HM. t jt«. f...»lan ■piTUf Iwe^pe NEODVISEN uerir ZA SLO1 DELAVCE V AMERIKI. fo. 85. CLEVELAND, OHIO,MONDAY, JULY 22nd. *18. LETO XL - VOL. * Jugoslovanskih prostovoljcev. D boj za slovansko edinost in svobodo TVORITELJEM CLEVELANDSKE DEKLARACIJE. Jugoslovanski prostovoljci V Bizerti, Afrika, so poslali na glavni urad Slov. Nar. Zveze naslednjo izjavo, v kateri izražajo popolno solidarnost s principi Zveze in priznavanje njenega delovanja: Kasno nam prihajajo vesti od vas milih in dragih izza oceana al{ naše zanimanje za nje se nič ne zmanjšuje, zato vam sedaj ,Čeprav pozno, pošiljamo kratek dopis, izraz naše solidarnosti povodom Zbora Slovencev v Clevelandu v aprilu 1918. Clevelandska deklaracija s Krfsko, Rimsko in Dunajsko vsebuje enake postulate za rešenje gordijskega vozla jugoslovanske bodočnosti. Ce se za ta vozel ne najde med zavezniki desnice Aleksandra Velikega, mi sami bomo z zamahom svetlega meča razbili klopko avstrijskih kač, divjih "kulturtraegerjev" in megalomanskih gospodarjev. Velike so sence naših pradedov, svete so kosti naših prostovoljcev po celi Evropi, mučeniške so glave naših trpinov v domovini. Kdor ima oči, da gleda — je videl. Kadar nekdo od svetskih gromovnikov, brez ozira na naše gigantsko delo, na tisoče izjav in protestov, zahteva samo dokaze v krvi, ranah in mesu, treba, da ve, kako je že Jugoslavija dala s svojih prs cvet junakov, da se zlomi in raztepe po Srbiji, Albaniji, Makedoniji, Franciji, Rusiji in po strašnih ječah Avstro-Ogrske. Pa zopet: Še nismo prestali. Naprej gremo! Fanatično verujemo v uspeh, ker pokreta Svetlobe ne more nihče zastaviti. TTekom štiriletne vojne smo videli mnogo brodolomov, slišali mnogo kletev, sarkazma ter grobosti, ali ono, česar nismo mogli izvesti v mirnem času, to baš sedaj v naj-kritičnejših časih polahko dovajamo v red in soglasje. Mi se namreč vidno organiziramo, imajoč pred očmi kot vzor brate Ceho-Slovake. Jugoslavija brez krepkih političnih in ekonomskih organizacij je truplo brez krvnih žil. To je nam vsem vir življenja. Tri naše moči v Ameriki so: Srpska Narodna Odbrana, Hrvatski Savez in Slovenska Narodna Zveza. V vseh treba, da bije le eno srce! To so naši sveti trije kralji, kateri se bodo poklonili nekega dne s plemenitimi darovi rojstvu jugoslovanskega Krista. Mj prostovoljci v daljnem svetu pošiljamo vroče pozdrave in poklon močni Slovenski Narodni Zvezi, katera se je tako sijajno izkazala na cleve-landskem zboru. Slovenci I Prejmite naše krepke in bratske častitke. Čvrsta organizacija je naš suprema lex! Vaše oči naj bodo uprte v Ljubljano, kjer nosijo sinovi Slovenije na ramah) , neustrašnega dr. Korošca. Vaše žene vrše plebiscit — pa da* bi smeli potem mi moški ostati nevtralni! Hranite testament dr. Janeza Ev. Kreka v svoji duši, s toliko zavestjo in plamenom, s kakoršnjo pijeteto čuvate sliko spomina svoje svobode. Vsi principi, izraženi v aprilski deklaraciji, so ljudski principi, znak kulture n svetlobe. Brez njih ni miru, ni sreče, zadovoljstva in pesmi! Otroci naši naj jih vsesavajo z maternim mlekom. Mi smo ponosni z vami, Slovenci! Tri grla naj ore enim glasom! Mi smo veseli, ker vidimo, da kri naša ne bo pala brez plodu na pesek. Če postoji svobodna zamorska republika Liberija, mora brez kakih natezanj in tajne diplomacije obstojati kulturna Jugoslavija, zemlja srca, lepote, zavednosti in vere, taka, kakoršno narod sam . želi. Z veliko napetostjo zasledujemo vaše nadaljne korali izživeli zavedni Slovenci v Združenih državah in v bajni Sloveniji! . \ "Kdo on je, ki vstaja čez veke na aan? Kdo ta je junak velikanski? Poglejte v obraz mu, obraz vam je znan: Ta narod je — narod slovanski!" Simon Gregorčič. I, Bizerte, Afrika, meseca maja 1918. H Prostovoljci jugoslovanskega polka. ^ Naprej zastava Slave! i 30. MAJA 1917 - DUNAJSKA DEKLARACIJA - 30. MAJA 1918. JUGOSLOVANSKI KLUB — SRBSKA VLADA — JUGOSLOVANSKI ODBOR. Zasledujoč narodno gibanje med izseljenimi Jugoslovani v Ameriki, moramo — žal — priznati, da pretežna večina slovenskega dela naroda še danes ne razume svOje težke, velike in odgovornosti polne naloge v sedanjem času. Mlačnost, omahovanje, nezavednost in zaslepljenost so odgovorni za našo brezbrižnost v splošnem narodnem boju, i - nerazumevanje narodne dolžnosti je krivo, da se še tako neznaten del Slovencev udeležuje in deluje v narodnem gibanju. Slovenci v Ameriki niso v narodnem oziru dosedaj | storili niti en del svoje dolžnosti ter smo ostali daleč za po-i^žrtvovalnimi in narodno zavednimi brati Hrvati in Srbi v Severni in Južni Ameriki, še neizmerno bolj pa za svojimi rojaki v stari domovini. ^ Od prvega početka so stali ravno slovenski poslanci na čelu narodnega gibanja v domovini: oni so bili glavna opora, glava in duša celega pokreta — ostali so to do danes. • Slovenski poslanci voditelji celega jugoslovanskega gibanja v domovini — Slovenci kot celota plamteč zgled narodne zavesti ostalim Jugoslovanom, prvi boritelji za svobodo, širitelji najodločnejšega odpora proti krutim zatiralcem. Enodušnost slovenskih mož in žena,, da, qelo otrok, se izraža v splošnem prostovoljnem plebiscitu: do poslednjega moža, do poslednje žepe stoje za svojimi voditelji lo.in odločno v boju za svobodno narodno državo. To odločnost in enodušnost Slovencev slave in postav-svojjm lastnim rojakom v vzgled Hrvati in Srbi v do- Mnenjt kongiesnuna Sabatha o Sie-vaslri Legiji. Gotove osebe deportirane •Poročali smo že parkrat v lavca, da se vsede poleg. To časopisu, da se kongres peča! je prava in iskrena amerika-s posebno postavo, glasom ka-;nizacija, ki govori in dokazu- tere se bo ustanovila Slovan ska legija v Združenih državah. In z ozirom na ustanovitev Slovanske legije je posebno važrta izjava kongresma-na Sabatha, ki se je izjavil, da bo v najkrajšem času pred ložen kongresu zakonski n^-črt, ki se tiče vseh onih, ki so se obrnili na ameriške oblasti z željo, da bi bili oproščeni vojaške službe na podlagi dejstva, da pripadajo tuji državi. Amerika bo smatrala te osebe za nezaželjene državljane. (undesirable citizens), Raditega jim ne bo nikoli, tu-div bodočnosti ne, mogoče doseči pravico ameriškega državljanstva^ zapustiti bodo morali Ameriko, ali pa bo država sama depotrtirala take osebe. To se tiče vseh onih, ki so izjavili, da so Avstrijci, da niso državljani in da se ne bodo borili proti Avstriji. Mr Sabath je popolnoma sporazumen s tem zakonskim na-, črtom. Ameriške oblasti zasledujejo vse one slučaje, v katerih je kaka oseba zahtevala, da jo oproste vojaške službe raditega, ker pripada tuji državi. Tako se nam sporoča iz Washingtona. — Ta mesec se je v Cleve-landu naročilo že 62 novih naročnikov na naš list, izven Clevelanda 37, skupaj 99. Na vprašanje onim, ki se pridejo naročit v naš Urad na list, zakaj se naročijo, dobimo d<* bgto, tec j< sledno odgovori Veseli nas, ker pišete resnico in ker dobimo toliko novic iz stare domovine v vašem listu. V drugih listih ni druzega kot prepir in kreg, in mi ne plačujemo naročnine za prepir, ampak za podučne stvari. — V soboto se je peljalo skozi Cleveland mnogo vlakov polnih vojakov. Vsi so se peljali proti vzhodu. — Edward Henitz je gostilničar na W. 33. cesti. V soboto ponoči je prišla pred njegovo gostilno policija, vpraševat po nekem avtomobilu. Gostilničar se je pa ustrašil in mislil, da so prišli po njega, ker je točil, pijačo preko 12. ure in je sam priznal, da je kršil postavo. Policisti so ga se\eda nemudoma prijeli. Če hi držal jezik, bi ne prišel v zapor. — Mestni ppbiralci odpadkov so dobili povečano plačo 50c., na dan. Njih plača znaša sedaj $3.75 na dan. — Različne delavske unije v Clevelandu so poslale vsem svojim članom obvestilo, da da morajo postati državljani ali pa plačati $10.00 kazni in Če se ponovno branijo,, da jih izključijo iz unije. Torej sedaj so prišle tudi delavske u-nije na to, kar smo mi rojakom pripovedovali leta in leta. Večerna šola za državljanstvo se je vršila skozi šest let za Slovence, zastonj, po dvakrat na tedpn, in tisoče rojakov se je posluževalo te šole, dočim šo se drugi smejali. Danes nam bo vsakdo pri je več kot vse knjige. Da pi le vsakdo v Ameriki tako naredil in spoštoval delavca, potem ne bi bilo toliko pritožb. — 540 Clevelapdčanov je odpotovalo v pondeljek zjutraj ob 6.45 v vojaško taborišče Camp Jackson, So, Carolina. Med drugimi Slovenci je odšel tudi Mr. Fr. A. RraŠ-ler. — 200 vojaških novincev potrebuje maririski oddelek armade v Clevelandu. Marin-ski oddelek armade je cvet a-meriškega vojaštva. Mehaniki, elektriki, clerki, kuharji, stenografi in čevljarji se jako potrebujejo. Rekrutni urad se nahaja v 536 poštno poslopje. — Clevelandski unijski delavci imajo prihodnjo nedeljo zborovanje na Market Square, West Side, kjer bodejo sprejeli resolucijo, katero pošljejo guvernerju države Ca-lifornije, da