in u v a ja n ju novih k u ltu r . Te po trebe in razvo jne težn je pa se seveda ne bodo u resn ičeva le spontano, am pak z n ač rtn im u sm e rjan je m lokaln ih in širših d ružben ih dejavnikov . N a sreč an ju so dobili geografi p recej vzpodbud za v red n o ten je po­ dobnih inovacij v dom ačem k ra ju , loka ln i d ružbenopo litičn i in gospodar­ ski d e jav n ik i p a n ap o tek za n a d a ljn je u sm e rja n je reg ionalnega razvo ja ru ra ln ih obm očij. B ožidar K ert Jugoslovanski simpozij o geografskih aspektih večje pridelave hrane v Jugoslaviji, Novi Sad 14.— 16. ok tober 1982. P o tre b a po večji p rid e lav i h ra n e na j b i tu d i p r i jugoslovansk ih geo­ g ra fih ponovno povečala zan im an je za ag ra rn o g eo g ra fsk a p roučevan ja , ki so sicer m očno nazadovala k lju b v sestranskem u zan im an ju za p ro b lem ati­ ko izvenm estnega p rosto ra , k a r se je izpričalo tu d i na posvetovan ju ob 60. le tn ic i GDS v L ju b ljan i. Sim pozij v N ovem S adu na j b i p rispeval h ko lič inskem u in k v a lite tn em u n ap re d k u m ed d rug im tu d i čim bolj p ra k ­ tično n a ra v n a n ih p roučevan j n a tem področju geografije. Že sk rom na udeležba re fe ren to v in osta lih p riso tn ih iz sicer skoraj vseh rep u b lik in p o k ra jin te r sam a vseb ina re fe ra to v p ričakovan j ni iz­ polnila. G lede n a naslov sim pozija so b ili sicer vsi re fe ra ti n a ra v n a n i na prob lem atiko p rid e lav e h ran e , toda večinom a so b ili p reveč in fo rm ativn i, sicer dokaj polem ični, toda le delom a tu d i plod poglobljenega znanstveno ­ raz iskovalnega dela. G lede n a osredotočenje jugoslovanske p ridelave h r a ­ ne v panonskem p ro sto ru je razu m ljiv tu d i na j več ji delež re fe ra to v s tega obm očja, k i so ob rav n av ali h id ro in d u str ijsk i kom pleks D onava — T isa — D onava (M. B a j i č i n P. T o m i č ) te r p re s tru k tu r ira n je in in ten v iz ira - n je vo jvodinskega k m e tijs tv a v p riza d ev a n jih za večjo p ridelavo h ran e (M. B a j i č in B. B e l j a n s k i ) . S svojim i pogledi pa je to prob lem atiko v obsežnejšem d iskusijskem p risp ev k u dopolnil še N. C a r i c . Vsi t i re fe ra ti so m očno opozarja li tu d i n a onesnažen je okolja, še z la­ s ti voda, k o t posledico m odern ih ag ro tehn ičn ih ukrepov , sam ega pove­ čan ja p rid e lav e h ra n e in u rban izac ije . D ruga sk u p in a re fe ra to v je p red s ta v ila splošno p rob lem atiko k m e tij­ ske iz rabe zem lje v posam eznih obm očjih, povezano z m očno d eag ra riza - cijo, depopulacijo , u rban izac ijo te r n a d a ljn je m ožnosti km etijskega ra z ­ voja. Takšno ana litsko poročilo so podali V. G r a m a t n i k o v s k i za M akedonijo , Z. I v a n o v i č za Črno goro, D. K l a d n i k za S lovenijo, m ed tem ko je A. M a 1 i č to povezal s podrobnejšim prikazom razn ih sto­ pen j o puščan ja obdelovan ja km etijskega zem ljišča n a H rvaškem , s poseb­ n im ozirom n a socialni p relog ko t eno izm ed na jbo lj v idn ih oblik d ea g ra ri- zacije. Z d ru žev an je zem lje v okv iru d ružbenega se k to rja k m e tijs tv a te r s tem povzročeno sp rem in jan je la s tn iš tv a zem lje, p arcelacije in m ožnosti večje u p o rab e ag ro teh n ičn ih ukrepov , je nedvom no eden od osnovnih po ­ gojev za povečan je obdelan ih zem ljišč, povečan ja p rid e lav e h ra n e in sm o­ trn e jšeg a izkoriščan ja k m etijskega zem ljišča, h k ra ti p a na jbo lj učinkovit u k rep za p rep rečev an je n ad a ljn jeg a opuščan ja obdelovaln ih površin in n jihovega ekstenz ivnega obdelovanja . N a to o sredn jo p rob lem atiko našega ag ra rn eg a p ro s to ra so sicer opozarja li skoraj vsi re fe ren ti, na ko n k re tn em p rim e ru p a jo je p od robneje p red stav il M. S i č. M ed d rug im je ugotovil tu d i dokaj m očne vzporedne posledice, povečano deag rarizacijo p reb iv a l­ stv a in m ig rac ije in štev ilne s tru k tu rn e sp rem em be v podeželskih n ase ­ ljih . B. B e l e c , B. K e r t in L. 0 1 a s so posledice kom asacij n a sp rem i­ n ja n je podeželske po k ra jin e , n je n e socio-ekonom ske s tru k tu re in k m e tij­ ske p rid e lav e p red stav ili n a k o n k re tn em p rim e ru S podn je ščav n išk e d o ­ line. Da je b ila vseb ina sim pozija k lju b sk rom nem u štev ilu re feren to v pes tra , je po trd il tu d i zanim iv p rispevek S. S t a n k o v i č a o soodvisno­ sti k m e tijs tv a in tu rizm a. M an jkali p a so teo re tičn i in m etodološki aspekti geografskega p ro u čev an ja ag ra rn eg a p ro sto ra in p rid e lav e h ran e , k a r je edino lahko osnova za n a d a ljn je ž ivahnejše in poglobljeno raziskovalno delo n a tem področju . Tako pa se je tega do takn ilo le k ra jše razm išljan je podpisanega o dosedan jih p rizad ev an jih , p o treb ah in m ožnostih p rouče­ v an ja ag ra rn e p rob lem atike . D rugi del sim pozija je bil n am en je n strokovn i ek sk u rz iji do Subotice z ogledom sodobnega nam ak a ln eg a sistem a, ž iv ilsko-p redelovalne in d u ­ strije , v inske k le ti in P aličkega jezera . M irko P ak