izgleda.
Končne besede smo bili primorani zapisati vsled tega, ker smo iz vrst resnejših ljubljanskih klubov že opetovano čuli pritožbe v teni pogledu.
Upamo tudi, da naš apel na LNP | ne bo ostal brez odziva.
Kje bo sedež JMI-a? j
Položaj v JNS se je zadnje čase kot j znalo, zamotal in se je zdelo, da bo ta i forum zašel v kaos, iz katerega bi ga : bilo mogoče izvleči le z močno in ener- j
gično roko.
Po razbitju glavne skupščine v Za- i grebu je bila od zagrebškega policijskega ravnateljstva poverjena bivša uprava JNS, da vodi tudi v nadalje posle te institucije.
Prvi važnejši korak, ki ga jt ta odbor storil je bil ta, da je razpustil beograjski, subotiški in sarajevski podsavez. Postavil je tem podsavezom nekake komisarje in skušal na ta način vzpostaviti redno delo, ki je z razbitjem skupščine v Zagrebu bilo prekinjeno.
Toda pri tem ni računal na dvoje: i. so imenovani komisarji skoro brez izjeme odklonili poverjene jim funkcije; a. pa so prizadeti podsavezi odpovedali pokorščino in se izrekli, da se ne bodo pokoravali vse dotlej, dokler se glavna skupščina ponovno ne sklice in tudi v redu završi.
Pri tej njihovi taktiki so bili (ču: dno) oodpirani kompaktno od včlanjenih klubov.	, -v
Nastalo je stanje, ki ni obetalo me dobrega. Na eni strani JNS, ki si skus’. priboriti avtoriteto z raznimi poslanicami na vse klube, na drugi strani pa rebehia skupina, ki pa zahteva le nadaljevanje skupščine in sicer v za obe skupini nevtralnem mestu. Ta položaj Je prisilil celo znanega igralca Jugoslavije Ivkoviča, ki je bil med drugimi tudi imenovan komisarjem BLP, da je vsled pritiska od strani SK Jugoslavije, da odloži funkcijo komisarja, izstopil iz kluba. (To se je zadnje dneve zopet popravilo — Ivkovič je pristopil nazaj v
SVoj klub.)	-vri
Med tem pa so treznejši faktorji
uvideli brezplodnost tega spora, kt bi znal mogoče le dovesti do usodnih posledic in začelo se je delati na sporaz-
Po najnovejših vesteh izgleda, da bo v kratkem sklicano nadaljevanje glavne skupščine. Gotovo pa je vsekakor, da bodo morali delegati, ki so se postavili na stran dosedanje uprave JNS popustiti in privoliti v prenos sedeža uprave v Beograd. Če bo to v korist nogometnega športa, se bo sele videlo.	,
Vsekakor pa meče slučaj Markovič, ki je v glavnem jedro spora in s katerim se je pri agitaciji največ operiralo, zelo čudno luč na beograjski podsavez. Takih metod se bo moral gotovo izogibati, če bo hotel objektivno voditi vrhovni nogometni forum. Jasno je namreč, da bo, kakor dosedaj zagrebški, vnaprej imel v JNS glavno besedo beograjski podsavez.
Naš podsavez po našem mnenju s prenosom uprave v Beograd ne bo pridobil nič, le vloge bodo dalj časa na potu. Drugih koristi odnosno škode ne predvidevamo.
Pripominjamo pa, da tudi delovanje dosedanje uprave JNS nismo smatrali za vzorno.
Spretnega akviziterja
išče uprava „Športnega lista“. Ponudbe poslati na upravu.
Angleška Football-Assotiation pred razcepom.
Bistvo spora je sledeče:
Amaterska liga je v Zvezi imela dosedaj večino delegatov in s tem seveda tudi razpolagala po svoji volji z vsemi dohodki, ki niso bili baš majhni. Da je pri tem podpirala predvsem amaterske klube je jasno. Na drugi strani pa se je večina teh dohodkov stekala od prireditev profesionalnih klubov. Nastalo je sledeče stanje: profesionalni klubi so plačevali, amaterski pa vlekli iz tega korist.
Ker to stanje profesionalni ligi ni bilo po volji, je stavila na Zvezno skupščino zahtevo, da dobi v zveznem odboru 8 mest (torej večino).
Amaterski klubi so proti tej zahtevi seveda najodločneje nastopili, saj je izpolnitev te zahteve pomenila zanje konec dosedanjega blagostanja.