oprosti na smrt obsojenega Thomas J. Moo-ney. Mooney je bil spoznan krivim, da je vrgel bombo leta 1916 v San Francisco, ko se je vršila "Preparedness parada". Mooney pa trdi, da je nedolžen. Predsednik Wilson je že dvakrat ur-giral guvernerja, da pomilo-sti Mooneya, toda guverner je dosedaj molčal. —Ef. Sheppard, 1792 E. 68th St. je bil aretiran v so- Štfrlletnega dečka t ran k Fa- vliča na 69th St in St. Clair ave. — Hiša, kjer stanuje družina Posotiere, na 4207 Central ave. je bila v soboto razdejana z dinamitom. Družine ravno ni bilo doma, sicer bi bili vsi ubiti. Policija je mnenja, da jerazstrelba1 delo črne roke. „ — Dva roparja sta prišla v trgovino I. Mandelna na 1475 Coit Rd. in eden je zahteval cigarete. Ko se je Man del obrnil, da dobi cigarete, revolver in ga prisilil, da izroči ves denar — $70. Potem sta se roparja odpeljala v — Ford avtomobilu. — Mr. Rudolf Gregorich, sargeant v Camp Perry, O. se je oglasil pri nas. On je poveljnik v vojaškem skladišču ter vodi račune o potrebščinah ter je pri častnikih jako priljubljen. — Vojaške oblasti opozarjajo vse prebivalstvo, da ta teden očistijo svoja dvorišča, posode za odpadke. Posebno povdarjajč/, naj ljudje nikar ne mešajo jedilnih odpadkov s smetmi. Vsakdo mora imeti svojo posodo. Ubijajte muhe kolikor morete, ker so največje sovražnice človeškega zdravja. Tekom vojne oblasti ne moirejo posvetiti toliko pozornosti snagi in redu, zato je dolžnost prebivalstva, da tem bolj pazi na snago o-koli hiše, ker sicer se raznese bolezen, kolera,, kuga in druge morilke, ki divjajo huje kot vojna, in kar se je že v znal, da smo 'imeli prav, ko mnogih deželah Evrope zgo-smo rojake vabili k državljan- dilo. stvu. ! — Vsi oni, ki imajo Liber- — Kaj je amerikanizacija, ty bonde prve in druge izda-o kateri se toliko piše? Naj je, in ki nosijo tri in pol od-vam služi sledeči"vzgled: Na nosno štiri procente obresti, East Cleveland kari se je vo- in ki želite izmenjati te bonde žila bogata ženska z otrokom v tretjo izdajo, ki nosi štiri Vsa v svili in nalepotičena. V in četrt procentov obresti, mo karo pride delavec/ truden, zmučen in zpojen. l>:avi se pred sčdežem bogate gospe. Gospa vidi delavca, vzame o-troka, 8 letnega fanta v na-rocje tn prijazno pozive rate to narediti do 9. novembra, 1918. Na poznejša naročila se ne bo oziralo. — Štirinajst milijonov do-sojspravili sku-kl za "fin- 25.000 Nemcev in 800 topov ujeti. Nemški submarin obstreljuje ameriško obrežje. Boston, Mass. 21, julija« — Neki nemški super submarin z malim nemškim zrakoplovom je napadel neki ribiški skuner, neki vlačilni parnik in štiri barke, na katerih so se nahajale ženske in otroci. Submarin je s topovi streljal in metal bombe, štiri milje od Cape Cod. štiri barke so bile potopljene. Submarin je oddal tudi kakih sto strelov proti obrežju. Mnogo strelov je padlo med dekleta, ki so se v morju kopala. Ranjeni šo: Kapitan Ainslegh od barke Ainslegh, mornar Joh Bogo-vič in John Ivanič. Nemci so ubili tudi nekega,psa na barki. Pozneje so se prikazale v obližju ameriške * vojne ladije in submarin.se je potopil ter zginil. Pariz, 21. julija. Amerikan ci so sinoči ponovno napredovali za pet milj. Zasedli so važno mesto Chateau Thierry in nekaj drugih mest. Se-ddj se skupno ceni, da so A-merikanci in Francozi polo-vili v treh dneh 25.000 Nemcev in jim odvzeli 800 topov. General Pershing poroča, da so samo Amerikanci polovili 17.000 Nemcev in jim vzeli 550 topot. Junaški i^nerikanci. Ameriška fronta, 21. julija. Od zadnjega četrtka je en ameriški regiment ujel 2889 nemških ujetnikov, med njimi 91 častnikov, drugi regi-pa 226LNemcev. Med ujetniki je en'polkovnik in 2 majorja. Za miljo naprej. Ameriška fronta, 21. julija. Na črti Chateau Thierry in Soisson so Amerikanci ponovno napredovali za eno miljo. Neki ameriški poveljnik poroča, da Nemci bežijo kot zajci, kadar zagledajo Ame-rikance. Pravo peklo na bojišču. Ameriška fronta, 21. julija. Prav v obližju Pariza se odigrava ena največjih vojnih dram, v kateri so najbolj udeleženi Amerikanci. V sredi ogromnega pekla, v katerem se dviga tekoč ogenj, strupeni plini, tisoče ton jekla, šrapnelov in ogromnih bomb, se Amerikanci borijo > PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act ef October 6th, 1917, on file at the Post Office ef Cleveland, Ohio. By order ef the President, A. S. Burleson, Postrnsster General sko republiko" je zaplenila ameriška vlada, pravi C. R. Stone,225 Columbia Bldg. Denar je izročil ameriški vla-li Santerri Nuorteva, zastopnik finskih rudečih gardistov ko je prišla kontrola finske vlade v roke Nemcev. — Od prvega avgusta naprej morajo vse one tovarne, ki " opravljajo vojne potrebščine in ki imajo več kot sto delavcev zaposljenih, posluževati se državnega urada za posredovanje dela. Privatne posredovalnice za službe se ne smejo vtikati med te delavce. — V Lorainu se v nedeljo, 28. julija vrši ogromna slovanska slavnost, katere se u-deležijo vsi Slovani. Najboljši poljski, češki, slovaški, hrvatski in slovenski govorniki iz Amerike pridejo na ta dan v Lorain. Zupan bo v i-menu mesta uradno pozdravil Slovane. Slovenke in Slovenci bodejo korakali v narodnih nošah, imeli bodo nadalje ogromno "floto, na kateri bo živa slika iz življenja v; Avstriji in Življenje v Ameriki. Clevelandski Slovenci, odloči^ ^se že sedaj, da greste prihodnjo nedeljo v Lorain povečat slavnost in dvigniti MlAtfAMMUA M J% . . . MS siovan s ko uvest. » z brezprimernim junaštvom in dokazujejo zaveznikom, da niso zadnji v tej borbi 2a svetovno svobodo. Amerikanci planejo vselej in povsod v največji vojni metež, ne zadrži jih noben poveljnik. Med ameriško infanterijo se gibljejo urni francoski konjeniki, ki podijo prestrašene Hu-ne pred seboj. Napredek Amerikancev. Amerikanci so v zadnjih dveh dneh napredovali za pet1 kilometrov, kar je nekaj iz-van rednega, če pomislimo, da imajo Nemci ogromno število divizij baš v sektorju, kjer Amerikanci najhuje napadajo. Toda vsa znamenja kažejo, da se je polotil Nemcev izvanredni strah. Indijanski način boja. Neki francoski general o-pisuje, da se bore Amerikanci kot nekdaj Indijanci. Oddelek Amerikancev se zbere, skokoma preleti gotovo razdaljo, napade sovražnika, se zopet skrije in zopet prodre naprej. Tak način boja je zelo težaven in zahteva veliko disciplino. Nemci se čudijo temu boju, ker dasi so dobro trenirani, pa ne znajo nikdar samostojno misliti, ampak se borijo le, kakor jim ukažejo častniki. Pariz poroča zmago. Pariz, 21. julija. Nemci so bili napadeni južno od Mar-ne in so bili prisiljeni umakniti se preko te reke, naznanja francosko uradno poročilo. Francozi so sedaj v posesti celega levega toka reke Mar-ne. Rooseveltov'sin. Rooseveltov sin. Oyster Bay, 21. julija..-^ Theodore Roosevelt je dobil brzojavko iz Francije, v kateri se mu naznanja, da je njegov sin Quentin Rosevelt mrtev. Nemški zrakoplovci so vrgli v ameriško taborišče pismo, v katerem naznanjajo^ daje poročnik Quentin Roosevelt padel z zrakoplova mrtev v nemško taborišče. Ob-jednem je dospela brzojavka, da je prvi Roseveltov sin, major Theodore Roosevelt, bil v bitki teško ranjen, tretji sin Archie Roosevelt pa baš sedaj okreva od velike rane. Četrti Rooseveltov sin, Ker-mit Roosevelt prihaja sedaj iz Azije na francosko bojišče. Roosevelt je pač lahko ponosen na svoje sinove. , Wilson pozdravlja Roosevelta Washington, 21. julija. — Wilson je poslal Roose^yeltu sledečo brzojavko: "Silno me je razžalostilo, ko sem zvedel, da je novica o smrti vaSega sina potrjena. Pričakoval sem drugega poročila. Umrl je junaške smrti v slulbi svoje domovine. Silno me žalosti, ker se je njegova služba tako Drugi poraz ob reki Marne. Leta 1914. meseca avgusta so Nemci ravno tako daleč prodrli, namreč do reke Marne, kakor letos meseca julija. Toda tedaj so bili ustavljeni in silovito poraženi, in ravno tako se jim je tudi sedaj zgodilo. Reka Marne je videla že dvojni gigantski nemški poraz. Berolin priznava umikanje. Berolin, 21. julija. Nemški vojni urad naznanja gotovo napredovanje Angležev in Francozov na fronti, toda v splošnem pravi nemško poročilo, da so bili sovražnikovi napadi odbiti. Nemško uradno poročilo Hadalje naznanja, da so se gotovi nemški oddelki umaknili od Marne, ne da bi sovražnik to opazil. Nemška fronta je ogrožena. Pariz, 21. julija. Nemška fronta med Soissons in Dor-mans se nahaja v veliki nevarnosti. Na približno majhnem prostoru je zogozdenih kakih 300.000 Nemcev, ki se ne morejo dovolj hitro umikati. Tem nasproti stoji 200. OOOAmerikancev in Francozov, ki Nemce neprestano napadajo. Nemške rezerve iz drugih krajev prihajajo na pomoč, vendar ko se Nemci umaknejo iz tega kraja, bodo imeli take zgube, kot še nikdar v tej vojni. Francozi in Amerikanci čakajo kot jastrebi od leve in desne strani, da se pokažejo Nemci na neim.u Ogromni plen zavezi Ameriška fronta, 21. julija. Vsi nemški vojaki, ki so se nahajali južno od rekee Marne, so sedaj ujetniki ali pa so mrtvi, francoska in a-meriška armada je popolnoma očistila te kraje Nemcev. Francozi in Amerikanci so dobili ogromni vojni • plen. Nad 20.000 Nemcev je bilo do sedaj pripeljanih v ameriško taborišče, 400 velikih topov so zaplenili Francozi in Amerikanci nad en tisoč strojnih pušk ter ogromne lifciožine voinega materijala. Ubijajte, dokler imajo dovolj Pariz, 21. julija. Zadnji poraz Nemcev je dosti pripisovati dnevnemu povelju generala Gourard, ki je dal dvojim vojakom povelje: Naprej, ni- 1 koli nazaj! Pobijajte Nemce, dokler ne bodo sklenjeni1^ rok prosili milosti. Nemci s« n*roziti. j Amsterdam, 21. julija. — Nemški general von Arderi-ne piše v nekem nemškem listu: Najhujši boji se sedaj vršijo. Mnogo prezgodaj je govoriti, da bi mogli sedaj u-čiti sovražnika, ki je razvil nenavadno veliko moč. Na laškem bojišču. Rim, 21. julija. Italijani so zasedli Mon Stabel in Como di Cavento. 400 Avstrijcev je bilo ujeteih. V Macedonijl so Bulgari in Avstrijci začeli napadati, toda so nemudoma prenehali, ko so zapustili na bojišču mnogo mrtvih. London, 21. julija. V rtSkih uradnih krogfh se pravlja, da so Nemci 6 divizij, ki so zajete med merikanci in Francki. Te vizije se bodejo monrie ti, aH bo moštvo pobito. Javno V sredo, 24. julija ne razproda|a trgovi Matijatko. blaga in če' 000, se ko MAJA V naročnina, ti a+tfd. P* poMf+.oo Tosammxna JH+vHK* - 3c LOUIS J. PIRC, Editor. issued monday, wednesday and friday. Read fcr 25J000m Ik (Sly rf OewW ari el«i*are. Afoitisvg rates on revest. American in spirit Foreign in laipigt ®«Jy « second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act tf March 3rd. 1879 *_ _ Iz stare le. "Prsten lip železen lonec". "Edinost v Trstu piše: — Pod tem zapeljivim naslovom se je spravil člankar graške "Tagespošte" na odnošaje med Slovani, posebno pa Jugoslovani in — Italijo. Pravi namreč da Italijo v njenem polomu navdaja sedaj edini up: govori slovanskih parlamentarcev v avstrijskem državnem zboru proti Nemčiji ter nastopanje Jugoslovano^ in Olivo na čelu k u, kjer je zahteva-adpomoči. Namestnik je povedal odposlanstvu, da je aprovizacijska komisija sklenila, da nai tovarniško namestn Ia nujne iuj« da znajo, ali dejstvo je .vendar, da ni slovenske besede iz njihovih ust. Četudi stranke govore slovensko, odgovarjajo italijanski. Poreče se nam morda, da se s takimi rekriminacijami kažemo malenkostne v velikih časih! Ski pa., pfv,u knjižnice, muzeje, zbirke u-, metnin, psi, ki se porabljajo v trgovinske namene in oni, ki vodijo slepce. Kruh, ki se bo razdeljeval na te izkazni nNBNt ne temveč za pri rias, kjer imamo volj, znamo močne od D*u« u trrtjt •trni. delavstvo dobiva tudi nada-| Lahko govore tako tisti, ki Ije neprikrajšan odmerek Se jim — ne godi krivica. Nas kruha in da se tudi izboljša hrana, ki jo dobiva delavstvo v tovarnah. Odposlanstvo se je nato vrnilo v delavski dom, kjer pa delavstvo ni sprejelo v ulogi neodrešencev in njegovega poročila. Popold- No. 85. Monday, July 22.'18, Naprej zastava Slave! Nadaljevanj« Iz prve strani. r<* movini, Slovencem v domovini dajejo prvenstvo v narodnem boju tudi izseljeni Jugoslovani. "Jugoslovanska Država" v Valparaisu je posvetila celo številko od 1. junija t. 1. proslavi obletnice Majske deklaracije Jugoslovanskega kluba na Dunaju, prve napovedi odprtega boja proti tiranski Avstriji za dosego narodnih pravic, razvijanju narodnega boja v domovini in v inozemstvu. Najodličnejše mesto pa je odstopila slavospevu Slovencev v domovini in njihovih voditeljev. Objavljajoč ta slavospev od najplemenitejših ih najbolj požrtvovalnih hrvatskih radoljubov v Južni Ameriki izražamo Iskreno željo, da bi vzpodbudil tudi naše rojake v A-meriki k posnemanju svojih bratov v domovini, vzbudil njih narodno zavest ter jih podžgal k dejanski udeležbi v narodni borbi. Pod gorenjim skupnim naslovom proslavlja "Jugoslovanska Država" slovensko ljudstvo: * SLOVENIJA, BODI ZDRAVA! "Naprej zastava Slave, Na boj, junaška kri, - Za blagor očetnjave, Naj puška govori!" ' . (Simon Jenko.) Danes si Ti, Slovenija, čast naša in slava naša. Danes i Ti predvoditeljica borbe, svete borbe za svobodo in živ-nje. Tvojo sveto zastavo visoke vere in velike nade si ignila visoko, da jo zagleda ves jugoslovanski rod in sto-pod njen svetli znak. Razvila si visoko in vzdržala z za-isno silo v tem silnem bojnem viharju zastavo slave in nosa, zastavo Slave! Čast Ti, Domovina, mili naš slovenski kraj! Slava Ti, Slovenija, junaška kri naša! | * Slava in čast Ti, dežela Vodnika in Vraza! V času najtežjega trpljenja in največje narodne trage-J, ko je potrebna globoka ljubezen in silncr stremljenje ko se edino sorodni čuti vežejo v skupno globoko ljube-in silno strem|jenje, so stali Tvoji sinovi na čelu gibanja zasužnjene Jugoslavije. Ti si prva, zapadna Jugoslavija, prva zabela v tej vojni v robstvu dvigati ustaške Tabore, slično, kakor si bila verna družica Gubčevih ustaj. Po Tvorih deželah se razlega danes junaški krik po svobodi, po tvojih ravninah in hribih se valovito razlega in grmi ustaš- ka pesem: "Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom ; Zapisat v kri pravico, Ki terja jo naš dom!" j Naprej, Zastava Slave! Nastopil je veliki čas, naš, Slovenija, naš, Jugoslavija, čas jugoslovanske zgodovine, nove llirje, Vodnika in Gaja, nove Slavi je, da se posveti Gospa Sveta s krono svobode. Ti si, draga Slovenija, nadični predstraži dežele in države naše: dežele in države Slovencev, Hrvatov in Srbov. In moško stojiš, čuvaš viteški bregove našega doma. In prišel bo čas, ko bo ponovno zaoril, kakor v oni dobi Taborov, klic Ljudevita Posavskega in Matije Gubca. Prihaja čas, katerega so tako dolgo pričakovale generacije, čas osvobo jenja, čas zedinjenja. Ti si, dragi slovenski bi'at, začel dvigati ustajo in dal svojim hrvatskim in srbskim bratom znak požara, kakor v času kmetskih uporov, ko si enako levje in sokolsko stal na obrambi narodnih pravic do zadnjega trenutka. Dal si znak za ustanek s svojim zunanjim vzpodbujanjem moči: Vstani, narod! Domovina te zove! Slovenski Sokol je visoko razgrnil krila, poletevši v višine svobode. Slovenski krnet se je opasal z levjo močjo, ne bo se umaknil s praga borbe. Stoji krepko in poziva na boj: ' Mati mi je očetnjava, Hajdmo, hajdmo zanjo v boj!" Naprej, Zastava Slave! Naprej, Slovenija! Hodiš po veličastni poti svobode, greš po poti Kalvarije proti Vstajenju . Naprej. Tvoja bo zrnata, ker Ti bodo sledili viteški sinovi s hrvatskih zagorskih brd in srbski junaki s Kosove £a polja. Bodi zdrava, Domovina! Naš Ti udani in žarki pozdrav izgnane Jugoslavije, v kriku osvobojenja in zedinjenja: ' "Za blagor Očetnjave Naj puška govori!" " • • * Pod naslovom: 30. maja 1917. opisuje pisatelj pomen Majske deklaracije, ki predstavlja minimalni narodni program, nje in narodnega gibanja v domovini razvoj, od o-ntejenih zahtev v Majski deklaraciji do Memoranduma Jugoslovanskega kluba na mirovni konferenci v Brest-Litov-sku, v katerem se zahteva popolno osvobojenje, in organiziranja Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Zagrebu z geslom popolnega narodnega zedinjenja. Z resolucijami, sprejetimi na tem zboru v Zagrebu, je bil objavljen popolni na-program, in to je: Svobodna in zedinjena Jugoslavi-lenja dalje vpliv Krfske deklaracije na gibanje v do-ter pomen sporazuma z Italijo, delovanje in agita-inifestacije in resolucije ter plebiscit v domovini in so dogodili tekom enega leta od predlo-po Jugoslovanskem klubu v du- njihov6 koprneče koketiranje z entento. V Italiji da mislijo, da za uresničenje njihovih vojnih ciljev ni druge pomoči več, kot edino le delovanje na razkosanje Avstrije. Za to pa da so slovanski narodi, ki hočejo izpod jarma, najboljši podočniki, in Sonino da mora napeti vse svoje sile v svrho pospeševan a državne krize v Avstriji in t ta namen pospeševati sla-vofilsko agitacijo. Jugoslovanom in Čehom bi bila tako zagotovljena zavezniška pomoč Italije, in to bi jih gotovo navdajalo z novimi močmi v njihovem boju proti avstrijski državi. Pa pravi potem dobesedno: "Italijani so tudi v politiki romantiki. Le tako se mora umeti, da so si kot pomočnike za uresničen-c svojih imperialističnih sanj izbrali Slovane, iste Slovane, ki so ravno v jadranskih deželah naravni nasprotniki I-talijanov in si — naj se le pomisli na Trst — na več krajih stoje nasproti kot smrtni sovražniki. Tako je bilo v preteklosti in tako bo v bodočnosti. Slovanski živelj je sposoben za razteznost dočim pa je italijanstvo nasičeno in samo s trudom in težavo vzdrževano na svojih postojankah. "Prsten in železen lonec naj ne hodita skupaj, sicer bo- slab konec." Člankar pravi potem,da tudi Giollitijeva "Stampa" svari pred "osamosvojitvijo" vseh malih slovanskih narodov, češ, ker bi SQ potem zedinilo vseh 80 milijonov Nemcev od Severnega do Črnega morja, kar bi tudi ne moglo biti prav Angliji. Člankar seveda odobrava to menda Giollitijevo mnenje. — Nas kot take zanima pač malo, kaj in kako misli oficijelna in neoficijelna Italija o nas. Kljub vsemu temu pa je dragoceno priznanje, ki ga Člankar ni mogel zamolča-ti: da smo mi Slovani, mi Jugoslovani živelj, ki je sposoben za razvoj, ki ima svojo razteznost, dočim pa je ita-lijanstvo "nasičeno" "prsten lonec", ki naj se ne druži z 'železnim," ker bi bil to pogin zanj. Bili so časi, ko so nemški, nacijonalci sami silili v laški "prsteni lonec", da bi kuhali v njem svojo protislo-vansko polivko, s katero pa so se precej oparili; zato se menda boje sedaj, da se pe bi kdaj postavila "prsten" in "železen" lonec k istemu ognju za skupno kosilo, pri ka ne se je vršilo ponovno zborovanje, na kateremu se je potem sklenilo, 4a se delavstvo odpove celemu odmerku kruha, dokler ne bo moglo vse prebivalstvo dobivati celega odmerka in da prične zopet delati v torek zjutraj, zanašajoč se, da vlada tekom o-smih dni preskrbi tako množino moke, da bo moglo vse mestno prebivalstvo dobivati neskrčen odmerek kruha. 