Na skupščini je došlo pri glasovanju o tem predlogu do hrupnih prizorov. Izid glasovanje je bil sledeč: Za predlog profesionalne lige je glasovalo 46 delegatov, prod pa 41. Ker pa je bila potrebna za sprejetje predloga dvetre-tinska večina, je izgledalo, da je predlog propadel. Ob splošni pozornosti pa je vstal predsednik in sporočil, da ima še prečitati pooblastila klubov, po številu ii 2, ki na skupščini niso bili zastopani po delegatih in ki se na podlagi pooblastil izrekajo za predlog profesionalne lige. Nastal je velikanski hrušč in trušč, ker je bilo jasno, da je na ta način predlog profesionalov. brez dvoma prodrl. Delegati amaterskih klubov so očitali predsedstvu goljufijo in sleparijo.
Tajnik sir Wall pa je na podlag; pravil ugotovil pravilnost postopka in se je potem ob neprestanem vpadanju amaterskih delegatov izvolil novi odbor, v katerem ima profesionalna liga večino odbornikov.
lasno je, da bo spremenjeni položaj v Zvezi imel posledice. Poznavalci razmer zatrjujejo, da je to začetek konca Football-Assotiation na Angleškem in pričakujejo, da se Zveza razcepi in ligi osnujeta vsaka svoj vrhovni lorum.
Nekaj o nogometu.
Dober nogometaš mora v prvi vrsti obvladati tehniko. Imeti mora svoje telo in žogo v oblasti tako, da lahko vso svojo pozornost posveča nasprotniku in pa načinu igre.
Najboljše sredstvo za dosego pravega čuta za ravnanje z žogo, je vežba. z malimi žogami in to v mehkih če. Ijih. Pri tej igri je potrebno veliko več finega čuta, da žogo udarimo na pravem mestu, v pravem momentu in s pravim delom noge »Španom«.
Velike važnosti je tudi pravilno »driblanje« žoge. Igralec, ki teče z žogo, mora stremeti za tem, da mu ista nikoli ne uide iz dosega nog in da jo i ima v trenutkih dvoboja z nasprotnikom kolikor mogoče natančno pod težiščem telesa. Igralcu, ki suje žogo predaleč od sebe, preti po eni sfani nevarnost, da mu hitrejši nasprotnik žogo odvzame, po drugi strani pa nad žogo nima nikake kontrole. Igralec pa, ki je z žogo v stalnem kontaktu, lahko vsak moment izvede kak presenetljiv okret ali pa odda nenaden strel.
Takemu igralcu je tudi žogo težko odvzeti ali pa ga je od žoge težko odriniti. Kdor hoče obvladati žogo tako, i jo mora seveda znati gnati z obema : nogama, česar pa pretežna večina naših 1 nogometašev ne zna, ker so enostran-I sko izvežbani.
Pri strelu je važno, da žogo zadenemo v pravem trenutku in s pravim delom stopala. Če stopalo zadene žogo tako, da se po njo karčasto dvigne, je strel visok. Če pa udarimo žogo tako, da konica stopala kaže navzdol, je strel nizek in oster.
Športnikom
se priporoča
restavracija pri „Levu”
Gosposvetska cesta.
Športniki
dobe različne športne predmete, kot Thermos-steklenice, aluminijaste gorilce, kozarce, doze in t. d. u največji izberi in najce neje pri tvrdki
Stanko Florjančič
Ljubljana, Sv. Petra c. 35
ŠPORTNIKOM
se priporoča
restoiirocijo „L!oyf
točna in solidna postrežba. BUČAR.
Pozor!
Pozor!
ŠPORTNIKI!
Vse smučarske in športne potrebščine si po najnižjih cenah in najsolidnejšo postrežbo nabavite pri tvrdki
„ALPINA“ d.z 0. z.
LJUBLJANA, Gosposvetska c.6.
Brata Šnrne
tvornica fotografskih razglednic in siik
. in ustrij-ki in umetni f tograf in tvornica pokrajinskih razglednic.
Slike za legitimaciie se Izgotovijo takoj.
AME&iKAN MOTORS LTD.
DUNAJSKA C. 9
TELEFON 24-77
TELEGE.: AMOT
Za sport
turistiko in mesto Vam nudi najfinejše
ŠTOFE
NOVAK “ Ljubljana Kongresu! trg 15
Solidne cene.	Največja izbira.