0-benem je delavstvo naložilo poslancema Pittoniju in Olivi, naj nemudoma odideta na Dunaj in opozorita vlado na resnost položaja, ter zahtevalo, da naj se sladkor in pa kruh prodajata pod direktnim nadzorstvom aproviza-cijske komisije, da se odpravijo zlorabe, ki se gode s strani jestvinčarjev In pekov v veliko škodo" prebivalstva. (Tukaj trinajst vrstic zaplenjenih).. In ali ni čudno, da je tukaj pri nas tako pomanjkanje, ko pa vendar na Ogrskem žive v izobilju. Tam na oni strani ne manjka ne moke ne kruha — belega imajo povsod dovolj — ne maščob, ne drugih živil; pri nas pa ničesar. O da, nekaj imamo na naši avstrijski strani: dolžnost, da nosimo težka vojna bremena tudi za viteške Mad žare, kateri so pa nasprotno tako malo viteški in tako sa-mogoltni, da nas puste po-ginjati lakote kljub vsemu svojemu izobilju. To je posledica ope yečne neodločnosti in popustljivosti naSih centralnih mest napram madžarski samopašnosti, ki jim je je posebno sedaj, v tem težkem vojnem času popolnoma zra-stla čez glavo in jim tako pač v dovolj žarki luči pokazala za fmonarhijo tako škodljivi, a kljub temu tako poveličevani dualistični nje ustroj. Poleg bogate Ogrske, ki se je že preobjedla vsega, kar poželi, stradamo mi v Avstriji kakor pes brez gospodarja na cesti. In kljub vsemu temu so tam gori še vedni isti in ne vedo, kako bi samo ustrezali Madžarom. Če pojde tako dalje, bomo kmalu tako daleč, da bo skoro treba za vsako vrečo ogrskega žita in vsake ga madžarskega prasca žrtvovati kos avstrijske samo stojnosti, dokler ne bo vsa Avstrija madžarski vijalet. Res, daleč smo prišli! Povsod jezikovno zanemarjeni — tudi pri aproviza ciji. — Tržaška "Edinost" piše: V Trstu imajo trideset terem bi tretjemu ostajale \t\Z\Y >u L l \r 1 ti _ d;™! UiJ iiioA iJL.*!1 krušnih komocij. V vsaki komisiji so nameščene po 2 ali sline! Hinc illae lacrimae! Orožniki in jugoslovanska deklaracija. — Kakor izhaja iz pojasnila, ki smo je svoje-časno prinesli, ni politična o-blast nikakor naročila orožnikom, da bi zabranjevali nabiranje podpisov za jugoslovansko deklaracijo in prispevkov. za Krekov spomenik. Tudi poveljstvo jim nidalo ni-kakih takih navodil.. V posameznih slučajih se ima tor-rej vmešavanje orožnikov pripisati le napačni gorečnosti dotičnih organov. O teh slučajih, ki so bili prijavljeni oblastim, se vršijo poizvedbe. Naša ideja je velika in se ne da ustaviti. ("Edinost"). Zaradi pomanjkanja kruha "Edinost" poroča: Delavstvo tržaških ladjedelnic in drugih večjih industrijskih podjetij, ki je v protest proti skrčenju krušnega odmerjen-ja zapustilo delo, je zopet začelo delati v polnem obsegu. Delavstvo je v pondeljek dopoldne zborovalo v Delavskem domu, odkoder je Šla nato deputacij^s poslancema pa, ki se nam gode krivice na vseh koncih in krajih, bole tudi take "majenkostf', ker nam kličejo v zavest, kako zapostavljeni smo v — vsem in je vsaka taka "malenkost" točka v skupni sliki našega položaja zapostavljenih in preziranih. Sicer pa ni res, da bi bilo tako kršenje naših pravic — domačinov je jezikovne naravi, kajti iz teh razmer nastaja za slovenske stranke tudi materialha škoda, ker morajo brez potrebe gubiti toliko časa in ker tudi nepoznanje našega jezika od strani organov aprovizacijske komisije ne morejo našinci braniti .našega stališča s potrebnim efektom. Ne morejo se — kakor se pravi — "postaviti" dovolj odločno. Edino pravilno, svrjii odgovar-iajoče, torej v javnem interesu bi bilo,da bi aprovizacijska komisija vsako tako mesto javno razpisala in če bi se pri nameščanju oziralo tudi na sposobnost v jezikovnem o-ziru. Mi imamo dovolj ljudi, in posebno tudi deklet — celo absolventk trgovske šole, ki bi bile popolnoma sposobne m tako službo v vsakem pogledu. Ker pa se — kakor rečeno — taka mesta ne razpisujejo javno in se službe oddajajo pod roko, je umevno, da se gospodje morejo iz-' govarjati, da —ni bilo slovenskih prosirk. A vedo naj, da tudi v bodoče — kakor doslej — tudi o takih "malenkostih" ne bomo molčali, ker ne smemo dopuščati, da bi se naš živelj tako zapostavljal, bodi v velikem bodi v — malem! ftako se vozi "boljševiški car". — V "Berliner Zeit am Mittag" opisuje neki v Rusijo se vrnivši Rus svoje potne dogodke. Med drugim pripoveduje : V Dtfinskem sem doživel najvažnejši dogodek v novi Rusiji. Ko smo prispeli na kolodvor, je bilo veliko razburjenje tamkaj. Govorilo se je, da pride Trockij, vozeč se v Brešč-Litovsk. Vse mesto se je gnetlo na kolodvor. Jaz in še nekaj rugih oseb smo smeli na peron, ki je bil drugače zaprt. Po eni uri nekako je dospel posebni vlak Trockega in je stal na ^kolodvoru le maloč časa. Na lokomotivi je stalo šest vojakov1 s puško in nasajenim bajone lom. Pred vsakimi voznimi vrati tudi vojak, stoječ*zunaj na stopnici, držeč se kljuke na vratih. Trockega rni bilo videti. Tako se celo car ni nikoli vozil po Rusiji. ("Edinost") Iz Skednja. — Dne 9. aprila je priredila CM podružnica zabavni večer; ki se je ob-nesel tako lepo, da si lepše skoraj ni možno misliti. Prireditev je bila le za povabljence, a prihitelo je mnogo, mnogo ljudi, da smo jih mp-rali odvračati. Zapeli so se štiri zborčki, za kar gre zasluga neumornemu pevovod-ji predsedniku g. Valentiču; g. Širok je zapel dva času primerna kupleta s fino dov-tipnostjo in igrala se je Mur-nikova igra: "Bucek v strahu". Tako lepo je prišlo vsako mesto do veljave, da smo bili primorani slediti vsaki besedi z velijko vnemo n pozornostjo; Že dolgo ni bilo toliko neprisiljenega veselja in zabave kot ta večer. Vsa čast našim igralcem, da so se vsi brez izjeme taka poglobili v svoje vloge. ("Edinost"). Kruh za — ps£. "Edinost" poroča: Kakor čitamo v 'Ta-gespošti" se izdajo v kratkem krušne izkaznice za pse. Ta- Posebno naznanilo! Večina naših odjemalcev ve, da smo imeli mi zvečer odprto trgovino, odkar se nahajamo v poslu dasi smo imeli težave dobiti prodajalce za večerpe ore. Zavedamo se, da če hočemo dati našim odjemalcem pozornost, katero zaslužijo, smo primorani skrajšati dolge nre. Raditega naznanjamo, da z začetkom 1. avgusta, 1918, uvedemo sledeče trgovske nre: Odprlo ob 7:30 zjutraj. Zaprlo ob 6. zvečer. Ob sobotah do 10. zvečer Mi in naši pomočniki iskreno upamo, da se bo-dete strinjali z nami v tem. Zahvaljujoč se vam za vso preteklo naklonjenost in se vam priporočamo za v bodočnost Vam vedno naklonjeni F. WACHCIC, trgovina z mešanim blagom in moško opravo. 746 E. 152nd St. zraven banke, Collinwood, Ohio mrnmmmmmmmmm^ J. S. JaMonski SLOVENSKI FOTOGRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Izdeluje slike za lenitbe in družinske alike, otroike slike, po najr.ovejSi modi in po nizkih cenali. Za 3P-4r.OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. Or. F .1. KERN, 6202 ST. CLAIR AVE. HLOVEN8UI ZDRAVNIK | Zdravi vse moške in ženske bolezni. - Operacije. Urad xaprf •V sredo in nedeljo popoldne in zvečer. Uradna ure: 10-12 dopoW«« 2-3 papoldn« 7—8 ir*{*r Telafon: Uradi Ohio Stela Princaton 1628 W Ball: Rota dala 5633 J Stanovanja: »10» KEMPTON AVE. Talafon: Princaton t»U L M celo 4 gospice. Jih je torej o-koli sto. Med temi je ogromna veČina, ki ne zna niti besedice slovenski; bo katera morda, ki zna kako besedo, ki pa noče govoriti. Da bi pa popolnoma poznala naš jezik, menda ni niti ene! Imamo 20 javnih razprodajališč in v vseh teh menda Je dve, ki znate slovenski. Celo pri Sv. Ivanu in pri'Sv. Mariji Magdaleni spodnji, ki sta povsem slovenski katastralni občini, so nameščene nadzornice, ki ne znajo slovenski, vsled česar ne morejo tudi otroci in stare ženice, ki ne znajo italijanski skoro nič, ali prav nič, in morajo se siliti, da lomijo neko strašno italijanščino, ako se hočejo sporazumeti z onimi gospicami. Res je sicer, da se je tedaj, ko so bile sprejete, naglašalo, da je poznanje našega jezika po- ke izkaznice bodo mogli do-trebno, ali zadoščalo je, če je biti samo oni posestniki psov, taka gospica zatrdila "capis- ki redno plačujejo pasji da-co un poco anehe slavo" — vek. Psi, ki so oproščeni pa* pa so jo sirejeli, ne da bi se jega davka, kot lovski psi in brigali Čistenje in likanje oblek. dobro delo. Moikeofakfa*.................1.00 Moške suknje..............._$1.00 Jopiči.................. .L...SOC NIZKE CENE. Ženske kiklje.....................SOc Ženske dolge suknje .i......$1.00 Ženske obleke ................$1.00 Till DIMM DRY GLEANING Go. c—1730-w 1574 E. 55th ST. E"t 2024 A, J. DA M M, poslovodja. 7TTT TTTTTTTTTTTTTTTTT T TTTTTTT TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT^ h " p A nakup pohištva, preprog, peči [; za plin in premog skupaj, ledenice ali Ice Boxes in vio domačo pohištveno opravo, se kupi za GOTOV DENAR ali pa NA IZPLAČILA pri znani tvrdki The Star Furniture Co. M 5824 St Clair Ave. immmnnm .-...a .i-«! Stančt&hje: O. S. Cent. 5821 W FABE ♦ 4( >rda tudi pse bolje pora- kot pa v Rimu, kjer jim primanjkuje moke, da torajo peči iz nje kruh za s. ("Edinost"). Povodom petdesetletnice Franje dr. Tavčarjeve piše ^Agramer Tagbiatt" v svoji prilogi "Frauen-Zeitung" tudi sledeče: Ravno za svoj petdeseti rojsni dan je z zlatimi črkami zapisala svoje ime v zgodovino naše jugoslovanske renesance. Veliko gibanje slovenskih žena za naše narodno ujedinjenje, za naše narodno osvobojen je, se je začelo pod srečno incijativo gospe dr. Tavčarjeve, ki je z državniško) j velikopoteznost-jo izpoznala, da je prišel zgodovinski moment, ki zove sedaj slovensko ženo k najslož-nejši obrambi jugoslovanske domovine. Zgodovina ji prizna častni naslov prve slovenske žene v velikem času. Naj bi ji bilo usojeno,, da doživi srečne dneve svobodne, uje-dinjene Jugoslavije. . . Slavju slovenskih Žena se pridružujejo tudi hrvatske in srbske žene, ki vidijo v gospe dr. Tavčarjevi vzor slovenskih Žena. ("Slovenski Narod"). Pomanjkanje otrobov. — Za otrobe je nastalo silno pomanjkanje, tako da Deželno mesto za krmila niti približno ne more ugoditi vsestranskim naroČilom. Bati se je pa še hujšega, da bo otrobov sploh zmanjkalo. Če ni žita in melje, tudi otrobov ne more biti. Po naših mlinih delo do malega stoji. Od drugod pa ni dobiti nobenih otrobov To naj izvedo naše občine, k veliko naročajo, dobe pa tako malo, da ni mogoče otrobov deliti na številne naročnike. —("Slovenski Narod") PROSLAVA MAJSKE DE KLARACIJE V TRSTU. Pod tem naslovom piše Slovenski Narod dne 31. maja: "V Trstu ^e ni smel vršiti javen shod. Trst spada v ožjo vojno zono, in tu so prepovedani vsi shodi. Tržačani so poiskali torej drug način, da slišijo zastopnike Jugoslovanskega kluba, zlasti njegovega predsednika dr. Koroš ca, in da izrazijo svojo odločno in neomahljivo vgljo za zdraženje Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupni, nede-livi in enotni jugoslovansk državi. Politično društvo "E dinost" je moralo v ta namen sklicati izvanredni občn zbor, na katerem se je zbrala tako ogromna ljudska masa, da ni bilo prostora v dvoran Narodnega Doma in da so morali mnogi oditi. ... Treba je pripomniti, da so oblasti prepovedale nositi v Trstu in okolici zasteve. Ko se je dr. Korošec pojavil v spremstvu drugih pos lancev pred zbrano množico, mu je priredila ta dolgotrajno ovacijo. Gromovito je odmevalo po dvorani: "Živela Jugoslavija!" "Živijo Jugoslovanski klub!" "Živijo dr. Korošec!" Zborovanje je otvoril pred sednik tržaškega političnega društva "Edinost", dr. Wil-fan, ki je pozdravil prisotne, posebni pa jugoslovanskega apostola dr. Korošca ter zastopnike socijalne demokracije. . . . Nato je očrtal pomen majske deklaracije naših poslancev. Povdaril je, da Slovenci ne bomo šovinisti, da ne bomo tlačili druge narode, temveč da bomo dali vsakemu narodu pravice, katere mu pripadajo. Kljub temu pa zahtevamo Slovenci Trst za svojo samostojno in neodvisno Jugoslavijo, pa ne morda iz sovraštva do Italijanov, temveč zaradi tega, ker je to eden naših najvi-talnejših življenskih intere-. Mi Jugoslovani bomo cazali in dokazali svojo »ravljivost in pravičnost do ijnosti. K temu nas pri-ija naša narava, to zahte-od nas naš demokratizem nam nalaga ves naš zgo-$ki razvoj. Italijanskim ega kom-narodom, ki hoče pravice, ki se na ozemlju, ki je naše, ki mora biti naš« in morpi ostati naše, in mi bi izvršili narodni samomor, ako bi le za en las odnehali od svojih zahtev. (5 vrst zaplenjenih). ' V Edinosti od 31. maja se glasi ta odstavek dr. Koroš-čevega govora sledeče: "Ostali so med nami ljudje, ki pravijo: Dobro, to je naš skrajni cilj, toda ako hočemo živeti, moramo od Časa do časa paktirati z vlado. Pri tem pa vendar čuvajmo svoj skrajni cilj. — Oprostite! Jugoslovanski klub bi pred vsemi lahko paktiral z vlado. Posrečilo bi se mu, da postane kak naš člpvek sluga pri o-krajnem glavarstvu, vratar na sodniji, ali pa dobimo kakega slovenskega davkarja. Istotako bi mogli oprostiti nekoliko več naših ljudi vojaške službe. Ako bi ne zahtevali več, bi dobili morda celo enega ali dva jugoslovanska ministra. Toda, ali bi dobili s tako politiko jugoslovansko državo? Ne, jugoslovanske države in svobode ne j mogli posredovati prej, kakor bi na t* nači nikoli dosegli,1 potem, ko so jo Nemci odku-nikoli! Kdor rad služi, temu rili. Smilil se nam je pri tem se svoboda ne daje. PrecJ slu- stari Lučovnik. S kakšnim v jugoslovanskih rokah in da ni n promisa z _____ s severa iztrgati tu našemu narodu brez najmanjše pravice te njegove pozicije na piorju. s tem je bil zbor zaključen." O dogodkih v št. Janžu Poroča celovški, pod nemško nacijonelnim državnim prav-dnikom izhajajoči "Mir" med drugim (Slov. Narod z dne 13. aprila): "Dr. Korošec je svoj govor ob prihodu Nemcev dvakrat prekinil in šele ko so bili Nemci pognani v beg, je svoj govor končal. — Med Nemci in našimi je prišlo namreč do prepirov in krika in končno do prerivanja. Nemci so hoteli naprej in v našo gosto množico napraviti klin. Naši so jih potisnili nazaj. Tedaj so Nemci, ki so po večini prišli na shod oboroženi s palicami, začeli lo- iv je od- jev za pravice slovenske ega tke jansko. Prav gpvor, avstrijska špecialiteta jezika, naše prisrčne časti je to: "Korrespondenz Kar- ter še mnogo veselih in zdrsh te. Cartolina di corrisponden- vih let ob rujni kapljici iz lju-za. Napis je zajel ob strani tomerkih gorici nemški poštni pečat Goerz.1 Pasje meso. "Naše Jedin-Naslov^Signor. . . Lubia- stvo" poroča: Bedna obitelj na. . . cesta, Siska,Na levi: Z. v Splitu živi v skrajnem Stempel der aufgebenden pomanjkanju. Oče je pri vo-Boeherde. Timbro deli' au-Jakih,-iružina nima nikake torita mittente. "anag. No." podpore, da bi si mogla kupi-Pečat: Stadtmagistrat Goerz ti mesa, zato pa je nekega Oni Slovenec ima v svojem dne ubila svojega psa, ga po-priimku tudi en "č". Da bi solila in pojedla. šumavec s "pipo" zapisali ali!—-----— natisnili Italijani, tega niso i storiji za ves svet ne in tudi; "Stadtmagistrat" tega ni sto-; ril, kakor kaže Že tudi goren-j ja "Siska". Vladni komisar] je Slovencu prošnjo odklonil j kar na kratko, da mu ne mo-, re dovoliti začasnega bivan-| ja v Gorici "per motivi d'ap-provigionamento". Ta je lepa J pa kratka ! Saj morda bo prinesel s seboj nekaj, da bo žl- miti late. Naši so jim udarce | vel kak dan v Gorici. Pa za-parirali in v par sekundah so kaj ne bi smel on živeti par pognali pretepače v divji beg|dni tam, ko pa,dohaja v Go-To se je zgodilo tako hitro,'rico toliko tujcev? Nemški go se gospodje ne odkrivajo! Dalje je rekel: " . . Vsak ve, kaj pomeni za naš narod Trst in Reka. Vsaj gravitira sem celi naš narod, v Trst se zliva njegova najboljša kri, skozi to okno gleda on v svet skozi ta pljuča vdihava on življenje. Svoj govor je dr. Korošec zaključil sledeče: "Minilo je eno leto po deklaraciji. Jugoslovanska misel se je zanesla v zadnjo kočo. Sedaj prihaja drugo: premišljeno, složno delovanje za našo vzvišeno jugoslovansko misel. Trst, ti slavni Trst, ti si bil vedno oni, ki se je z nav dušenjem zavzemal za naše velike ideale, za skupno složno delovanje, ti si nam bil u-čitelj za pravo edinstvo, ker nisi poznal strankarske borbe. Zato' nam stojiš tudi danes na čelu kot vzor, kot naš učitelj v skupnem delovanju vseh Jugoslovanov, za skupno idejo svobode naše domovine. Živel Trst v bodočem delovanju za našo rešitev!" Dolgotrajno in živahno o-dobravanje je odmevalo po celi dvorani, prisotni pa so poleg tega metali na govornika cvetje in trobojnice našega troimenega naroda. . . SOCIJALISTI ZA SKUP NO DELOVANJE. . Poslanec dr. Rybar je govoril na to o narodnih šolah, v imenu socialnih demokratov pa je govoril sodrug Go-louch, ki je povdarjal, da se socialni demokrati popolnoma strinjajo z zahtevami, izraženimi na tem zboru, in da so pripravljeni iti za te ideje v boj. O tem piše Edinost: "V imenu tržaške organizacije jugoslovanske socialdemokratske stranke je prinesel zboru pozdrave g. Go-louh, povdarjajoč, da mora jugoslovanski narod, ki zahteva danes tako enodušno zedinjenje vseh narodnih vrst, vedeti, da ima v jugoslovanskih socialnih demokratih najčvrstejše in najod-ločnejše tovariše v borbi za skupni cilj. Narod, ki ne stremi po svobodi, ne zasluži, da živi. Naj ve celi siet, da bo znal1 jugoslovanski narod v celoti in brez razlike strank n razredov, priboriti si ono, kar smatra za pogoj svoje svobodne, lepše bodočnosti. (6 vrst zaplenjeni^.) Slovenec pristavlja 1. juni-a, da je Golouh zaključil ta svoj govor z besedami: "Na-rod si bo znal z vsemi sredstvi izvojevati svobodo. En sam glas naj kot grom odmeva: Naprej! žvela svobodna jugoslovanska država!" Končno je izpregovoril nekoliko besed tudi župnik Ba-jec iz St. Janža, ki se je spominjal pokojnega dr. Kreka in njegovega navdušenja za našo skupno stvar. Predsednik društva "Edi- namenom sop rišli Nemci na shod na slovenskoo zemlje, dokazuje pogovor med Nemci v vlaku med Velenjem in Slov. Gradcem. Pravili so, da bodo Že dr. Korošcu pokazali. Eden je pokazal na drugega, )rekoč: "Der hat drei Messer bei sich, er ist j a so, wie ein tuerkischer Pascha." (Ta ima tri nože pri sebi, je kakor kak turški paša). Drugi je pokazal na svojo debelo gorjačo in z njo udaril ob tla. Neki Slovenjegradčan je nato vprašal: "Was ist mit La-vanttal?" Odgovor: "Vse v redu, vsi so obveščeni." Nemci so zbobnali ljudi skupaj od vseh strani, iz Labudske doline, iz Maribora, Mute, Marenberga, Slov. Gradca, Dravograda, in kjer je še kak nemški uradnik na slovenskih tleh. Celo akcijo je vodil železniški uradnik Rudolf Domaingo iz Spod. Dravograda "(oficir!). Poleg njega so imeli med Nemci na zbo-rovališču glavno besedo hotelir O. Goli (vojaščine oproščen), poštar Flor iz Meže ob Dravi, in nakupivalec živine Hans Kramer z Slovenjega Gradca, vojaške službe o-proščen. Med mnogimi znanimi so bili navzoči tudi po-stajenačelnik iz^ Spod. Dravograda, Bernhart, doma iz Tirolskega, postajenačelnik Medved iz Prevalj, železniška uradnika Domaingo in Ulbing iz Spod. Dravograda, Pugelnik iz Libelič s svojim tajnikom, penzijonirani uči tej (ravnatelj) Voglar iz Spodnjega Dravograda in drugi. Iz Maribora je prišel znani Girstmayer in urednik časnika "Deutscher Montag". Italijansko in nemško ura-dovanje na magistratu v Gorici. — Goriški magistrat "Munizipio di Gorizia" v svojih starih dobrih italijanskih časih, niti ni hotel sprejemati slovenskih vlog. Pozneje se je na gorke slovenske pritožbe visoka politična oblast v Primorju opogumila toliko, da je bila ukazala temu "munizipiju", da mora sprejemati slovenske vloge. Municipij se je pokoril, ali reševati mu vendar ni bilo treba slovenskih vlog v Slovenskem jeziku, marveč reševal jih je italijansko. Te prakse starega italijanskega municipija se drži po tolikih vojnih in' političnih izkušnjah še vedno politična oblast, ki gospodari sedaj v goriški mestni občini s svojim vladnim komisarjem pod nemško firmo "Stadtmagistrat Goerz". Slovenec, katerega je ^ojni vihar vrgel na Goriškem v begunstvo, je hotel iti v Gorico pogledat, ka- da pripravljeni orožniki niso | agent, ki je poslan kupovat v Gorico slovensko zemljo, dobi na svojo nemško prošnjo nemški odgovor od "Stadt-magistrata Goerz" in "motivi d' approvigionamento" molčijo. Vsak nemški tuji vrag, lahko pride v Gorico, samo oriTm, ki so stalno bivali tam, otežujejo dohod v mesto, pa čeprav prosijo le za par dni in gredo tja po nujnih opravkih. V Gorici je večina prebivalstva slovenska. "Živijo!" klici so daleč preglaševali vsak drug klic. Na magistratu, kjer gospodari vladni komisar, pa je vse nemško in laško. Goriški Slovenec, tvoj jezik ni nič vreden in zate ne bomo mi obnavljali dežele. Zato pa mi zahtevamo nemudoma od tržaškega namestnika, da zaukaže "Stadtma-gistratu Goerz", da ima biti "mestni magistrat Gorico" in da ima rešeyati slovenske vloge slovensko. Takoj zahtevamo to in si prepovedujemo vsako nadaljno žaljenje Slovencev. Gorica stoji na slovenskih tleh in je glavno mesto slovenske Goriške, zato pa mora imeti naš jezik na goriškem mestnem magistratu javno veljavo. Za premem-bo sistema v Primorju naj se naši poslanci prav toplo zavzamejo. (Slovenski Narod, 13. aprila). '?.., i * ŠTAJERSKE NOVICE. (Dopis Slovenskemu Narodu iz Celja 11. aprila.) Z obvezanimi glavami hodijo od Bele nedelje naprej nekateri celjski nemški junaki, ki so šli v Št. Janž po batine.. Nalašč so preložili za Belo nedeljo napovedani protestni shod v Celju na 14. t. m. da se je moglo Čim več celjskih razgrajačev peljati v Št. Janž, pomagat podpirat "sveto nemško stvar . Zanimivo je, da so med temi junaki tudi taki, ki so baje zaradi aprovizacije oproščeni. Ali to oproščen je velja tudi za razgrajanje in nameravano razbitje slovenskih shodov, je več kot dvomljivo, in bodo o tem morda še imele govoriti pristojni vojaške oblasti. V slovenske roke je prešla graščina barona Wittenbacha v Kapli pri Vranskem. Kupil jo je posestnik V. Kokol. 20-letnico županovanja sla- j vi meseca maja g. Josip Šin-ko, posestnik in župan v Središču, kljub svoji visoki starosti še vedno trdna korenina. Vrlemu narodnjaku in zaslužnemu možu, ki je z o-blastmi izvojeval nešteto bo- Dr. Semolunas,O.D. Specialist za oči 811S Si. CUir Arm. 2. nadstropja, Cleveland, Oblo Zdra vimo oči in jih preiščemo. Preskrbimo prava očala. »mmiiiiiiiniiiiiiiiiiiinmiiiiiiiimiii Scvcrovii zdravila vzrirviijejc zdravje v druzm.ih. Potne noge niso aamo neprijetno razočaranj«' ampak so tudi zelo ftkodljivs zdrav-ju. Potsnjs dala namrač noga bolet leče, da človek tsiko hodi; polag je nog tudi hud in amu bi ti torej ne tega pa dala potenje nog tudi hud in zopern smrad. Cei pomagali v tej zadavi, ko imata zato lepo priliko in hitro od pomoč? Kupita si Severa's Foot Powder (Severov Prašek za nogo). Umijte si noga vsako noč z gorko vodo, zjutraj si pa nadrgnite s tem prai-kom po nogah, podpl. tih, petah in med prsti. Danite nekaj tega praft-ka tudi v čevelj in v nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo u noge, čo vam potijo, če vas bolijo, srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela. da so noga, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 26 centov. W F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA OBRESTI SEZAfrEJp VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK i. pm pravilih ko 8t Clalr mmI Mth/Sf. ftreepeet v naših deželah nost", Wilfan, je še enkrat vseh ko je pri podjetju, kjer je deloval, in kako je še na njegovem stanovanju. Po slovensko seveda je pisal v Gorico na magistrat, ki je da bi smel oriti v F National Drug Store! Slovenska lekarna. Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posejbno skrbnostjo izdelujemo zdraivniške (predpise. V zalogi imamo vse, kar je tfeiba v najboljši lekarni. f JLLIY; ■•u DR. L. E. SIE< _ ? cTIt^Sei a | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI"] URADNE URIi Od 9. zjutraj do 4. popoldn«, od 7. d« 8. srator. Ob nedeljah od 10 tk> 12 308 Parraaoant Bld«. 746 Euclid Ava. Mar Eaat Bth St. AMBULANCA. Za vsaki alufaj nesreče ali bolezni, če potrebujete ambulaaco ali holniiki voz, pokličite katerikoli telefon vsak čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno Čujemo in odgovarjamo telefon, ker zvoni v bili obenem Ako vam operator reče, d« ae ne ofls-■iino, ne vijemite, zahtevajte superviaorja, in dobite odgovor od nas takoj. ANTON GRDINA 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. POSEBNO NAZNANILO! Dr. Wolfe, veliki Spscajattst, Je upeljal v Clevelandu via velike stroje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na oaMn kot ss zdravi na klinikah Evrope. Ne ra6una nič za pre taksa vo. pretakava z X ftartti Je zastonj vsakemu bolniku, fie se zdravi pri nJem. Nič ne dene, laolBoo turn, se le zdravite, pridite da vidite kaj ta (tpeodJaLtat lahko naredi za m Imate? nerad v žal ode u, ka Ur? Nered v Jetrih? Ravmatlzem? Glavobol, zaprtje, nečlato kri? 8labost, nost, bruh, slaba pljufia? Prlva. ja prilika, da vpraftate vallkaps iPeclJalleta za svet, da va» prslISs a X žarki. Nikdar prej niste Imeli take prf^ like v mestu. Dajte se preiskati tskej. Ne odlslajts, ker je nevarno. ZA PREISKAVO IN ZDRA1 ČE STE BOLNI Pridite takoj In ta gpeoljaUat vsa popolnoma predMe, potem zv« če morete ozdnavoti, kwr uspeh Je odvtaeo od preiskave. Njegovi kri stroji Iz vseh delov sveta mu pomagajo, da lina najboljši zdravniikl v mestu. Ko so druge metode zdravljenja zgubdle moC, dobite tukaj u Brez vpra&mja, kakfino botazen imate, če zdravnik vidi, da ss da ozdravi bodite prepričani, da kmalu ozdravite, ln nikomur ni treba zapraviti dem Ja, ne da W dobil uspeh. Pridite to pogovorite se prtvatno t zdravplkxxg, 2047 E. 9th Št. 4. nadst. doctor Wolfe ip«cij«li»t, CLEVELAND, O. Urada« ur« i S. ■ jutra j do S. >*. Ob *««n A*k m tickot «Mrnt Am.—:"in C- A;"cut Iw • C. I H. L;**. M.-r T *nl' ► flit !■>»!■ B*t«—1< Jtt dmuid Iriy. witu H daya raura l.mit, (or rjra a»K wraJo>K 127 la, «r BmutifulJjr colored gc«.iocai ptaal« chart »I TrwGrmt tm-p flvt (Win. Aho auk f.T our H plrt"rtaU and riracrirtttya booklr« Irr. Tkm ClaveUnd A Tuffr!* ■ Transit Com tier ]r y^Td, V'-'9 11m Graal Sblp "SEKAMO BIB S* —4b« l«)i"t and noilrMlly pawaf«rSmimro» iul«nJ walrnofth« w»rl>l. Slwfla| »•'In. nw ^m BELL MAIN 1441 MIHAEL S. C POVEST Spisal DR. FR. DETBLA "Živi se," je bil malomaren igovor. ^Danes sem bil na vas zelo hud, gospod baron." "Obžalujem". "Vi se vedete, kakor da bi imeli kako predpravico 4p moje hčere." "Dalje I" "To vam jaz kratko in malo prepovem. Moje stališče vam je znano. Vi ste mladi, olikani, priporoča vas zunanjost in naslov; poiščite si torej službe, vojaške ali civilne, vrnite se potem, če vam drago! Ne bom vam odrekel svoje hčere, Če bo marala za vas in če bo še prosta." počenjate vendar, gospod baron!" "Jaz? Nič." "Kaj? Nič?" se je oglasil izza peči gospod Majer in je stopil pogumno naprej. "Tiše, tiše, za božjo voljo!' je ugovarjala gospa in stopi la pogledat Če ne prisluškuje kdo. 'Le nrupa nikar, le hrupa ne!" "Smešno! Če mi pa grozi s samokresom, z napetim petelinom, ali ni to nič?" "Ali je samokres nabit, gospod baron? Govorite, ali je nabit?" "Ne vem." . "Vidiš, Florijan, morebiti "Medtem boste pa iskali je samokres takisto prazen drugih ženinov," je oživel ba- kakor tvoj strah. Vsega tega Jezili. .V ron. "Smešno!" "Ta trud pa si prihranite lahko, če mi ženo.'" "In s čim jo boste preživeli, če smem vprašati?" "Ali jo želite kar boso odpraviti?' "Ali želite, da vas vzdržuje žena?" "Držite besedo, ki ste jo dali rajni moji materi in ta gradič postane moj, in j#z takoj1 lahko preživim ženo." ' "Zopet stara pesem? Dokazal sem vam vendar že po paragrafih, da so take obljube pri dražbah neveljavne nezakonite, skoro kaznjive.' "Poštenjak se drži besede in ne iztiče po paragrafih kako bi se dala snesti brez kazni." Vi mislite, da me boste u Smešno! Takemu mla-niču se mora prizanašati to vam povem: naj nj toliko nepošteno kakor ravnala vaša mati." o je sicer nesramna laž zaradi hčere nadaljujte!" "Vaš oče je bil v mladih etih premožen mož; a bil je vesel človek, lahkoživ, podo ben svojemu sinu." "Veseli me, da ni bil podoben vam." "Nalezel se je dolgov, ki so presegali daleč vso vrednost njegovega posestva. Pognal je Podkraj, pognal Pristavo, in ostala mu je Mlaka. Ko je umrl, se je morala prodati tudi ta/ Vaše matere dota je bila vknjižena na prvem mestu, torej v ni kaki nevarnosti; ali gospa je hotela o-teti še nekaj več in prosila me je, naj ne dražim. A meni je bilo posestvo všeC." "Vi ste obljubili dražiti za njo in zaradi nje ni nihče dražil." "Jaz se ne spominjam več. To vem, da sem dražil sam in izdražil po primerni ceni. Fn Če pravite vi, da sem opeharil jaz vašo mater, rečem jaz, da je opeharila vaša mati upnike." * je kriva pijača." "Smešno! Pijača! A neza slišno je, da bi kdo pretil go-daste Irmo za spodarju v njegovi hiši. V njegovi hiši!" "Saj gospod baron ni mislil tako hudo." "O moji materi nobene besede več!" je dejal baron, odprl miznico, potegnil ven sa-mokers, napel petelina in pomeril na gospoda Majerja, ki je skočil urno za peč; "nobene besede več, sicer sprožim! "Edvard, Irma, Marta i Na pomoč!" je kričal gospod Majer izza peči in držal kot pr-sobran podstavček pred seboj. Po hiši se je zbudil ropot, v prvem nadstropju je zvonil zvonček, in gospa je prihitela v nočni obleki s svetilko v roki preplašena pogledat, kaj da se godi, za njo Edvard za njim dve dekli. ''Kaj pa je? Kaj pa je?" je vikalo vse navskriž. Baron je bil spravil samokres in se naslonil na divan, kakor "Kakoie mislil, to me briga ubogo malo; a ustrelil bi me bil skoraj, in jaz tega ne trpim, kratko in malo, ne tr pim!" ) Mnogo dela je imela gospa, da je umirila razjarjena na-r sprotnika, ki sta obžalovala navsezadnje eden nepremišljene besede, drug nepremišljeno dejanje. "Vsakega drugega bi bil jaz takoj vrgel iz stanovanja," je sklenil gospod Majer; baron pa: "In jaz ustrelil vsakega drugega." III. Vklon materin, gospodične oko Ponujata v zakon mu njeno roko. Prešeren, Lovro je sedel v prostorni sobi svojega gradu pri odprtem oknu in premišljeval dogodke prošlega dne. Svetilka, ki jo je obletavalo par nočnih metuljev, je medlo obsevala ostarelo pohišje. Izpod okna se je slišalo čvrčan-je murnov in črfčkov, iz sobe enakomerni zvok nihala, sicer vse tiho. Temna je bila noč, le v daljavi se je videla lučka. "Na Mlaki še ne spe," je dejal Lovro. "Gotovo govore meni. Kako le?" Sprejeli so ga bili Majerje-vi res lepo. Peljali so se mu bili naproti, pogostili ga in pred Podkrajski grad mu postavili slavolok z napisom in spremili so ga do doma. Njegovi ljudje pa se niso nič kaj izkazali. Pričakoval ga ni nihče, ne starši, ne sestra. Ko je bil oskrbnico Zefo vprašal, če ni Bojančevih nikogar, mu je pravila, da so ga pač čakali, a ker ga dolgo ni bilo, so od^li, češ, da se ne vrne nocoj. Tako je ostal Lovro sam s svojo domišljijo, ki ga je živo spominjala Radivoje-vega naročila in narodne dolžnosti. Potreba, da pride gospodinja k hiši, se mu je zazdela nujna. Kako je bilo po gradu vse pusto in prazno, zakajeno in zaprašeno, brez vseh ugodnosti, do kakršnih ma.premožen človek pravico Čašica Čaja bi mu se prilegla, novin. Zaman. Teta seni brigala za politiko. Ze fa, ki je hodila že dolgo vsakih pet minut poslušat pred njegovo spalnico, če je že po-koncu, mu je prinesla zajtrk in povpraševala skrbno, kako da je spal, če ostane doma ali bi šel z/Janezom po hlevih in po polju ali z njo mlade račke in goske gledat, ki so tako kratkočasne. "Eno za drugim, Zefa, eno za drugim," se je branil Lov-ra nepotrpežljiv in se stra-homa domislil, da bo ta ženska morda vedno tako govorila. Če bi bila gospodinja pri hiši, bi prešla ta naloga nanjo. Ali mora gospodinja k hiši ali pa oskrbnik! Jako je sklenil; zakaj to bi bilo res prijetno premoženje, ki bi nalagalo človeku le večjo sitnost in še večji trud! Komaj je sedel k zajtrku, ga vznemiri ropot in krik in pasje lajanje. Nevoljen skoči kvišku in zagleda na dvorišču baronovega Foksa v boju z Edvardovim Fiksom. Gospodarja sta stala razko-račena vsak za svojim psom; baron je vlekel svojega za o-vratnik, Edvard svojega za rep, z bičem pa sta udrihala po togotnih živalih kamor je padlo. A psa,Tci sta slutila nekako tekmovanje in nasprot-stvo med svojima gospodarjema, sta se bila tako zagrizla drug v drugega, da se nista zmenila za bič. Dalj« prihodnja. i * J, Rd. Čehi v Sib}riji. Vladivostok, 21. julija. — 40.000 Čeho-Slovakov je zasedlo trans-sibirsko železnico med Irkutskom in Samara. Kamorkoli pridejo Čehi, razbijejo vlado boljševikov in upeljejo svojo vlado. Boljše-viki so pritegnili sedaj v svoje vrste 35.000 nemških in avstrijskih ujetnikov, katere uporabljajo proti Čehom. Veliko madžarskih vojnih ujetnikov je sprejelo častniške službe v vrstah boljševikov. Staro sovraštvo Madžarov do flehov se kaže tu v vsej svoji agoti, objednem pa tudi iz daja boljševikov, ki se poslu žujejo Nemcev in Avstrijcev oroti njih bratom slovanskim Čehom. Razlika. Kajzer vežba svoje vojake v trdih korakih, da se avtomatično borijo. Mi pa Izdelujemo "vežbe", ki so boljše od "izvežbanih" Hunov. Pridite delat k nam in naučite se strojnega posla, ki je velikega tpomena, da zmagamo v tej vojni. Brez ozira kakšno delo ste opravljali, mi smo pripravljeni vas izučiti, in vas pripraviti, da zmagate vi in vaša dežela. The Cleveland Trust Drill Co. 1262 E. 49th St. (86). Dve jako lepi sobi se oddajo v najem v prvem nadstropju. Dobra postrežba. Vprašajte na 1453 E. 53rd St. (89). Dr. S. Hollander, zobozdravnik :: 1355 E. 55th St. vog. St Clair Ž :: Vstop na 55. cesti nad lekarno | Ure od 9, zjutraj do 8. zvečer. Zaprto ob sredah pop. x tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo slovensko NAJFINEJŠE žen slice bluze iz vsakovrstnega blaiga, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah' pri Bono B. Leuistig, 642^ St. Clair ave. (*39) PAZITE kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri meni je vedno najboljše, sveže, tipetzno in poceni. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (*39) G ______ v sredini slovenske naselbine je naprodaj. Dobro idoča trgovina. Proda se poceni. Vprašajte na 1115 Norwood Rd. v (85). Priporočilo. Spodaj podpisani se uljud-no priporočam vsem Slovencem za podpiranje moje nove obrti, mesnice, katero sem odprl na 1217, Norwood Rd. Garantiram občinstvu, da bo vselej postreženo z najbolj svežim mesom po zmernih cenah. Točna in prijazna postrežba. Za obilno podporo moje nove obrti se toplo priporočam. Frank Pavlič, slovenska mesnica, / 1217 Norwod Rd. (85) ime i čice in vs« _ meni vedno po drugje. Beoio B 1 St. Clair ave. .........i... • j VOLNENE AU SVILENE kiflclje vsakovrstnega 'kroja in iz najboljšega 'blaga, fino izdelana, iw.se številke, dofoite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje. (X39) SLOVENSKI ' ZOBOZDRAVNIK, 1 j » 6127 St. Clair Ave. Knausovo poslopje nadGrdi-noTO trgovino. Najboljie zobo zdravniško delo po nizkih cenah. Uradne ure: od 8:30 sjutrej do 8:30 zvečer. Ena soba se odda na 5409 Spencer ave. (87). V rent se dajo dve front sobi za dve osebi. Plin in voda. 1250 E. 58th St. (87). Prodajo se dva lota na Hol mes ave, Collinwood. Velika 70x165. Cena zmerna. Vprašajte na 15638 Holmes ave, Collinwood. (87). Išče se soba s hrano vred na Detroit ave., ali v bližini. Ke-dor ima kaj, naj se oglasi po 6. uri zvečer pri Jos. Grill, 1266 E. 59th St. (87). Izkušena ženska za likanje (peglanje), za nekaj ur na dan ali za cel dan, naj se ta koj zglasi. Plača dobra. Og lasite se pri Franks Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St. (86 Strojniški pomočniki dobijo delo. Cleveland Steel Castings Co. 69th St. and Hubbard ave. (86). Naznanilo. Sledeča posestva imamo naprodaj: Eno posestvo na vogalu, za več trgovin. Posestvo za dve trgovini. Hiša s 7 sobami, hiša s .12 sobami, a kdo bi ga zvaril. Pogrešal j hiša s 7 sobami in kopališče, e spalne suknje In copat. To hiša z 8 sobami .kopališče in kopališ- )i bilo potem vse pri rokah. Tudi bi se mu ne bi bilo treba toliko ukvarjati s posli, in garaža, hiša 9 sob, če in garaža, 2 hiši z 8 sobami, kopališče, ena hiša z 10 Gospa je hitro pregledala i j, odpravila Edvarda in ter začela oštevati mo- mirneje bi prebiral knjige In; sobami in kopališče, ena hi-novine. A propos, novine; že ša 4 sobe, kopališče in pri-dva dni ni imel nobenih v ro-cah; Bog ve, kaj se je bilo že vse dogodilo med tem časom! Oh, po < dunajskih ka-; varnah se mu bo pač tožilo v bližno en aker sveta zraven na Bdlevardu. Vsa zgorej navedena posestva so v dobrem redu in zelo poceni ter se lahko ku- bi se ne bilo nič zgodilo. Podkraiu! Toda narodna dol- P»jo na lahka odplačila. To- Naprodaj je čevljarska trgovina za popravljanje čevljev. Dobri poa&v sredi slovenske naselbine. Prostor se nahaja na 6012 St. Clair ave. Vpraša se na 5906 St. Clair ave. (85( Pozor! Učim igrati na kranjske, nemške in gramatik harmonike. Nadalje se priporočam cenjenim društvom in Slovencem za igranje na veselicah. Josip Russ, 6026 St. Clair ave, Cleveland Ohio. (95). Delo dobijo možje na prostem. Dobra plača. Vprašajte takoj pri Cohit and Sons » Co. 16700 St. Clair ave. Collinwood. (85). Dobro sredstvo za vtreti M um manjlriitl pri nobfnem dobro urejen«) domu. Dr. kkhurjcv PAIN-EXPELLEH tr«*- n*d BO M veliko prlmanje med Slovenci ni eelctn k vet a. Jedino prurl s vantreno znamko aldra Me. In «r-\ t lekarnah in narwrnoit od F AO. RICHTER A CO. 14-SO Washington Street, New Yerk. N. V Slovenec, starejši, dobi dobro delo kot bartender pri Jos. Nosse, 1245 E. 55th St. (85). Avtomobil je naprodaj, za gotov denar ali se pa zamenja za lot. Vprašajte na 444 E. 158th St. Collinwood. (86). Hiša napYodaj $1000 mort-gage. Cena $2850. Vpraša se na 963 E. 78th St. (86x) Ena soba se odda v najem za enega fanta ali dekle. Vprašajte na 1394 E. 53rd St. (85) Delavci pri zgradbah dobijo delo, $3.85 za 10 ur, 10 procentov bonusa tekom dežja ali če manjka materijala. Hra na $6.00 na teden. Vprašajte takoj pri Ohio Branch, Council ofsNational Defense 109 City Hall. (86)V Soba se odda v najem za 1 a- li 2 fanta. Gorkota pozimi, kopališče na razpolago. Po-zve se na 1091 Addison Rd. (85). V nik 32 let,'in moje me privedle do ; vsake znane kronične tyrez vprašanja koliko « bili iboini in kdo vas je M/nogo žensk je (bolnih zanemarjajo in ne ved' jega pravega položaja vedo kaj je narobe. Ne odlašajte kHokler se Vam ne more iveč pomagati. Vsa izdravila in najbolj moderne električne naprave imam za vašo .pomoč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v vašem jeziku, torej ni treba pripekati tolmačev s seboj (Ce se vas ne more ozdraviti, vam takoj povem. Preiskava s X žarfoi, kadar je »potrebno. Uraldlne ure: od 9. zjutraj do 8. . zvečer. Ot* nedeJ'jaJh od g do 12 ure. Dr. Cowdrick 2209 Ontario St . en blok od marketa. Išče se Slovenec za mesarskega pomočnika. Dobra plača. Vpraša naj na 1217 Norwood Rd. ' (84). ČE POTREBUJETE kako firio žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše 'blago-po nižiji ceni kakor drugje prr Beno B. Leustig, 6424 St.Clair ave. (X39) Naprodaj SiR dva para mladih kanj, z vso opravo vreid1. Odda se tudi stalno dtelo za oba -para. Zanesljivemu človelku se proda tudi na male obroike. Izvrstna prilika za Slovenca. Vprašajte pri M. Jalovec, 1011 E. 64th St Tel. Princ.2723. W. X65. v Pozor! Takoj dobi delo pet voznikov (teamsters) . Jako dobra plača. Oglasite se takoj pri Builders Supply & Fuel Co. 13205 Shaw ave. Tei. Eddy 500, Crest 40. (85). Oglejte si to vrednost predno kupite. Deset lotov, hiša z 2 velikimi sobami, cepa $1900, plačate $800, Ostanek na lahka odplačila. Lepa stara hiša, 4 sobe, en lot 50x100, cena samo $1700. Plačate $500 takoj, ostanek na lahka odplačila. Druga velika vrednost je hiša 4 sobe, lot 80x140, cena $1900. Same $800 takoj, drugo na lahka odplačila. Hiša 6 sob, s 5 loti, cena $3200. Takoj $1000, drugo na odplačila. Corner lot, blizu cestne že leznice, samo $450. Lot 50x 100 za $375. Lahka odplačila. Hiša za dve družini $2500, plačate takoj $500, drugo na lahka odplačila. Hiše za dve družini tudi po višjih cenah Mi imamo tudi druga posestva, 5 akrov zemlje v Eu-clidu in 8 akrov blizu Euclid ave. Jako poceni. Vsa pojasnila dobite pri Geo. Travnikar, 19112 Shawnee ave. Nottingham, stop 125, ali pri M. A. Kalozi, Nottingham stop 125. Znano je vsakomur, da je g. Travnikar vedno pošteno trgoval in vam jamči tudi sedaj, da bodete zadovoljni, z vsako kupčijo. Se priporočamo. G. Travnikar in A. M. Kalozi. (X 79). Naznanilo. Cenjenim slovenskim rojakom se uljudno priporočam za obisk moje dobro urejene slaščičarne, katero sem pravkar otvoril. Na razpolago je vselej najboljši ice cream, katerega morete dobiti v mestu in polna zaloga cigar, tobaka in cigaret ter drugih pred- žnost! V mislih nanjo je za- rej bo v vašo lastno korist, | metov, ki spadajo v to stroko, spal. j če se oglasite pri nas predno Uljudna in točna postrežba Zhudil se ie pozno*5 težko k'jpite drugje. Imamo tudi | za vsakogar. Priporočam se lavo, tako da ga ni razvese- zelo veliko lotov v raznih il jasni dan. nikar da bi ga krajih po zelo nizki ceni. St bil mikal lepi razgled iz gra- Clair Realty C - ~ vabila krasna nara- Clair ave. fffifrillii iTan VftS Zaupno zdravilo dela čudeže. Skona že trideset let se Tirinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi praivega vzroka, ke«r zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zatupa-nje in (čislamje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo 9e dolgo zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni d&vek u*am je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko ipovišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko /iteč •plačati za potrebšloine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče dru>ginji v okom priti. Zato -pe bo vrednost Trinerjevih leflcov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje- ' TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO, VINO j v torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, flcer učini, da bol zguhj svoje stališče. Izmed vseh boleam jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želddicu. Trinerjevo Zdravilno G^nloo Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drobovja vse unabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravflno delovanje drobovja. Trirteirjevi le ki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo Je potrebne zdravillne grenke koreninic« ter krasmo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, -nepre-bavnosti, glavobola, pdhglavobcfla, nervoznosti, nanradne sla«boče, (kakor tudi v želodčrnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskie ob premembi.žitja ali rudarje ali druge kfelavce, ko d daj o in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvaro-v. Dobi se v vsdhl lekarnah. Naj novejše nagrado so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francijo . 1915^ Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, Pi m 6313 SL (72)